Ta -e n s lc Za Ijubiteljice cvetic. Nase drage prijateljice, ki so na8 vse leto razveseljevale raz oken s avojim zelenjem in cvetjem, sedaj počivajo na varnih prostorih našega stanovanja, po sobah in kleteh. Ali smemo čisto pozabiti nanje? Prav gotovo ne! Rea je, da jim moramo puatiti potMtek, to se pravi, da jim v tem času telesa na smejo rasti. Vendar si jih pa le moranio od čaaa do časa malo ogledati. Prilivamo jim samo toliko, da jim korenine ne usahnejo in ostanejo žive. Vendar jim ne smemo pustiti suhe zemlje. Kadar jih zalivamo, jim damo toliko vode, da se temeljito napijejo. Tudi svež zrak prav dobro dene naaim Ijubljenkam, siccr prično gniti. Zato odprimo okna, kadar ni zunaj prehudo mrzlo. če poatavimo cvetice predaleč od okna, bodo začele raati z doigimi in tankimi poganjki proti svetlobi. Prav tako jim zraatejo slabotni, bolni poganjki, če je v kleti pretoplo. Gnijoče ali trohneče dele odstranimo in mesto, kjer amo odrezali, potreaemo z lesnim og. ljem. Ker se rastline zlaati po aobah tekom zime oprašijo, bodo pričele hirati, ker jim prah zapre dušnice, skozi katere dihajo. Od _asa do časa moramo liate in poganjke zbrisati z mokro gobo ali krpo. To moramo previdno delati, da ne poškodujemo cvetic. Kadar pa ni zunaj mrzlo in pada topel, rahel dež, jih poatavimo na prosto, da jih dež opere. Lahko pa jih tudi denemo v kakšno večjo posodo ter jih 3 škropilnico temeljito o.istimo z nekoliko mlačno vodo. Ce se bomo zanimale tudi po zimi za naše iončnice, nam bo to v pomladi v veliko zadovoljatvo, kajti naše prijateljice se bodo zdrave in močne pripravljale za cvetje. Pust v kuhinji. To je pač že stara navada, da praznujemo >malega puata« in puatni torek tudi a tem, da damo na mizo kaj boljšega. Kakor si ne moremo misliti božiča brez potice, Velike noči brez kolača, tako bi težko minil pust brez krofov in svinjine. Svinjaka glava s hrenom zavzema vsako leto dostojno meato na naši mizi, dobri krofi nam diše nasproti, da ae jih ne moremo odrečl. I s v e t Morda še katera mlada gospodinja ni dobro vajena pripravljanju teh pustnih dobrot, zato sem navedla tu par receptov. Pustni krofi. V lon.ku zmešaj %, 1 mleka, 2 žlici aladkorja in 5 dkg kvasa. Poatavi na gorko, da kvas vzide. Med tem zmešaj v skledi yt kg airovega ali kuhanega maala, 5 žlic sladkorja, 8—10 rumenjakov, yK 1 mleka, % kozarca ruma, 1 žlico soli, nastrganih limoninih olupkov in vzhajani kvas. Ko je to dobro raztepeno, atresi zmea na 1 kg dobro presejane moke, stepaj in zmešaj toliko čaaa, da je teato popolnoma gladko in da poganja mehurčke. Potem puati testo ahajati. Deako, kjer ga boš valjala, potresi z moko in razvaljaj testo za prat debelo. Izreži okrogle oblike, na katere položi kupčke mezge ter jih pokrij z oltroglimi krpicami testa. Stiani ob robu dobro drugo ob drugo ter odreži z obodcem okrogle oblike. Shajati jih puati na deaki, pokriti a prtičem, potresenim z moko. Postavi jih na gorko. V plitvi posodi razgrej mast, ki ji lahko prideneš tudi masla. V vročo polagaj krofe tako, da pride zgornja stran najprej v posodo. Nato jih potresi, pokrij in ko zarumene spodaj, jih obrni in jih več ne pokrivaj. Na rešetu naj ae potem odtečejo. Nazadnje jih pot- si s sladkorjem. Flancali. V lončku razpusti 1—2 dkg kvasa, žličico sladkorja in 4 žlice mlačnega mleka ter pusti ahajati. V skledi pa zmešaj v 1 1 moke Yi 1 toplega mleka, 1 jajce, 1 žlico sladkorja, y, žličice soli, 1 žličico masla ter ahajani kvas. Narahlo premešaj in riato stepaj testo, da. postane gladko. Vzhaja naj na gorkem. Ko ga razvaljaš, ga razreži a koleščkom na podolgovate krpice, v katere napravi še podoigem par zarez, a ne čisto do kraja. Pusti jih na prtiču, Z moko potresenem, vzhajati. Nato jih polagaj v razbeljeno mast in pokrij s pokrovko. Ko so na spodnji atrani zarumene, jih obrni, a ne pokrij jih ve.. Ocvrte deni na reaeto in jih pozneje potreai s sladkorjem. špehovka (navadna). Napravi teato kakor za potico. Razvaljanega potresi in namaži s toplimi ocvirki, katerim prideni maati, da niso presuhi. Lahko potreseš nekoliko kruhovili drobtin, da ae ne bo maat odcejala iz potice. Nato testo zvij in špehovko speci. To in ono. TJsnjeno torbico osnažiš a terpentinom in jo nazadnje zdrgneš z namiznim oljem. Ce pa je na njej madež, ga odatraniš z mle.no vodo, v katero si kanila malo salmijaka. Z mehko krpo potem dobro zdrgneš, da se usnje zopet sveti. Mastne lase umivamo s kamiličnim čajem. Ta je priporočljiv zlasti za svetle lase. Kia pa vrača laaem zopet blesk. Pridenemo ga nekoliko predzadnji vodi, a katero ae izpiramo. Svečnik osuažimo, če ga pomočimo v vročo vodo in zdrgnemo kaplje od voaka s krpo. Ce se opečemo, ne amemo opeklin moCiti a vodo, temveč jih namažemo z lanenim ali namiznim oljem, kar ublaži bolečino in prepreči, da ae ne naredc mehurji.