13 O lesenem konjiču
Ke$ konjiček, bista-hor,              Da bo znoj ti s curkom lil,
Brž na levo, kaj si nor?            Orno zemljico pojil.
Češ li v jarek *e zvrniti            Kar pa rečem ti sedaj,
In sj ude polomiti,                      Dobro pomni, dnbroznajr
l"de, lepo pisane,                        (ilej.davednnhošposlušen
Vse lepo porisane,                      Xe pa gluh in hudomušen,
2 harvo rdečo in rumcno,           I)a vse trme popustiš,
Tu višnjevn, tam zeleno.            Sieer službo izgubiš.
Bodi moder. tnnj ko^ič,             Napodim te z bičem proč,
Bodi boder, kakor ptič,              Ven v temotno, grozno noČ,
Ki v višine se dviguje                Kjer kraljujejo strahovi
In ni5 preje ne miruje,               In zavijajo volkovi.
I)a na zvezdici jc beli,                Pride duh in zgrabi te,
Kjer so angeijci veseli.               Zvije vrat, zadavi te,
Ti pa konjiC si lesen                  In konjič ti lepi moj
In vrh tega tudi len,                   Svct zapustil bj takoj.
Zmir imam te na vrvici,             NiČ ti ne bi pomagalo,
Da ne padeš na brvici,               ~Si& strabove ti odgnalo,
Ne skobališ se v vodo,              Če še bolj bi kričal, stokal^
Kjer utonil bi lahko.                   Klical na pomoč in jokal,
In zato \e pamet rabi,                 \'.se za.stonj in vse zaman,
A pri tem namž ne zabi^            Svet zapustil bi solzan.
Ki sospod sem mladi tvoj!           Toda knnjic, nič se bati,
Zvčsto Jiodi ?.a mcnoj    '             Nečem te strahovom dati.
Bodisi po cesti širni,                   Meni bi preveč se stniltl,
Polno Ijud-stva in nemirni,           Če bi kar tako poginil,
Bodisi po strmi poti,                  iloj ostaneš, moj koi^ič, t
Kjer pri htiji vroie bo ti,           Bodi brz, vesel kot ptič!
Tatjan