I ithijâ vsak dan rumx aobot. nedeU I in praznikov. ijjued dally except Saturdays, Sundays and Holiday* PROSVETA * w 1 ■ • * ' • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniikl prostori: 2687 South Lawndala Ava. Office of Publication: 1607 South Lawndala Avo. Telephone, Rockwall 4M« LETQ-YEAB XXXVII Cena lista ie $0.00 îflSîiJwxu4rjr Post-oíOoa at Chicago. Wlnoto. unámt Um Act of Contraía oI March a. 1ST*. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 9. MARCA (MARCH I). 1945 Subscription $6 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 49 Acceptance for mailing at special rata of peptage provided f<* to »action 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4, 1916. Prva armada prekoračila Reno! Ruske čete se bližajo Berlinu! Oklopne kolone tretje ameriške armade dospele do reke Rene na severozapadni strani Kob-lenza in prodrle 65 milj daleč v Nemčijo. Enote te armade se bodo kmalu združile s četami prve ameriške armade. General Eisenhower poroča, da so zavezniki ujeli čez milijon Nemcev od invazije Normandije do 6. marca tega leta.—Nemci poročajo, da je rusko poveljstvo zagnalo sedem armad v novo ofenzivo, katere cilj je okupacija Berlina. Sovjetske sile v akciji na sto milj dolgi fronti. —Ameriške čete zasedle obrežje otoka Lu-zona na južni strani Manile PARIZ. 8. marca.—Čate prvo ameriške armado ao prekoračilo reko Rano južno od Kolina ln al utrdila pozlelio na vzhodnem bregu nemškega volotoka. Pohota ameriško armado )• prekoračila četrt miljo ilroko Rono napram lahki oposlclJL Prekoračenje Rono pomeni sa feldmaršala von Runatodta največji poraz od Invazijo Normandije. Nem« ao bili docela pro-lenečenl. Naznanilo o udoru čoz Reno Je bilo izdano 24 ur po lom dogodku valod zaščitnih odredb. LONDON. 8. marca.—Rusko čete so prodrlo do točko, Id Je še samo 25 milj od Borilna. Obkrožilo so Kuoatrln In doapolo do Seelowa na zapadnl strani roko Odra. Pariz. 8. marca.—Oklopne kolone tretje ameriške armade pod poveljstvom generala Pattona so dospele do reke Rene na severozapadni strani Koblenza v prodiranju preko t"tm duje krono z dragulji, začno pa osvobodilne froni€ jih je zagotovila, da je ne nosi, I Bclgrad. 8 r V«* ker jc pretežka. Krona ae naha- zborovanja belgradake taivobodn- i. V knjižnici predsednika v ne frrmte se je udeležilo čez 1200 Hyde Parku LLvt.t jo je do- delegatov Zborovajnu je pred-ko se ie nahajal na konfe- aedoval dr. Stniša Stankovi*. ^Caaablanci pred dvemo predsednik srbske osvobodilne ra. gleškem, francoskem Jn drugih uključeni francoski, angle- Je^h. Belgiudsku radloppslijl j« RS duvno poročalu, du je jugoslo-vansku osvobodilna urmadu dobila novo ime. /-daj sc imenuje jugoslovanska armada. Novo ime je določil maršal Tito. "Vse oborožene enote jugoslovanske uimade, med temi parti-zanski oddelki, so zdaj znani kot jugoslovanska armad a," pravi naznanilo. "Mornarlčne enote ao postale jugoalovunaku mornarica. Glavni atan oboroženih sil in paitizanakih oddelkov bo reorganiziran." Naznanilo dostavlja, "da Je bil U korak atorjen, ker Jc armada za narodno osvoboditev edina realna oborožena sila v demokratični federativni Jugoslaviji. Tu Je bila zgrajena na pMlugl brat-atva in enotnosti našega ljudatva in kot taka predstavlja mogočen faktor v avoJJ d«>zorelostl, vojnih izkušnjah (rt taktiki." Poroka Durham, N. C.—Dne 7. aprila se bosta tukaj poročila dr. Joseph James Zavertnik in Helen Ida Tierney. Ženin je sin Joae-pha Zavertnika ml. iz Englewoo-da, N. J., in je nastanjen v tukajšnji vojaški bolnišnici kot zdravnik. Ranjon v vojni Yukon, Pa.—John in Mary GroŠel sta bila obveščena, da je bil njun sin Murtin ranjen nu bojišču v Luksemburgu 6. febr. Murtin je bil poklican v armado maja 1943, oktobra istega leta pu poslun preko morja. Zduj se na-huju v bolnišnici v Angliji. Glas la ujetništva Thomas, W. Va.—Iz nemškega ujetništva se je oglusil Peter Sed-muk, sin Petru in Antonije Sed-mak, ki je bil pogrešan od 19. nov. 1944. Družina iniu v vojni še dva druga sinova, Louisa in Franku. Padel v vojni Loruin, O.—Družinu John Ro-su je bilu obveščenu, du je bil njen sin S/Sgt. Albert A. Roan, star 19 let, ubit nu zapadni fronti 2. nov. Prvotno poročilo se Je glasilo, da je pogrešan. Bil je topničur nu bombniku H-24. V zudnjeni pisnm staršem je omenil, da je napruvil že 22 leUlaKih misij nud Nemčijo. V urmaflo Je šel »red enim letom, prekô morju nu pred šestimi mcseci. Njegov brat S/Sgt. Edward je na Pacifiku, brat John pu je bil ne-duvno čuatno odpuščen U armade.—Steve S. Stambol, atar 37 let, k} je bil lanskega oktobra odpuščen armade radi poškodb, ki jt»l blf ÏÂ nobeno cltdo. M. la Clevolandu Cleveland.—V Unlveralty Hba-pitalu je bil zadnji torek operi-lan Joseph F. Dum, znani drul-tvenik in trgovec v Colllnwoodu. V bolnišnici bo ostal 10-12 dni. Pri društveni!^ poallh gu nuéb-mestuje njegovu žena Mury. (Hl-tregu in srečnegu okrevanja, Jo-že!—U red.)—Vilo rojcnlec so se oglasile ori družini Edward Turk In pustile prvorojenko. Zborovanje kitajskih strank Komunisti zavrnili vladne ponudbe Čungklng, Kllajaka. H. marcu. General Clung Kulšek Je nuznu-nil zborovanje političnih Strunk, nu katerem bo ru/.pravu o uatu novitvi ustavne vlade. Vse bodo imele legulnl stutus. Kuišek je Mi?kril, du so kilaj »ki komunisti zavrnili vse po nudbe za zbližunje. To Je vzrok polomu pogajanj, ki ao trajala več tednov. Knu ponudba vlade jo bilu, du umeriški general prevzame poveljstvo komunističnih čet, ko bil, renči v letoma. Papei sprejel Roose-veltovega odposlanca fronte. Vatikansko mesto, 8 marra -Papež Je aprejcl Myrona Tay lorja, Rooacveltovega odposlan pravi naznanilo. O čem sta govorila, naznanilo ne omenja Argentina dobila ponudbo Lahko se pridruži ameriškim državam Moxico City. 8. marca.—Zunanji ministri 20 ameriških driuv so nu svoji tajni seji odobrili deklaracijo, du Argentina lahko pride v njihov krog, če izpolni določene pogoje. Eden pogoj je, du mora podpi-suti deklaracijo Združenih narodov. To pomeni napoved vojne Nemčiji in Japonski. Argentinu je edinu umerlška država, ki Še vzdržuje diplomutične odnošaje z oaiščem. Drugi pogoj določa podpis deklaracije, osvojene nu konferenci umeriških držav. Tu deklaracija je guranciju kolektivne akcije proti agresiji. Ali bo Argentinu snrcjelq ponudbo in so izrekla zu kuo|>eiacijo z ameriškimi državami, zdaj Še ni znano. Deklaracija je že dobila odmev v Buenos Alresu. Zunanji pod-mlnlster Cesar Ameghino je naznanil, da ho Argentina ponovno naglaailu svoje apoštovunje do suverenltete, neodvisnosti in to-ritorijalne nedotakljivosti vseh dtugih ameriških držav. Ameriška delegaciju je ruzglu-slin ekonomski curler zu vat» države zapudne hemisfere. Tu določa med drugim zvišanje iiv-ljenskegu standardu, odpravo diskriminacij in trgovinskih ovir ter stabilizacijo denarstva. Italijanski kabinet podprl premier ja Bonom! naznanil čistko raltštov Rim. H. marca,—Premelr Iva-npc Bonom i je prevod tU drugo politično krizo v treh mesecih, ko so mu člani njegovega kabineta, ki so ae sestali na izredn/ seji, izrekli zaupnico, Seja Je bila sklicana po krvavih Izgredih in demonstracijah pred Kvlrinu-lom. Bonomi ju dal zagotovilo, du bo odredil diustično člatko faši-iitov. 1 Idul se Je pritisku levi-čuiskih grup, ki ao gu obdolžile, du ni izpolnil dune obljube glede likvidacije fušlstičnlh elementov. Pulmiro Togi lati, vod|u italijanskih komunistov, Je naznanil, du bo oslal v vladi. On inia pozicijo podpredsednika. Možnost je, du bo nustul ruzkol v komunističnih vrstah. Dvu komunista atu bilu člana deleguclje, ki Jc zahtevala reslgnucijo sedanje vlade, Politična križu je nastulu, ko je general Marlo Kouttu, šef llu-lljanskega generalnega štabu v fašističnem režimu diktatorja MussoliniJu, pobegnil iz jrtnišni-ce Regina Coell zadnjo ntKittlJo. Piotl njemu ae ie vršilu obravnava pred rimskim sodiščem. Itoatta Je bil obtožen vojnih zločinov, Mnenje prevladuje, du so visoki vojuški častniki, policija in promlnentnl politiki ornogo- FRANCOZI APELIRAJO NA ZAVEZNIKE ZA POMOČ Nemci ie drie trdnjave ob Atlantiku BAZE PODMORNIC V ST. NAZAIRU Chorbourg. Francija, 8. marca. Francoske čete, enote bivše no-t run je sile, ki so bile dodeljene icdnl artnudi, so upelirale na zaveznike zu pomoč v akciji proti Nemcem, ki še drže pet francoskih pristunlščnlh mest in trdnjav ob Atlantiku. Sodi ae, da nemške posadke v teh trdnjavah štejejo okrog 80,000 mož. Atluntsku fronta ae razteza v piesledkih od Lorienta do uatju reke Girondc. Ta bi bila dolga 140 milj, če bi ae vlekla v ravni črti, od enega konca do drugega. Trdnjave so Lorlent, St. Nazaire, La Rochelle, lioyun ln Polnte de (ituve. Nemci kontrolirajo sko-to vse obrežje Atlantika ob tej črti. Purniki, naloženi z vojnim mnteiiulom in drugimi potreb-ščinami, sv kretujo med temi tttlnjavumi brez nadlegovanja s litini zaveznikov. Trdi se, da parniki dovažajo Nemcem potrebščine iz španskih luk. Nemške podmornice Imajo vedno baze v St. Nazalru ln Lo-t ientu. Te se nahajajo pod dvaj» aoliml čevlji debele atrehe lz cementu. Obe meatl ata v raivall* nuh, lodu nemški vpjakl bivajo v zukopih in blUUMiluvaaeh. Po-lovit a civilnih prebivalcev Je bila premeščena lz krsjev, ki ao pod kontrolo nemških aU- |Uo-go civilistov ni hotelo zapuatit.1 toh kraiev v veri, du bo vojna kmalu končuna. • .i,, Pruncoake čete v oaadju nem" &kih trdn ju v uši vajo občudovanje ameriških in brltskih avtoritet, ker tltže Nemce nazaj, čepi uv so slabo oborožene. Te nt-majo topništvu, tankov in oklop-nih avtomobilov, temveč le orožje, katerega ao ugrabile Nemcem, in nekuj umeriških ln brltskih strojnic. V st k t oljih, kutere drže Nemci, postuja življenje civilistov neznosno, u jih slednji vseeno hočejo zu pustiti Iz bojazni, da bodo Nemci oropull njihove domove. Celo kmetje v krajih, ki so večkrat zajeti v križnem ognju, nočejo zapustiti avojlh bivališč, se te pridružijo nurodnl armadi, čili beg generalu, in imenovunje umerlškega voja- Eno poiočilo pravi, da ao I ju-škega častniku za načelnika od-!dJ» videli ubeglega generala v boru treh članov, v katerih pod-( Kolignu nedaleč od Hima. Iz te-točje bi spadalo reševanje voja- ga mesta je baje od|»otoval v An-ških problemov. i cono ull Florenco. Kulšek je dalje rekel, du je za- ( Vattkun ie zanlkul poročilo, vrgel zahtevo komunistov, naj kutero Je dobil neki rimski list vlada Izroči vao oblaat koaliciji j |/ Londona, du Je Routtu dobil političnih atrank lz rsiloga, "kei /ovetje v Vatlkunskem rm»stu bi to vodilo v trenje in kaos ter Napetost v meatu, ki je nastulu i po dernonstruci|uh ln Izgredih, sc )e nekoliko polegla Vsa važna poalopja ln ceste stružijo vo- polom centralne avtoritete/ Židovski obredi v Goebbelsovem gradu Rheydt, Nemčija, 8 marca,— Židovski obredi ao ae vršili v g; udu Joarpha Gocbbelaa, mini-«tia nacijakc propagande, v bližini tega meats Opravljal jih je ¡170 stavk v industrijah v jami-rablncc Manuel M. Pollakoff Iz'siju, V teh je bilo zavojevanlh Baltimore, Md. V dvorani, kjer čez 110,000 delavcev. Premogov-vršili, ae še nahajajo alike na industrija le bila najlxtlj prt- jaške čete in |>oliciJa. Mnogo stavk v angleikih industrijah I »ndon, 8 marca.—Ministrstvo za delo poroča, da Je bilo h" diktatorja Hitlerja, zadeta zaradi stavk. Rusi osvobodili nadaljnje ujetnike ?anika med veleposestniki v Pomeraniji Moskva. 8. marcu.—Kuskc ur- inade so v prtKliranju preko Po-merunljc oavobodlle nuriuljnjt* gnipe britskih, francoskih in ho-lundskih vojnih ujetnikov. Pravda, glasilo komunistične stranke, je objavila imena osvobojenih ujetnikov, Ptavdu tiru vi, tla ao oavobojeni ujetniki tvorili tlel kolone 200,000 ujetnikov, kutere ao Nemci gonili pioti /upadu pred ruskimi armadami. Ameriška vojaška misija v Moskvi sodi, da ao meti osvobojenimi ujetniki tudi Amo-i kani. Ce/ 1200 vojnih ujetnikov, katere so ftust rešili lz nemških ta-boilšč, se nahaja v Odesi, prists-niščnem meniti ob črnem morju. Tum se bt*lo ukreni i na purnik, ki i'h ho (Kl|M>IJal domov. Piavdu poroča o paniki med iiem^kiml veleposestniki v Po-Imetanlji. Hoje a« maščevanja sužnjev, ki ao garali zanje. Med temi ie mnogo tuaklh ln poljskih deklet: Johann Walbc, nemški veleposestnik, |e žc dobil zasluzeno kazen. Delavci ao ga oliesill, ko ao ae rdoče čete približale veleposcetvu. K PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovana National Senati! fociaty Naročnina ta Zdrutene driave (laven Chicaga) In Kanado 00.00 n« leto. »3.00 sa pol leta. SI.SO »a četrt lets; u Chicago In okolico Cook Co„ 07.50 sa cslo leto. S3.7S so pol leta i sa inosonatvo 00 00. Subscription ratest for the United Statee (except Chicago) and Canada 00.00 per year. Chicago and Cook County S7J0 per yoo*. foreign countries SS.00 per year. Cene oglasov po dogovoru..—Rokopisi dopisov In nenarnfronih člankov sa ne vračajo. Rokopisi literarno vsebino (¿rtioo. povesti drame, pesmi Ud.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če je priloftU poitnino. Advertising ratas on sgraamenl.—Manuacripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays* pomm*. etc.. will bo returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. ■m i « - Naslov na vse, kar Ima stik s listom» PROSVETA 2657-59 So. Lawn dalo Are« Chicago 23. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselb in PISMO IZ STARE DQMOVINE je bila navaden krop, ki le za Sheboygan, Wis.—Rojak Frank silo drži človeka pokonci. Bil je Skrinar mi je izročil naslednje v Jugoslaviji priča strainim gro- pismo, katero je prejela njegova zodejstvom od strani gestapov- soproga od svojega vnuka iz sta- cev. Videl je neusmiljeno biča- re domovine, z želj j da bi ga nje gole žene. Videl je ubogo priobčili v Prosvetl. Pismo je si- nedolžno paro, ko si je kopala cer kratko, toda med vrsticami svoje lastne grobove itd. razodeva veliko grozodejstva, j Za Nemce, kakor tudi za do- trpljenja in muk, katere so na- mače izdajalce m^ nima pohval- Datuin v oklepaju nu primer (March 31, 1946), poleg vaiega imena m naslovu pomeni, laga z okrog 40 milijardami dolarjev imovine. Wallace bo kraljeval le nad približno istim ustrpjem kot je veliki inženir Hoover pod Coolidgcm. Pozicija ni slaba in Wallace bo imel priliko, da bo lahko več ali manj usmerjal trgovsko politiko vlade. Ampak tudi to le v mejah obatoječega gospodarskega sistema, v katerega Henry veruje prav tako trdno kot njegov "chief." Toda če se ne motimo, bo Henryju ta sistem delal še precej preglavic, če res misli, da je pod monopolskim kapitalizmom mogoče ustvariti tako gospodarako in politično klimo, katera bo nudila delo vsem delavcem oh dobrem zaslužku. Ce bo v kaj takega silil, ga bodo kapitalistični sršeni še bolj pikali. Kot "sanjač sanjaču" mu v njegovi novi poziciji vsekakor želimo vso srečo. * Odkar so kapitalistični sršeni nekoliko opustili Henryja Wallace, co naskočili in pričeli srdito pikati Aubreyja WiUiamsa, katerega je picdsednik imenoval za načelnika administracije za podeželsko elektrifikacijo (Rural Electrification Administration, okrajšano REA). In vanj so se zaleteli 'z istega razloga kot v WalLca. Tudi REA je newdealska ustanova. Kongres jI je dal življenje na priporočilo predsednika v dneh, ko ao bile take reforme popularne, namreč- ko je kapitalizem ležal na smrtni postelji. Da ga vlada zopet spravi na noge, mu ic vbrizgnila dozo adrenalina tudi h te strani. REA je dobila nalogo, da pomagu farmarjem,'da pridejo do elektrike. Elektrarskim magnatom, ki sc razumejo le na mastne piofite, ni preveč dišalo na tem polju in pred ustanovitvijo REA se je lahko komaj vsaka deseta farma ponašala z električno razsvetljavo. "Free en tet prizor ji" »o tudi tukaj posneli le smetano, siratko so pa pustili, ker ni bilo dovolj profita, oziroma farmarji niso mogli uli hoteli plačati takih cen, po katerih bi jim bil elek-Itatski trust pripravljen napeljati elektriko. Tako je bilo večinoma vse? podeželje brez elektrike, kar je še tudi danes v pretežni večini. Ampak odkar je pričela poslovati REA. je bil na tem polju storien velik korak. Zadnjih par let je tadi vojne to delo sicer v |>opolnem zastoju, vendar pa ima danes t'ikiat ali ¿tiriktat več farmarjev električno napeljavo kot pred d« k tirni, enajstimi li ti. Delu je še zelo veliko na tem polju pred-no lxi vse podeželje elektrificirano. Glavno delo RKA je v tem da sodeluje in pomaga farmarjem, «la sj sami pomagajo do elektrifikacije. In sicer jim pomaga pri ustanavljanju farmarskih clektraisklh zadrug, slednjim pa s cenenimi posojili. M V ,e to je seveda bogokbitotvo v očeh vseh pravovernih "free cntcrpri/erjev," s« hol i o/ v očeh elektrarskih magnetov s sedežem v Wall street u. Razume se. da tei ustanovi (REA) pridno stresejo po življenju, ampak je vi a«, ker se politiki boje farmarjev— njihovih glasov. j s * In tako so elektrarakt lobiati zadnjič naščuvali kapitalistične .sršene v kongresu proti Auhrcviu Williamsu, ker je tudi on—"ne-vaten .nM.it Nekoč |e b*l načelnik zvezne mladinake admini-«t raci je. zadnjih par let. odkar te zgubil to alužbo, pa je organizator Kaimatske unije. £e po tem je torej "persona non grata" v očeh vseh reakcionarjev. ku)ti Karmarska unija je precej radikalna N jen militantni predsednik Patton pride včaaih na dan s kakšno tako iz|avo kot bi b'la skovana v Moskvi v Leninovih dneh Tako vsa) pravijo atehri "svobodnega podjetništva" V resnici na je Patton—'n tudi Williams-približno tsk "aanjač" kot Je Wallace. Vsekakor ai reakcija v aenstu prizadeva na vse načine, da porazi Aubreyja Williamaa. ker so tsko dekietirali predstavniki elektrar-skega trusts. Mož je preveč "aanjaški" in bi REA pod njegovim vodstvom mogoče rea napeljala ceneno elektriko v sleherno far-marsko kočo. To bi bilo pa—"neameriško" . . . cifašisti In pa domači izdajalci izvršili in še vrše nad ubogim ljudstvom v naši stari domovini. Le čudno je, kako morejo nekateri še vedno, kljub takim izvirnim poročilom, nasedati zava-jalnim lažem, katere širijo zlasti nekateri posvetni ljudje med našim narodom v tej deželi. Kdo so kvizlingi, kdo domači izdajalci našega mučeniškega naroda, je že vsakemu jasno! Pismo se dobesedno glasi: Italija, 4. februarja 1945. Draga teta! Prejmite mnogo pozdravov od Vašega vnuka Slavkota (od Žu-pinove Reze). Jaz se nahajam v zavezniški bolnišnici v Italiji. Sem jugoslovanski partizan že tri leta. Doma so vse uničili fašisti. Pri Oračevih so fašisti ubili Francko. Ivan ie padel v bojih. Stanko pa je še živ in je tudi partizan ter sva večkrat skupaj. Sem oženjen in je tudi žena z otroci vred pri partizanih. Kar sva si s trudom napravila, so nama vse požgali in pokradli Nemci in domači izdajalci, tako da sedaj nimava prav ničesar. Zato se nikar ne čudi, če Te poprosim za kakšen dolar. Saj veš, da nimam denarja, ker sem že tri leta od "doma. Doma pa tudi ni nikjer več nič. Tu sem prišel z nekom skupaj, ki je tudi od tam doma, kakor si Ti, blizu Sheboygana, in mi je rekel, da gre pošta sedaj k vam, zato XI pišem.—Sedaj pa prejmite vsi najlepše pozdrave. Prosim Te, Če prejmeš to pismo, da mi odgovoriš. Drugič Ti bom pa več pisal, kako je kaj po Kašlju in Zalogu. Vaš Slavko. Rev. Jakob Černe je zopet med 'nami. Ker pa je ameriški državljan in duhovnik, star 62 let, Je imel to prednost, da je bil zamenjan kot vojni ujetnik. Naselil se je v Milwaukeeju, Wis. Njegov zaupnic Anton Stiglic'iz Sheboygana ga je takoj po prihodu obiskal v Milwaukeeju. Naš lokalni list je prinesel njegovo oliko sneto v newyorski luki, ko je stopil s parnika. Iz te slike je soditi, da je mož okusil vso gostoljubnost in postrežbo nacistov, fašistov in gestapovcev, ker iz slike same ga je nemogoče apoznati. Nekoč je pisal iz Jugoslavije, da mu italijanski "macaroni" ne ugajajo. Pozneje je poročal iz nemškega ujetništva, da mu tudi "Sauerkraut" ne ugaja. Končno pa se je rešil iz tega neprijetnega položaja in je aedaj vesel, da je zopet spremenil klimo. « Po poročilu je mož popolnoma fizično in duševno izčrpan. Glavna hrana v nemškem taborišču ne besede, nasprotno pa ima za partizane le dobro besedo. Pravi, da partizani ne store nikomur nič žalega. Z ljudstvom so v vseh ozirih dosledni in vljudni. Če pa koga ubijejo, to store le tedaj, če dobijo tako povelje od višje oblasti. Nikdar pa ne ubijejo in ne »mejo ubiti na svojo lastno iniciativo nikogar. Prav tako j'm je prepovedano napraviti katere koli druge zločine nad ljudstvom. Kogar pa partizanska višja komanda obsodi na smrt, je usmr-cen. Tega zadene pravična kazen, kot nevarnega izdajalca, v obrambo lastnega naroda in domovine, brez ozira na stan in poklic. Tako pripoveduje rev. Černe, mi je pravil Tony. To potrjuje, da je gornje pismo, polno trpljenja, katero mora prenašati naš narod od strani okupatorjev in domačih izdajalcev, pisano tako, kot v resnici je. Če bi gospodje okrog Ameriške Domovine s čestitim g. Ga-brovškom vred šli skozi take šole kot je Šel zadnja tri leta rev. Černe, bi gotovo pisali in govorili tako, kot danes govori Černe. Gospodje, ne zasmehujte in ne zaničujte križanega naroda! Ne blatite naših očetov in ne napadajte naših mater z žolčem, ker tega niso zaslužili. Pomagajte mu rajši celiti skeleče rane! Če pa tega nočete, tedaj se skrijte, da vas svet ne bo videl ne poznal. Žalostna je majka, katera rodi take sinove! >in L. Milostnik. POROČILO ŠT. 48 SANSs ZA MESEC olja so se vaščani in vaščanke vrstili eden za drugim in volili. Cim je eden prejel glasovnico, je njegovo ime bilo prečrtano na listi; v sosednji sobi je bila mala stajica, kjer je vsak zaznamoval na glasovnico kandidate svoje stranke, jo pregibnil In spustil skozi ozko odprtino v zaklenjeno shrambo. Ko je bila lista volilcev izčrpa na, je lokalni števčpi odbor pri čel šteti glasove. Izmed 118 gla sovnic jih je bilo šest prekriža nih brez označbe kandidatov. To je bilo znamenje, da teh šest volilcev ni simpatiziralo s partizani. Dejstvo, da so ti najbrž belogardistom naklonjeni ljudje vseeno prišli na volišče in pokazali svojo nezadovoljnost, je živ dokaz njihove vere v tajnost volitve, sicer bi se ne prikazali. Te glasovnice so bile proglašene za neveljavne, ker niso dajale prednosti ali glasu nobenemu kandidatu, ostale pa so bile porazdeljene po kandidatih. Zmagovalec je prejel 94 glasov, drugi najbližji kandidat pa 21. Rezultat je bil takoj zapisan na tablo, nakar se je odbor vrnil v vas in ga razglasil. V tej vasi so navzoči veščani glasovali skoraj 10095 in to dejstvo potrjuje izjave partizanskega časopisja, ki je navajalo enako visoko udeležbo po vseh volilnih okrajih. Volltva ss višja urad« Izvoljeni kandidati iz malih vasi so bili poslani v občinska in okrajna središča, da tam zastopajo blagor svojih volilcev. Ti Slovenska Narodna Podporna Jednota SSSTSS te. La «reda» A** rešile življenje delegati so potem izvolili iz svo- ki je raslo na robu travnika, je srede poslanca za slovenski | ««Kar naenkrat se Je pojavilo narodni parlament (skupaj 180 poslancev). Vsi izvoljeni kandi dati so zavželi takoj svoja Spravna ali zakonodajna mesta. i Ta proces volitev seveda še ni popoln in ne more biti, dokler je sovražnik še vedno v deželi. Vseeno pa pokaže, da je demokracija na delu, kjerkoli je mogoče, in čim bo sovražnik pognan čez meje, bo ljudstvo imelo že praktične izkušnje o demokraciji. Za svoj povojni spas dela ljudstvo načrte že danes in svojo pravico do demokracije si pridobiva potom svoje borbe. (Se nadaljuje.) (Poročevalec Pat Frank, ki se nahaja v Rimu za Over-^ seas News Agency, poroču naslednjo zgodbo o pilotu 15. ameriške zračne sile, kateremu so partizanke rešile življenje). • • Lt. Louis Woll., 23 let star, je iz Detroita in je bil pilot-naviga-tor na enem naših bombnikov tipa Liberator, s katerim je nedavno moral pristati1 na še od Nemcev zasedenem ozemlju nekje na severu Jugoslavije. Kar pripoveduje, je še eno poglavje v akoro neverjetnem seznamu poročil o partizanskih junaštvih. Lt. Woll je bil ranjen v glavo od izstrelka protiletalskega topa, ravno ko se je njegovo letalo približevalo cilju. Letalo je radi tega moralo pristati na nekem odprtem polju. Komaj pa je posadka splezala iz letala ven, je zagledala, komaj dvesto metrov daleč, oddelek nemških vojakov, ki so se bližali, sedeč na tovornem avtomobilu* Lt. Woll In njegovi tovariši so z največjo brzino najprej zapalili letalo In se potem razkropili. Woll jo je pobrisal tako hitro kot je le mogel v smeri grmovja, Odprava volilnega davka v Južni Karolini Columbia, S. C., 8. marca.— Višja državna zbornica je sprejela načrt glede odprave volilnega davka. Samo eden senator je glasoval proti načrtu. Ta je bil po sprejetju v senatu poslan nižji zbornici. AMERICAN LABOR o bile nprejete slede- Rssne predsodke j« treba potaptaU v kislo, škoduj« kot d«lsvstvu, ker 9s raid vaj ajo. . Nikomur bolj m jugoslovanski* dekle,'kot da je pišlo lz zraka," mi je pripovedo val. "Dajala nam je znamenja da naj se skrijemo in ležemo na tla." ' ' v Nemci so začeli streljati v njihovo grmovje s strojnicami, je nadaljeval Woll svoje pripovedovanje, toda ker niso šli za njimi jim je uspelo, da ostanejo «kriti. Čim se je zmračilo, so Američani opazili dvo>e senc, ki bo se jima bližale. Strah ima velike oči, pravijo. Letalci so bili že na tem, da poberejo pete, ko so spoznali, da so bila dekleta kmečkih oblekah. Navzlic svoji mladosti in ne glede na nevsr nost, je ta dvojica mladih de klet vodila ameriške letalce do najbližje partizanske pozicije tistem okraju in jih pozneje spremljala tudi na neko varnejše mesto bolj visoko v gorah. Rana Lt. Wolla se je bila med tem poslabšala, izgublja) je za vest in postajal deliričen. "Ko sem se zbudil, nisem ve del, kje sem. Šele mnogo kasneje se spoznal, da w nahajam v malem prostoru, ki je bil nekakšna bolnišnica za enega moža," je pripovedoval Woll. "Zvedel sem tudi, da me je nosilo osem deklet ns nosllnici, katero so ssme naredile -od tam, kjer smo pristali, pa tfori na višine. Iztaknile so tudi nekje zdravnika, ki me je zdravil. Študiral ji bil na Dunaju. Dekleta so oprsv-Ijals vsa dela, ker so bili moški vsi v boju." Izkszslo se j«, da je imel Woll pretres možganov Zsgrsbils ga je huds mrzlic« Tskrst so sedela deklets vso noč ob njegovi postelji In menjavala vsakih pet minut ledene obkludke. "Rešile so ml življenje," Je dejsl. "Dale so nam vse, ksr so imele. Celo same so ostajale lačne. da bi le ml Imeli dovolj." Lt. Wo!l in drugi si prizsde-vsjo zdsj po svojih najboljših močeh, da jim pla< ajo svoj dolg, Prostovoljno dajejo dober dej svojih vojašUflf*' odmerkov za partizan*- ki sknt». vssk dan rešujejo zsveznlške letalce. H po močjo In sodelovsnjem Rdečega krita skrb« za to. da dobivajo ti partizani vsaj nekaj oskrbe, živeža in zdrsvil, stvari, katerih jim tako obupno primanjkuje. Ts prostovoljns pomotns s k- pred meseci, ko so se začeli vračati dan na dan vedno novi ameriški in drugi zavezniški letalci. Vsi so pripovedovali čudovit« in mnogi tudi pretresljive zgodbe o požrtvovanju Jugoslovanov, katerim se imaju zahvaliti, da so ostali živi. Vsak izmed njih je imel željo, da jim vsaj deloma povrne sto-jene usluge. Ker so mnogi Izmed njih opazili, da partizanom prav posebno primanjkuje predmetov, kot milo, cigarette, sladkor, čokolada In drugo, so začeli poizvedovati po svojem povrat-ku—vsak zase in na lastno pent —kako bi mogli dobrote t« vrši« dostaviti svojim jugoslovanskim rešiteljem. To povpraševanje Jih Je vodilo do Rdečega križa in polagoma se je skoro sama od sebe rodils organizacija sodelovanja 15, sme riške zračne sile in Rdečega kri ¿a. Zdaj deluje reden sistem nabiranja omenjenih pfedmetmv in dovozna služba, ki jih s padal spušča na partizansko ozemlje Vsaka zračna baza ima svoje središče nabirsnja, kjer vojski od dajajo, kar žele podariti partizanom.—ONA, Chicego IS. lUlaok GLAVNI ODBOJI VINCRNT CA IN KAN. gl e. A\ VIPCR. II. tajnih__J ANTON TROJKA, fl pomol«i MIKKO Q KUMKI..4I blagajnik_________ IAWRKNCB ORADiaHKK. Ujeta Sei odd MICHAEL VRHOVNIH, direkt mlad oddal PHILIP OODINA. upravitelj glaalla_____ ANTON OARtMBN. uiadnlk «ImIU.......— pradaadalk Lawndala Ave. Lawndal« Ava., i m. Chicago M. Ill cafcae» a», nt ass a a M. tU. M. ill. M. ni MICHA KL R HUMER, prvl podpradaadnUt CAM1LUS ZARN1CK. Pod^adaada^IIZ^*; mtsi O^ttRUs Dlatrtklal podpradaadellü 'O« CULKAR. prvo oktoftja ___________ lAMfta MAOLICH. druga okrotja _______ SAYMONO TRAVNIK, tratja okroija . _ john spillsr. «atrto okroAja.....TTL... ~ UMUI.A AMBROZ1CH. pato akrotja________ ko ward tomsic. fe«u> okrotj« ____ ~ . tit Woodland Ava.. Johnatown. Pa. ™ ^ D No Oak da It . Pa. MM Mlddloeolnto. OaarSom. MM. MTt NaiuUli St, Bl Loula IS, Me. arty • ■*•*«»». kOaa Ml W. 1th au Wateaeburfl. Colo. «aapadaraRt agoak ---------- *» ■ >•»« >< OavaUed 10, OhiS r a vioia WKAM--------------21 * ^ nu-g.V nT MiaMn n wuum-------—.....— *•? So LawndaM Avt„ Chloaso U, HI KSoSlUpSi —..............- 1N,f!JB.Uiw»dV Ava, ChteSo 5 lit LONALD J tmici____ suboupM uacH___ ---- TTLl _ ' "»»» vim «|u •Ml Bo Lawndftle Ava, Chicago m, «m. -----------^^ Ava «arm, tU. ----------«o Trumbull Ava., Chicago M, lU --------------too ■. Moth St.. ¿ueitd it, o. "March of Time' o Jugoslaviji Na poznanem radioprogramu "March of Time" j« dne 22. it bruarja govoril o Jtlgoslaviji časnikarski poročevalec John Phillips. Marsikateremu je še v «pominu radi slik, ki jih je posnel v borbi slovenskih psrti/s-nov pri Litiji in ki so bile ob-jsvljene v reviji "Life" «. novembra 1944. a Komentator: Ko ta teden ves svet proučuje zaključke, ki jih je sprejela "velika trojica" v Jalti, je opaziti, da je Jugoslavija edina balkanska država, katero poročilo po imenu omenja. Vzroki za to najbrž so: V Jugoslaviji se je porodilo nsjlxilj uapešno odporno gibsnje in ts dežels je vir marsikatere uganke glede osvobojenih krsjev. Najbolj sporna vprsšsnjs 10: Glas: Kakšne vrste človek je msršsl Tito, poveljnik jugoalo-vsnske nsrodne vojsk«? Kaj so prsvl cilji jugoslovanskegs osvo-bodilnega gibanja? Ko«i«ntatori Tukaj med nami j« nocoj John Phillips, frsneo-nkegs pokolcnja. fotograf in poročevalec revije LIFE ki m- je ravnokar povrnil v New York iz j F v rope, da poroča svojim urednikom In kateri nsm lahko odgovori ns ts vprsšsnjs Maršala Tita in naiodne sil«, katerim po v«ljuJ«, po/ns mslo poročevsl* cev Uko dobro kot John Phillips. V preteklem letu J« bil trikrst v Jugoslaviji, s« t maršalom Ti- dom priznanja za njegove zasluge. John Phillips: Pktlltpci Nocoj se kakih šest-sto tisoč partizanov bori za osvoboditev svojega narodnega ozemlja. V hudi zimi, slabo oblečene, sestradane in slabo oborožene partizanske brigade jurišajo v Sloveniji, Bosni in ns Hrvaškem. Partizanske divizije so na ogrskem bojišču. Psrtizanske enoto so prekoračile Dravo In se borijo na avatrijskem ozemlju ter rešujejo zavtznlške vojne ujetnike. Ena tretjina Istre—dolgo čaaa vir prepira z Italijo — je osvobojena izpod nemške oblsstl ln partlzanake straž« so komaj deset milj od Trsta. Izmed 15 milijonov prebivalcev Jugoslavija je dvs milijona mrtvih. Iz zmešnjave in neslo-ki jo j« povzročila in zanetl-a nemška okupacija ln tiranija, ae je dvignila narodnu oavobo dllna vojska pod vodstvom mar kala Tita. Njen novi duh se je poksr.al, ko je v srbskem psrlsmentu z nsvadnimi ceremonijami predsednik vlade dr. Ivan Ribar odlikoval Tita z redom "narodnega junaka". To se je zgodilo v prisotnosti peščice ljudi, vladnih ministrov ln njegovih osebnih prljsteljev, mod katerimi sem bil j sk edini tujezemec. Besedil ""demokracija" je bila čestokrst izrečens po Titu In Ribsrju. Tito je dejsl, da sprejme odlikovanje v imenu nepoznanih Junakov, ki se borijo zs svobodo. Govoril je v imenu jugoslovanskih narodov. Tito je neuporekljlv vodja teh silnih, svobodoljubnih 111. ljudi. Njegov je bil tisti glas, ki Jih Je v temni url propasti navdušil k smagl. Borili ao se pod geslom: Smrt fašizmu—svoboda narodu! Kakor venec sls ve krasi ame-riške koloniste, ki so se borili z« svobodo pod vodstvom Oeorgs Waahtngtona, tako krasi venec slav« danes jugoslovanske narode pod vodstvom Tita—nsjvečj«-gs držsvnika, kar jih je rodila avetovna vojna. In to je snamenje časa, Narodi malih evropskih državic nočejo več biti igrače sil evropske politike. Tito je izrsz nove, demokratične Jugoslavije. Jat trdno verujem, da bo pripeljal Jugoslavijo do vlade NARODA, IZ NARODA IN ZA NAROD, Kom«ntatori Hvala vam, John Phillips, " —8ANS. Nemški industrijalci bi se radi reiili Washington, (ONA)—Pred nekaj dnevi je Oestspo ujela približno 60 nemških induatrljal-cev, ki so nameravali prekoračiti nemško mejo ln pobegniti v Švico v bližini Berna. Med njimi se je nahajal eden ravnatelj tvrdke Siemens, enega največjih nemških koncernov. fltirniM BONDS STAMPS torn osebno dobro poznat« In psr-eijs je začel« sama od sebe ž«l|iz«pi »o gs tudi odlikovali 1 re CHIC AGŠKE ŽENE1 Našo kvoto obrabljene masti sa marec moramo dopolnitil CILJ pilili»11« obiatiljene kuhinjski« iriaati p<» natom «kupnem preblvalitu /a m ure, j« 20.Sft0.(K)U funtov. l>« doacJUmio to ogromno količino, mora nafte, kakor tudi vsako drugo ut*Mn«tvn nsftegu prebival-«Iva -dopolniti svoj odmerek lio dete torej s ese močjo skrbele /u to, da tekom tega nieaeca prlkoradmo linvedeiil odmerek? Uvafujtef Natn domovina •<• M* na*a na obrabljene matf-olte, du ae tako omogoči Irdelovanje zdravil, krogt Ij, umetnega guri lja, ter mila za civilno potelMi, kakor (udi /a «to-Urih diugili potiabftfln, Pit glt dajte Vale to/adevne prihranke potom navedrnegu imenika. Morda ate k«J piegl< Odobreno po OPA in WFA. Plačano polom induatrije. ------------"^nnDECE kako DO*ITt 0 1 KA točkei ...... aaffiedtM ^ l^» ramsamits m ^J^* posti»*'" t,;;.-- nz tsr^^j....... ...... «aa*"4"* . 4» f "xMiti<* doMU K ^ L. ^ I ' n dv» __— * WHY TBOTECTION" DOES NOT PROTECT US Pri Korelnu na Vrhpolju, ali po domače na Vrpalah, ao se ob nedeljah in praznikih sestajali kamniški purgarji "mit Kind und Keger. Kamniški Grinzig tistih časov.—Druga taka postojanka, kamor so zahajali samo tisti izvoljenci, ki so si mogli privoščiti bagerl ali kočijo, je bila pri Korelnu v Stranjah. Kako udobno se je sedelo tod za kameniti-mi mizami nad deročo mrzlo Bi-* strico! 9 Učenost so nam takrat vtepali v glavo frančiškani: j)atri Kor-nel, Ehrenfried, Fortunat in Rainer, katere so leta 1879 zamenjali posvetni učitelji: Ste-fančič, Tramte in Stiasny. Vsak je bil tip zase. In kdo ni poznal patra Celzija, ki je s svojim presekanim glasom en zlog zavpil, drugega pa skoraj pogoltnil, da se je marsikdo, ki je imel nagnjenje do spanca, plašno prebudil, čim je pater Celzij zakrožil: Glo-ri-a. Takrat je bil v mekinjskem samostan unastanjen madjarsko-hrvaški pešpolk. Marsikatera brhka Kamničanka je slonela na hrabrih prsih zalega oficirja ali brkatega vojaka ter verjela zapeljivim besedam. Pa so bili tudi slikoviti v tistih belih vafen-rokih z velikansko čako na glavi. Ko je napočila doba biciklov in pisalnih strojev in ko se je v mesto zatekel železni voz, je bi* lo konec patriarhalni idili.-- Po prašni, razdrapani cesti dr- rdeča kokARDA Roman iz velike francoske revolucije STANLEY WEYMAN / (Nadaljevanja) "Da," je dejal. "Znak starih ligarjev, saj veste." "Ali," sem oporekel, "nisem Še čul, da bi ga bila kaka stranka sprejela za svojega." Z izrazom dvoma se je popraskal po pleši. "Ne," je dejal, "to je res. A vendar pri nas ne maramo rdeče barve. In razen tega, dve dami, ki potujeta sami... Sami, gospod. In njiju kočijaž, nekakšen bebec, ki pravi, da sta ga najeli v Rodezu, se sicer na vse kriplje brani, da bi bil videl kapucina, toda v protislovja se je vendarle zaplel. Ko povečerjate, gospod vi-kont, vas povedem tja, in vam ju pokažem. Morda mi boste imeli kaj povedati za njiju ali proti njima." "Ali se vam ne zdi da je, ura že pozna?" "Kdor je zaprt, si ne more izbirati," je rekel ¿upan in udaril v hudoben smeh. Nato je kriknil skozi vrata, naj mu podado svetiljko in plašč. "Tedaj nil|a tu?" "Kaj še!" Pomežiknil mi je. "Kdor dobro spravi, tudi najde. A pritoževati se ne moreta. Ker sedita v zaporu dva nepridiprava, jima je ječar Babet odstopil svojo sobo." Na trgu je bila črna tema, zakaj tistih nekaj svetilnikov, ki so stali na njem, je bilo že davno utrjenih; bržkone jih je bil veter upihnil. Brez svoje leščerbe ne bi bila prišla nikamor. Niti nisem mogel razločiti obrisov streh, niti se nisem zsvedsl, kam in kako daleč me vodi. A tedajci se je gospod Flandre ustavil in posvetil s svetiljko po steni od gladkega kamna, iz katere so naju neprijazno gledala ¿globoko vdelana, nizka in z železjem okovana vrata. Sredi teh vrat je bilo ogromno trkalo in nad njim linica. "Kdor dobro zapre, tudi najde!" se je zlovešče zasmejal župan. Namestu da bi bil vzdignil trkalo, je s palico udaril po rešetki linice. . Odgovora ni bilo treba dolgo čakati. Nekdo je za trenotek pogledal skozi rešetko; nato so se vrata odprla. Župan je krenil naprej in stopila sva iz nočne teme v dušeče, zatohlo ozračje, kjer je dišalo po čebuli, slabem tobaku in drugih takih stvareh. Ječar je molče zapahnil vrata za nama, vzel županu svetiljko iz roke In naju odvedel po temačnem, nizkem hodniku, ki je bil jedva dovolj širok za enega človeka. Ustavil se je pred prvimi vrati na levi strani hodnika in jih odprl. Gospod Flandre je prvi stopil v sobo; njegova široka pleča so mi za trenutek zaprla razgled. Ir druge sobe, dalje tam ob hodniku, se je razlegal pripevek kvantarske pesmi in z dvorišča se je slišslo lajanje psa, ki je divje trgal za verigo. Opazil sem, da je zid na hodniku ves moker in krastav od nesnage. Toda glas, ki se je odzval pozdravu gospoda Flandra, me Je tolikanj presenetil, da sem stal kakor prikovan. Bil je glas gospe de Saint-Alais! Nehote sem v duhu zahvalil Boga za prismojeno misel, ki me je bila obšla med-večerjo. Tako sem bil vsaj malce pripravljen, zakaj za dolgo premišljevanje mi ni ostalo časa. Na srečo sta polnila sobo tobakov dim in sopara perila, ki se je sušilo pri ognjišču; okoristil sem se s kaši jem, ki me je posilil, in sem se po vstopu gospoda Flandra še nekoliko pomudil na pragu. Nato sem vstopil tudi jaz. Mimo župana je bila v sobi še četvorica ljudi; toda za moškega in žensko, ki sta sedela za mizo in igrala z umazanimi kvartarni, se nisem zmenil. Videl sem le markizo in njeno hčer. Sedeli sta na dveh stolclh onkraj ognjišča; deklica se je s priprtimi očmi in trudnim obrazom roWBCNBttWtl HAVE NO DOUA» TD 8UV QUg PROOUCT5 OftAPHK ASSOCIATES fOft PUtUC AFMNtS COMMfTOL INC Ča Amerika na bo kupovala od dragih narodov, tudi drugi narodi na bodo mogli kupovati od Amerika, kar na bo dolarjev. To Jo fundamentalno načelo sunanja trgovino. Hotelske služkinje in čistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠČINE "Full" ali "part time," kakor želite. $92.00 na mesec. Oglasite se EDGEWATER BEACH HOTEL v uposlovalnem uradu _6357 Sheridan Road_ IŠČE SVOJEGA STRICA Rojak, ki služi v jugoslovanski vojni mornarici, želi izvedeti za svojega strica, za katerega misM, da živi nekje v Clevelandu, O,, in se piše Matevž Lavrič, doma iz Kazarišč, občina Stari trg pri Ložu. Njegovo ime in naslov je: Kapi. Lavrič J. Frag jo, Royal Yugoslav Navy, c/o P. M O., Malto. ,_ POTREBUJEMO težake 6 dni v tednu. Unijsko konstrukcijsko delo. 1140 N. KOStner Ave. Randolph 0780. POTREBUJEMO žensko ^Jtuha-nje. OdraSčeno, ni pranja. Privatna soba, ob večerih prosta. 4550 Mil-waukee Ave. Kildare 2117._ PRODA SE 128 akrov farma z vsem poslopjem v Wisconsinu, živina in stroji. 60 akrov zorano, 60 akrov šuma in pašnik. V lepi Poljski naselbini. Cena $9,000.00. I. Ja-worski, Rt. 2, Chetek, Wis. ¿enske za čiščenje Delovna ura od 5:30 popoldne do 12. uro zvečer. Vojno nujna Industrija. Rabimo tudi jedilnici * * VPRAŠAJTE prh "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street MOČNE MOŠKE IN MLADENIČE a učiti se čiščenja preprog Dobro tudi povojno delo. 75c na uro, za začetek. 4632 Lawronco Ava. Po sklopa 12. rodno konvencija se lahka naroči na list Proaveto la prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov Is saa družine k eni naročnini. Ust Proeveta stane sa vse enako, sa člana ali nečlane $6 00 sa enoletno naročnino. Kei oa člani še plačajo pri ooeemenhj $1 JO ** tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. ie& da Jo Ust predrag sa člana BNPJ. List Proeveta Ja vsša lastnina la gotovo Ja v TsaVi druilnl nakdo. ki M rad «tal list vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh ČDlnov preneha biti iUa SNPJ, ali če se preseli proč od družino In bo zahteval sam svoj Uit tednik, bode moral tisti Član Iz dotlčne družine, ki j« tako ikupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Proeveta. Ako tega m stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku Cona listu Proeveta Ja» Za Zdrnž. državo la Kanado SS.00 Za Chlcago In okolico Jo J** 1 tednik In.-----4JS 1 tednik ta---------- 2 tednika bi____________________ sna t Mah i> _____________*•«■ Uvodna beseda To so spomini Krištofovega Pepčka. Niao silni, svetovno-zgo-dovinski dogodki, ki ao se vtisnili malemu junaku teh listov v spomin. Skromni so. Pol stoletja je že minulo od teh zgod in nezgod. Svet se je močno spremenil, z njim tudi staroslsvna Lithopolis in njeni prebivalci. Tok časa nI prlza-nesel Pcpčkovemu mestu. Od vse patriarhalne idile, kl ae je Pepčku zgostila v tako prijazne, žive in nepozabne podobe, je osUl le še bled-spomin. Zakaj obujati k življenju, kar Vif bilo. kar je prešlo? Zakaj dra-miti. mrtve iz pokojnega sna? Pepček se zaveda, kako težko na-logo si je nadel. Pa—quand me-me! Zakaj? Da bi v teh spominih na minula leta Ae enkrat sam oživel, še enkrat užival In obujal idilo patriarhalnih kamniških dni polpretekle dobe. To nalogu je dosegel. KUHARSKA KNJIGA» Recipes of šli Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA tO AA 8TANE SEDAJ M I H I I tednikov In______ niš S tednikov ta_________ Za Evropo Ja-------SSJS I «pointu spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali oaey Order v pismu la si naročite Prosveto. list ki Jo f «ša lestai* PROS VET A. SNPJ. MST So. Lawndale Am Chicago 29. OL Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vsota $----- L Ima.-------------& ------------- Naslov____________ Ustavita tednik In ga pripišite k moji naročnini od sltdattt članov mojo društaot Knjiga je trdo vezans in ima 821 strani Racaptl ao napisani v angleškem Je siku; ponekod pa so ludl v Jasiku naroda, ki mu Ja kaka Jad posebno v navadL Ta knjigs Je neksj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje In se hočejo v nJem čimbolj izvežbatl In Izpopolniti. --Naročite pri -—__ III Waat ISth Street