Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo PRIMORSKI DNEVNIK TRST, sreda 30. decembra 1959 Leto XV. - Št. 308 (4462) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. (, II. nad. — TELEFON »3-*0* IN 94-63* — PoStoj predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA *. M — NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: Četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 Mr — Nedeljska»tevllka mesetao 100 lir, letno 1000 Ur . £5*. 3 1 “ Podružnica GORICA: Ulica S. PeUico l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 18. do 18. — Tel. 37-338 - CENB FLRJ: y tednu 10 din, nedeljska 30 din. mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 380 din - PoStal tekoči račun. J OGLASOV: Za vsak mm višine v širini ene*a stolpca: trgovski 80, finančno^!pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljupijani /• ^ ZDA ne mislijo podaljšati obveznosti o prekinitvi svojih jedrskih poskusov Eisenhower pravi v svoji izjavi, da ZDA ne bodo poskusov nadaljevale, «ne da bi prej napovedale tak namen» - Obtožbe proti sovjetskim znanstvenikom Izročen predlog zahodnih vlad za začetek konference najvišjih 16. maja AUG-USTA, 29. — ZDA so sporočile, da bodo po 31. decembru proste obvezal osti glede začasne prekinit-ve jedrskih poizkusov, toda zagotavljajo, da teh poizkusov ne bodo nadaljevale, ne da bi prej napovedale tak namen. Izjava, ki jo je objavil predsednik Eisenhower po posvetovanju z državnim tajnikom Hsrterjem in z dru-gjmi petnajstimi osebnostmi vlade, ki so nalašč prišle iz Washingtona v Au-gusto, se glasi: «Pogajan.ja o ustavitvi jedrskih poizkusov tr*j«jo že štirinajst mesecev. Cepiav so sedaj prekinjena, se bodo v kratkem nadaljevala. Na vidiku ni še noben zadovoljiv sporazum. Možnosti takega sporazuma so se zmanjšale zaradi slabe volje, ki so jo nedavno pokazali sovjetski izvedenci, navdihnjeni s političnimi pogle- di, glede resne znanstvene pro- i: < • i ucitve učinkovitosti potresne tehnike za ugotavljanje podzemeljskih jedrskih eksplozij. Ozračje razgovorov se je omračilo s sovjetsko prilogo, ki je tehnično zgrešena, in ki je bila dodana poročilu tehničnih izvedencev. Ameriški znanstveniki, ki sestavljajo delegacijo ZDA, bodo na podlagi stenografskih zapisnikov konference javno sporočili dejstva, ki bodo v celoti pobila ta sovjetski dokument. Mi bomo obnovili pogajanja vedno z istim namenom, da iščemo sporazum, ki naj se spoštuje. V tem pričakovanju poteče rok o prostovoljni prekinitvi jedrskih poizkusov 31. decembra. Čeprav se čutimo proste obnoviti poizkuse z jedrskim orožjem, jih ne bomo obnovili, ne da bi prej sporočili tak namen. V času prostovoljne prekinitve poizkusov z jedrskim orožjem bodo ZDA nadaljevale svoj aktivni program raziskovanj, pripravljanja in preizkušanja orožja v laborato- riju.# V pooblaščenih krogih v Londonu se je zvedelo, da Velika Britanija nima namena obnoviti svojih jedrskih poizkusov, dokler bodo trajali koristni razgovori o ustavitvi teh poizkusov. Po današnji napovedi ameriške vlade izjavljajo v Londonu, da se stališče Velike Britanije v tem vprašanju ni spremenilo. MOSKVA, 29. — Poslaniki ZDA, Velike Britanije ih Francije so izročili danes sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku odgovor svojih vlad, s katerim predlagajo^ naj se konferenca na najvisji ravni začne 16. maja. Pismo, ki ga je de Gaulle poslal Hruščevu, se glasi: ((Gospod predsednik, zadovoljen sem, da ste sprejeli udeležbo na konferenci najvišjih štirih velesil v Parizu, ki so jo predsednik ZDA, britanski ministrski predsednik in jaz predlagali. Dobro razumem, kako težko je določiti datum, ki bi bil sprejemljiv za nas štirih. Posvetoval sem se s predsed- nikom Ei**ol-owerjem in z gospodom Mac Millam-m, kar se tiče drugih datumov, ki jih vi pred agate. Na žalost sva predsednik Eisenhower in jaz zadrzant zaradi drugih obvez, nositi in ne bova prosta za sestanek, ki naj bi bil 21. aprila. Zdi se mi tudi, da je ministrski predsednik Mac Millan že prevzel obveznosti za čas od 3. do 14. maja. S pridržkom, da bo za vas primerno, bi torej bila najboljša rešitev, če bi se konferenca štirih velesil začela 16. maja v Parizu. Upam, da vam to ne bo povzročilo težav in da se bomo lahko sporazumeli za sestanek v Parizu omenjenega dne*. Dopisnik londonskega konservativnega lista Daily Mail obtožuje Eisenhowerja in de Gaulla, da sta prvotni predvideni datum za konferenco, in sicer 27. april, vsilila proti mnenju Mac Millana. »Zaradi prvomajskih proslav v Moskvi, pravi dopisnik, je izbira 27. a-priia pomenila, da bi konferenca trajala samo tri ali štiri dni. Ce pa se upoštevajo razni sprejemi, ki so povezani s konferenco, bi to pomenilo, da bi bilo na razpolago največ dvanajst ur za razpravljanje o vprašanjih, ki že toliko let zaskrbljajo diplomate*. List pravi, da je Mac Millan določil čas od 3. do 11. maja za konferenco Commonweal. tha, ker je mislil, da bo konferenca najvišjih prej. Toda ko se je prejšnji teden sestal v Parizu z ostalimi zahodnimi voditelji, je ugotovil, da je imel de Gaulle »fiksno idejo*, da obišče ZDA okoli 19. aprila, in da je Eisenhower organiziral priprave, da po tem datumu sprejme v Beli hiši nepalskega kralja. Ker ni bilo več mogoče menjati datuma konference Commonwealtha, je moral Mac Millan sprejeti datum 27. aprila. de Gaulle in Adenauer začeti diskusijo o Berlinu, kakor da konference zunanjih ministrov v Ženevi ne bi nikoli bilo*. ^Morilci so še med nami» BONN, 29. — Na traku enega izmed treh vencev, ki so jih položili predstavniki »Zveze bojevnikov odporniškega gibanja* pred spomenik žrtev nacizma, je napisano: »Morilci so Še med nami*. Pred dnevi je bil ta spomenik po nacistih oskrunjen. Predsednik omenjene zveze za Porenje in Westfalijo Wolfgang Mueller je izjavil, da namerava o tem dogodku govoriti s kanclerjem Adenauerjem na njegov 84. rojstni dan. Zahteval bo od njega, naj se nemška mladina v šolah bolje pouči o zločinih, ki jih je napravil nacistični režim. Državno tožilstvo je izdalo ukaz za aretacijo Custodisa, bivšega predsednika koelnske sekcije »nemške stranke raj-ha». Osumljen je, da je bil naklonjen akciji dveh skrunilcev sinagoge v Koelnu. ^Franciji je potrebna atomska bomba* PARIZ, 29. — »Mogoče je Francija težak zaveznik za Ameriko, je pa zvest zaveznik.* Tako je dejal danes francoski zunanji minister v zbornici med debato o zuna- nji politiki, ko je odgovarjal na kritike vladne politike tako glede odnosov z NATO, kakor na možne učinke take politike na francosko-ameriške odnose. Glede atomske bombe pa je dejal, da je francoska vojska sredstvo nacionalne politike in da je «potrebno, da ima Francija atomsko bombo«. WASHINGTON, 29. — V kratkem bo pet družb držav NATO podpisalo sporazum za skupno izdelovanje protiletalskega izstrelka «Hawk» v o-krilju NATO. Ta izstrelek bo lahko prestregel v zraku letalo ali pa drugi leteči izstrelek. Letel bo s dvakratno hitrostjo zvoka in bo lahko dosegel višino 6500 metrov. Eisenhowerjev obisk v Južni Afriki WASHINGTON, 29. — V ameriških vladnih krogih izjavljajo. da se predvideva, da bo predsednik Eisenhower določil dan za svoje potovanje v Južno Ameriko, ko bodo končane pripTave za konferenco najvišjih med Vzhodom in Zahodom. Najbolj verjetno je, da bo predsednik napravil potovanje «dobre volje« v Južno Ameriko, ki bo trajalo dva tedna, v mesecu aprilu: obiskal bo Brazilijo, Urugvaj, Argentino, Cile in morda tudi Venezuelo. 18. aprila pa bo prišel v ZDA general de Gaulle. Ce pa se bo konferenca najvišjih začela sredi maja, je verjetno, da bo francoski predsednik odložil svoj obisk v ZDA. Pred konferenco najvišjih se bo Ei-senhower morda sestal z A-denauerjem in Mac Millanom. Ameriška revija «Time» je določila predsednika Eisenho-werja za ((človeka leta« za leto 1959. «Po vrnitvi s svojega potovanja v Evropo, Azijo in Afriko, piše revija izstopa Ei-senhower kot najbolj znan in najbolj priljubljen državljan sveta.« ANTIBES, 29. — Včeraj je v Cap d’Antibes umrl bivši predsednik francoske poslanske zbornice Fernrnd Bouis- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiii Podrobnosti o škandalu z vojnimi pokojninami Državna blagajna za najmanj tri milijarde lir Hroščev proti «kolhoznim centrom» in za «medkolhozne organizacije» Ostra kritika proti ministru za kmetijstvo - 0 približanju podeželja mestu Dopisnik pravi dalje, da je vprašanje datuma samo ena stran nesoglasja, ker »res oster spor bo nastal, ko bo treba odločiti, kaj naj se govori na konferenci, in'kdo naj se je udeleži*. List ugotavlja, da je Sovjetska zveza včeraj sprejela predlog, naj se delo odbora desetorice za razorožitev začne 15. maja v Ženevi, in dodaja, da to kaže dobro voljo Moskve, da obravnava to temeljno vprašanje pred konferenco najvišjih, in se pripravlja, da ga načne na konferen. ci sami. »Na drugi strani, nadaljuje list, medtem ko se v neki vesti iz Moskve izjavlja, da bi se morala pogajanja p Berlinu na konferenci najvišjih nadaljevati, kjer so se končala na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi, t.j. na podlagi zahodnih predlogov sporočenih v Ženevi, bi hotela Razprava o proračunu v sicilski skupščini še ni zaključena «Pravda» o Gronchijevem obisku (Od našega dopisnika) RIM, 29. — Ne samo zaradi pomanjkanja političnih dogodkov, temveč tudi zaradi obsežnosti najnovejšega škandala, je vedno bolj v središču zanimanja javnega mnenja najnovejša sleparija z vojnimi pokojninami. Danes se je oglasil bivši socialdemokratski minister Preti, ki je dejal, da je najnovejši škandal «po-sledica odobritve znamenitega zakona iz leta 1956» «Ko sem bil podtajnik zar vojne pokojnine, je izjavil Preti, sem ustavil izplačevanje pokojnin številnim predstavnikom Z-druženja pohabljencev in drugim veličinam, ker sem bil prepričan, da številne pokojnine niso v redu. Hkrati sem začel z revizijo in z odtegovanjem, pred tem pa sem prijavil sodnim oblastem nekatere zdravnike in uradnike, ki so delali v uradu za pokojnine, in številne državljane, ki so pokojnine nezasluženo prejemali. Proti meni se je tedaj dvignila huda gonja, obtoževali so me, da delam škandale, da sem nasprotnik pohabljencev in borcev. Trdili so, da visoki funkcionarji za vojne pokojnine ne odobravajo moje strogosti. Tako je prišlo do odobritve — z majhnim številom glasov — zakona Villa, iz katerega je izostal člen 98, tako da država ne more znižati ali preklicati napačno dodeljenih pokojnin, če pred tem ni sodno dokazano kaznivo deja- Irak svoj želi rešiti s pogajanji obmejni spor z Iranom Obtožbe proti iraški petrolejski družbi na procesu v Bagdadu 30. januarja v Kairu konferenca Arabske lige o Palestini BAGDAD, 29. — Iraški zu-1 predsednik sodišča napadel | zov so v Zagrebu organizirali nanji minister Hašem Javad I iranskega šaha in ga označil I posebno reševalno službo, ki je obsodil zbiranje iranskih čet na meji z Irakom ob reki Sat El Arab. Poudaril je, da to lahko samo poveča napetost na Srednjem vzhodu. Minister je omenil izjave generala Kasema in je dodal: «Irak spoštuje mednarodne pogodbe1 in sporazume. Rajši bi rešil svoje spore s pogajanji in v pnmeru neuspeha s pomočjo Združenih narodov. Čeprav bo spoštoval zgodovinske vezi, ki ga vežejo z Iranom, je dodal minister, bo Irak branil svoje interese z vsemi obstoječimi zakonitimi sredstvi.« Teheranski večerni list trdi, da so se iraške čete umaknile z meje v notranjost in se utaborile v nekem nasadu palm, kjer so začele kopati jarke. List dodaja, da so iraška letala izvršila izvidniške polete ob meji. Državni pravdnik na procesu v zvezi z atentatom na generala Kasema je danes izjavil, da je mednarodna družba »Irak Petroleum Company» »imela važno vlogo« pri incidentih, ki so se dogodili lanskega julija v Kirkuku, kjer je bilo 32 mrtvih Državni pravdnik polk. A-min je izrekel to obtožbo, ko je izpraševal zdravnika, nameščenega pri omenjeni družbi. Zdravnik Fuad Saker Mustafa, ki je med 78 obtoženci, je izjavil, da nima nič opraviti z zaroto proti Kasemu, dodal pa je, da se strinja s politiko razpuščene arabske socialistične stranke «Baath», ki jo obtožujejo, da je zapletena v zaroto. Na današnji razpravi je za ((krvnika Irancev«. Kairski radio je javil, da je tajnik Arabske lige Hasuna povabil vse člane lige, naj se udeležijo konference zunanjih ministrov, ki bo 30. januarja v Kairu, da na njej »proučijo palestinsko vprašanje z vseh vidikov«. Sklicanje te konference je bilo sklenjeno na konferenci lige, ki je bila septembra v Casablanci. Poplave v Sloveniji in na Hrvaškem ZAGREB, 29. — Zaradi deževnega vremena, ki vlada zadnje dri v Sloveniji in na Hrvaškem, sta Sava in Kolpa tako narastli, da je nevarno, da bosta prebili obrambne nasipe pri Sisku. Predvideva se, da bo kritično naraščanje nastopilo danes ponoči oziroma najkasneje jutri na področju Siska in Jasenovca. Sava je pri Zagrebu popolnoma poplavila področje med nasipom na južni in severni strani. Kolpa in njeni pritoki so včeraj poplavili okrog 20 tisoč ha v okraju Karlovac. Zaradi planinskih hudournikov in potokov sta narastli tudi reki Gacka v Liki in Krapina v Hrvaškem Zagorju. Zaradi velikega deževja so se na področju Zagreba pojavile tudi podtalne vode. Zato so že izselili nekatere hiše na področju Kajzerice in v Pod-brežju. Zaradi zemeljskih pla- je odpotovala na ogrožena področja. V Idriji je plaz zasul Idrijco IDRIJA, 29. — Včeraj je okrog 50.000 kubičnih metrov zemlje padlo v reko Idrijco v Idriji. Minerji rudnika živega srebra so z minami omogočili ponoven tek reke in preprečili katastrofo. Zemeljski plaz je onemogočil delo mestne hidro-centrale in prekinil daljnovod Hubelj-Idrija. skupščine. Jutri bo govorilo stra ne zadeva nobenega de- Požar v LUNEBURG, 29. — Požar, ki je bil najbrž podtaknjen, je danes uničil mnoga dela neprecenljive vrednosti v občinski knjižnici, v kateri je bilo okrog 25.000 rokopisov ter knjig iz srednjega veka. Kolikor knjig ni bilo uničenih, so pa bile poškodovane s curki vode iz brizgulnic gasilcev. PARIZ. 29. — V nedeljo opolnoči se je v Franciji začela stavka osebja radia in televizije. Sinoči se je stavki pridružilo tehnično in umetr nifco osebje. Nameščenci zahtevajo zvišanje plač in mezd in izboljšanje delovnih pogojev. Stavka se obnavlja vsakih 24 ur za nedoločen čas. nje. Razumljivo je, da se je v takem vzdušju ustanovilo sleparsko društvo, ki je danes prijavljeno oblastem. Nepošte-njaki so namieč vedeli, da, če ne bo odkrito kazensko dejanje, pokojnin ne bodo izgubili.« Tako je torej bivši minister Preti zvrnil vso odgo-vamost na zakon, kar pa nikakor ne more držati, ker gre predvsem za poštenje uradnikov in nekaterih upokojencev. Sleparji pa ostanejo sleparji, tudi če je zakon najboljši. Po najnovejših vesteh, je bila državna blagajna oškodova. na s temi sleparijami najmanj za tri milijarde lir. Govori se, da je vsak prisleparjeni upokojenec plačal za »ureditev* pokojnine okrog 4 milijone lir. Med aretiranimi so tudi trije polkovniki. Imena prijavljenih še niso uradno objavljena. Znano pa je kljub temu, da je bil načelnik »notranje tolpe* — kot jo imenuje poročilo orožnikov, ki so vodili preiskavo — neki De Micheli, načelnik »zunanje tolpe* pa Angioi. Glede števila prislepar-jenih pokojnin se govori, da jih je bilo najmanj 1200. Tudi škandal s ponarejenim oljem se še ni končal. Danes je Združenje za industrijo olja objavilo pismo, poslano predsedniku Zveze novinarjev, v katerem se predlaga ustanovitev posebne »tehnične žirije*, ki naj bi jo sestavljala dva strokovnjaka s strani novinarjev in difc s strani industrij-cev. Žirija naj bi proučila: 1. bistvo in vzroke ponarejanja olja, 2. ravnanje industrijcev v katerem koli kraju, ki "a označijo novinarji in 3. komisija naj bi proučila kritike in vesti v tisku v vseh krajih, ki jih predlagajo industrijci. V pismu je rečeno, da hočejo industrijci na ta način »pomagati tisku, da bi moglo nuditi javnosti samo resnične podatke*. Med političnimi dogodki je pa brez dvoma najvažnejše zasedanje sicilijanske deželne skupščine, ki je danes nadaljevala s politično razpravo o programskih izjavah deželnega predsednika Milazza, ki je združena z razpravo o deželnem proračunu. Govoril je demokristjan Carollo, ki je dejal, da je med prejšnjo in sedanjo vlado razlika v tem. da sedanjo vlado podpirajo fašisti, zato da bi preprečili ustanovitev deželne vlade predstavnikov KD, USCS, PSDI in PSI. Nato je dejal, da je pred krizo deželne vlade KD za sodelovanje s PSI postavljala za pogoj pristop PSI k Socialistični internacionali, izstop iz CGIL in protikomunistično izjavo. Za rešitev sicilske krize pa se je KD teh pogojev odrekla. Nato so se sestali pri predsedniku skupščine Stagnu načelniki parlamentarnih skupin in sklenili da bo glasovanje o proračunu jutri. Po sestanku se je razprava nadaljevala. Ponovno je govoril neki demokristjan, sledil mu je komunistični deželni poslanec Macaluso. Poudaril je, da je KD odgovorna za neuspeh poizkusa dosega slehernega sporazuma, na podlagi katerega bi se prejšnja večina lahko razširila. Predlagal Je, naj bi se v bližnji prihodnosti med posebno razpravo politični položaj razčistil znotraj deželne še 12 govornikov. V Rimu je o položaju na Siciliji razpravljalo na svoji seji tudi vodstvo PSI na podlagi poročila poslancev Coro-ne in Gstta. V poročilu o sestanku se poudarja, da je vodstvo potrdilo pravilnost stališča, ki ga je stranka zavzela med krizo in da napredna gospodarska in socialna politika zahteva, da se glasovi gospodarske in politične desnice zavrnejo, zlasti pa glasovi MSI. Iz Moskve poročajo, da je »Pravda« objavila članek o Gronchijevem obisku v ZSSR, v katerem trdi, da se je začel tudi v Italiji topiti led hladne vojne, tei da se italijanski tisk strinja glede važnega prispevka, ki ga bo predstavljal Gronchijev obisk k likvidaciji hladne vojne. Nato poudarja ((Pravda« anketo v tedniku «Vie Nuove« o pomiritvi. Po drug: strani pa piše, da so v Italiji sile, ki jim ne ugaja mednarodna pomiritev in ki se niso odrekle poskusom, da bi ta proces ovirale, pri čemer pa imajo težave. Toda tudi največji zagovorniki hladne vojne se ne upajo odkrito zoperstavljati pomiritvi. Kot smo že poročali bo jutri seja vlade, in sicer šele popoldne, namesto dopoldne kot je bilo določeno. A. P. «»-------- Janškega vzroka nesreč. (ČLe Parisien Libere« piše, da bi uvedba «beležnice avtomobilista« mnogo bolj pripomogla k zmanjšanju cestnih nesreč na 630.000 kilometrih francoske cestne mreže. List poudarja, da je bila omenjena ((beležnica«, v katero bi vpisali vse pomanjkljivosti, ki jih lahko zakrivi avtomobilist, obljubljena že zdavnaj, toda brez velikega prepričanja. Spremembe v angleški vladi? LONDON, 29. — Po nepotrjenih vesteh bo Mac Millan verjetno napovedal majhne spremembe v vladi še pred odhodom v Afriko v začetku prihodnjega tedna. Spremembe so baje potrebne, ker je lord Hailsham, ki ima nalogo koordinirati znanstveno dejavnost, pri slabem zdravju. Baje bo zamenjan tudi minister za kmetijstvo John Ha-re, ki ga je večje število konservativnih poslancev kritiziralo. Adenauer obišče ZDA? BONN, 29. — Kancler Adenauer je sprejel danes ameriškega poslanika, ki mu je poročal o zadnjem razvoju priprav za konferenco najvišjih med Vzhodom in Zahodom. Zatrjuje se, da sta govorila tudi o morebitnem Adenauerje-vem potovanju v Washington pred omenjeno konferenco. Poleg tega je Adenauer v svojem uradu pregledal pro gram, ki so ga pripravili njegovi sodelavci za 5. januarja, ko bo kancler praznoval svoj 84. rojstni dan. 0 cestnih nesrečah v Franciji PARIZ, 29. — Zaradi izredno velikega števila smrtnih nesreč med božičnimi prazniki na cestah v Franciji se je minister za promet in turizem Robert Buron odločil, da bo 18. januarja objavil ukaz o omejitvi hitrosti na 90 kilometrov na uro od vsakega petka zvečer do ponedeljka zjutraj na vseh francoskih cestah. Minister je izjavil, da je nameraval ta ukaz objaviti šele za veliko roč, toda zaradi velikega števila nesreč za božič.se je odločil, da ga objavi prej. Francoski tisk pa soglasno poudarja, da ta ukrep mini- Ugotavlja se na drugi strani, da je bil glavni vzrok za večino nesreč, ki so se dogodile v božiču, alkohol. Vozač zgubi najosnovnejši čut previdnosti, če obilno je in pije. Član pariške fakultete prof. Monod, ki že več let proučuje to vprašanje, je mnenja da je vsaj 40 odstotkov cestnih nesreč treba pripisati preobilnemu uživanju alkohola, in je že večkrat poudaril pomanjkljivost sedanje zakonodaje. V tem je tudi glavni argument proti Buranovemu načrtu. Tisk se sprašuje ali ne bi bilo bolje strože zasledovati vozače, ki vozijo v pijanosti, kakor pa omejevati hitrost. MOSKVA, 29 — Sovjetski radio je oddajal davi celotno besedilo govora, ki ga je imel Hruščev 25. decembra na plenarni seji centralnega komiteja KP SZ. Hruščev je izjavil, da je potrebno najti novo obliko organizacije, ki naj omogoči razvoj kolhozov. V zvezi z reorganizacijo kolhozov je Hruščev izjavil, da po njegovem mnenju ni u-mestno spet govoriti o «kol-hoznem centru«, pač pa je bolje potruditi se, da se ustanovijo medkolhozne organizacije na ravni okrajev. Take organizacije, je izjavil, so potrebne, ker obstajajo številna vprašanja, katerih rešitev zahteva skupne napore kolhozov. Spričo važnosti, ki so jo dobili kolhozi ne bo vedno potrebno izvršiti njih spojitev, je dodal Hruščev in je pripomnil, da bi prakticiranje spojitve lahko škodovalo organizaciji vsega kmetijskega gospodarstva «Vendar, je pripomnil, je pametno, da se združijo napori številnih kolhozov za rešitev vprašanj, kakor so graditev električnih central, cest, šol itd.« Hruščev je nato kritiziral ministra za kmetijstvo Macke-viča, kateremu je med drugim naprtil odgovornost zaradi slabe kakovosti traktorjev, ki jih izdeluje njegovo . ministrstvo in ki se ne mo-( rejo prilagoditi raznim področjem države. Očital je zatem Beljajevu, | da je pustil neizkoriščene na tisoče kmetijskih strojev v Kazakistanu, tako med setvijo kakor med žetvijo. Toda Hruščev ni samo kritiziral pomanjkljivosti in tiste, ki so zanje odgovorni, pač pa je tudi pohvalil nekatere rezultate. Tako je pohvalil področje Rjazan, ki je letos s svojo organizacijo pridelalo trikrat toliko mesa kakor leta 1958. Kakor že včeraj omenjeno, je Hruščev govoril nato o letošnjem dobrem pridelku, o proizvodnji mleka in masla ter o pridelku bombaža. Poudaril pa je, da je pridelek žita nezadosten in manjši od povprečja zadnjih štirih let. Priznal je, da je treba to deloma pripisati vremenskim neprilikam, poudaril pa je, da so tudi nekatere vrzeli v organiiaciji in da obstajajo »voditelji, ki ne razumejo nič o kmetijstvu«. Posebno ostro je kritiziral Nikolaja Beljaje-va, ki je prvi tajnik CK KP za Kazakistan, ir. ministra za kmetijstvo Vladimira Mačke-viča. Pozval ju je, naj poskrbita, da se položaj izboljša. Kar se tiče Beljajeva, je Hruščev izjavil, da je bilo v Kazakistanu mnogo nemarnosti pri uporabljanju kmetijskih strojev, tako da ni bilo mogoče pobrati pridelka na več ko treh milijonih akrov površine. Poleg tega ni bilo mogoče v začetku setve uporabiti okoli 18.00C traktorjev, ki niso bili pravočasno popravljeni. Ce bi bila osrednja vlada pravočasno obveščena bi bilo mogoče poslati tudi 50.000 strojev iz Ukrajine. Hruščev je tudi izjavil, da je treba izboljšanje kmetijskega pridelka doseči z boljšim izkoriščanjem že obdelane zemlje namesto s pridobivanjem nove obdelovalne zemlje. Poleg tega je treba menjati strukturo setve. Namesto sejati oves, ki malo rentira in »služi samo za krmljenje konj, ki so samo muzejske živali v kolhozih moskovskega področja«, je treba sejati sladkorno peso. Pridobiti pa je treba tudi novo obdelovalno zemljo na nekaterih področjih kakor na primer na področju Amur in v vzhodni Sibiriji. Hruščev je ostro kritiziral tudi pretirano birokracijo in neprimerni sistem porazdeljevanja na nekaterih področjih. V Kazakistanu, je izjavil, so nekateri sovhozi, kjer kar mrgoli preveliko število u-pravnega osebja. Hruščev je v zvezi s to kritiko izjavil, da ne misli ustvarjati težav funkcionarjem, pač pa hoče samo osvetliti dejstva. V svojem govoru je podal nekaj pojasnil, kako naj bi se kolikor mogoče približalo življenje na deželi mestnemu življenju. Med drugim je poudaril, da »se ne sme pospeševati to gibanje: zbližanje mora priti počasi in postopoma.« V zvezi s tem, kar naj bi bilo sovjetsko kmetijstvo mesto v prihodnosti, je Hruščev izjavil, da ((zgraditev vasi ne pomeni zidanje novih hiš namesto starih«. »Potrebno je, je dodal, da se na mestu stare vasi, ki je bila zgrajena v funkciji individualne lastnine, porodi nova socialistična vas z udobnimi hišami, klubi, šolami, bolnišnicami, kletmi, bazeni itd. Zato je potrebno iti naprej postopoma. Začnimo z zidanjem dvonadstropnih hiš za dve družini. Zatem bomo zidali večje hiše. Napravimo tudi poizkus z zidanjem velikih poslopij na deželi, kakršna so v Moskvi in v katerih bodo kolhozniki lahko živeli kot Moskovčani, tako da bodo imeli v poslopju šole, otroške vrtce, trgovine itd.« o umrlih dotičnega dneva F veličevo ime je bilo objavlj no med ostalimi 13 umrlin Po vesteh AFP je vojni zl činec umrl v madridski nei ški bolnišnici že včeraj zv čer. Zakopali pa so ga dan. na madridskem pokopališ« brez kakih posebnih obredo Novice iz FLR. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Zve* izvršni svet je imenoval o ne« za predsednika nedav ustanovljenega odbora za š spodarske odnose z inoze stvom Vladimira Popovi« člana zveznega izvršnega s> ta. Med člani odbora so tu Koča Popovič, Sergej Kri gher, Slavko Komar in Ljui Babič. Istočasno je zvezni vršni svet imenoval Sergej Kraigherja, dosedanjega ti nika zveznega izvršnega sva za industrijo, za preasednii odbora za zunanjo trgovi* Dosedanji predsednik odbci za zunanjo trgovino Lju Babič, je dobil novo funkci v zveznem izvršnem sve Za tajnika zveznega izvrši, ga sveta za industrijo je imenovan Hasan Brkič. Umrl je vojni zločinec Ante Pavelič MADRID, 29. — Znani vojni zločinec, eden največjih morilcev med vojno, Ante Pavelič, ki sta ga Hitler in Mussolini postavila za tako imenovanega »poglavnika« tako imenovane «neodvisne države Hrvatske«, je umrl danes v Španiji, star 70 let. Pred dnevi je iz Južne Amerike prispel v Španijo, kjer je živel v nekem samostanu. Leta 1957 je bil izgnan iz Argentine, ker je jugoslovanska vlada zahtevala njegovo izročitev kot vojnega zločinca. Takrat je bil izvršen nanj tudi atentat. Umrl je od srčne kapi. Prvo vest je objavil madridski list «Ya» v obvestilih mtmiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiimmiiiiittniiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiimiimiiiiiiiiniiiiiiiimiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiii Hude poplave v Fra Snežne nevihte Mnogo plazov v Aosti, toda doslej ni bilo žrtev, medtem ko je v Avstriji plaz zasul več smučarjev. Že pred 15 dnevi pa sta dva plazova v Pakistanu usmrtila 50 oseb AOSTA, 29. — Vedno novi snežni plazovi se trgajo v pokrajini Aosta, ki povzročajo večjo ali manjšo materialno škodo ter na mnogih mestih prekinjajo promet. Posebno velik plaz se je to noč ponovno vsul na cesto, ki vodi v Courmayeur. Cesta je zasuta v dolžini 500 m. Plaz je premaknil 20.000 kub. m snega, pomešanega z zemljo in drevesi. Ponekod je plaz debel do 20 m. Težko da bo cesta očiščena do jutri zvečer. Na tem področju se že 30 let ne spominjajo podobnega plazu. Drugi plaz se je pa utrgal nad mestom, kjer stoje barake ob vhodu pred novim tunelom skozi Mont Blanc, ki ga šele vrtajo. Podrlo je dve baraki, vendar delavcev tedaj ni bilo tam in škoda ni tako velika, kot se je mislilo v začetku. Delo v tunelu se je nemoteno nadaljevalo. Živahno smučarsko udejstvovanje na smučiščih okrog Courmayeura ni bilo nič prekinjeno. Tudi otroka predsednika Gronchija sta se danes smučala na Checrouitu, medtem ko je gospa Gronchi ostala v hotelu. GRAZ, 29. — Policija je javila, da je plaz zasul nekaj smučarjev na področju Hinte-ren Morsbachalma. Podrobnosti še niso znane. PARIZ, 29. — Slabo vreme traja naprej skoraj po vsej Franciji. Najbolj občutne so zlasti poplave v južno-zahod-nih pokrajinah. Od Agena do Bordeauxa, v dolžini 130 km in širini od 3 d 7 km, je dolina reke Garonne eno samo jezero, ki ga bičajo sunki vetra z dežjem. Povzročena škoda je ogromna. Tudi druge re- ke so prestopile bregove. Ponekod okrog Bordeauxa so cela področja pod vodo, v Lan-gonu _ pa sega voda v kakih 50 hišah meter visoko. Ljudje so se morali umakniti v nadstropja, oskrbujejo jih pa s čolni. NEWYORK, 29. — Na raznih področjih v sredi ZDA so hudi snežni meteži. V severnem delu Kansasa je na stotine avtomobilistov, ki so se vračali z božičnih obiskov pri sorodnikih in prijateljih, blokiranih na zasneženih cestah. Zraven piha veter, ki dosega hitrost 100 km. Na Gornjem jezeru divja nevihta, kakršne ne pomnijo že 50 let. Do 6 m visoki valovi pljuskajo na ceste in v poslopja na severnem bregu jezera, zlasti v Duluthu (Minnesota). Valovi se vrgli na obrežje trupli dveh mož. Na področju New Yorka ne sneži, toda dež in gosta megla sta prekinila letalski promet na dveh letališčih metropole NOUMEA (Nova Kaledonija), 29. — Silen ciklon je preteklo noč skoraj popolnoma porušil mestece Port-Vila, 560 km 0,4 Noumeje. Doslej ni vesti o žrtvah. Žene in otroke bodo evakuirali iz mesta. KARAČI. 29. — Po vesteh, ki so šele sedaj prispele v Rawalpindi, sta dva plazova umorila 50 oseb od karavane, ki je štela 52 ljudi. Nesreča se je zgodila na prelazu Lo-wari na cesti, ki vodi v Peša-var. Najprej je prvi plaz zasul vso karavano razen osem oseb. Ko so ti napravili le nekaj sto metrov poti, je drugi plaz zasul se pet oseb. Od pre- Dva študenta sta našla smrt v hribih # # # Člani sindikalne organiza je Severne Rodezije, ki bili mesec dni gostje centr nega sveta Zveze sindikat Jugoslavije, so na današ tiskovni konferenci obšir govorili o protikolonialni b bi afriških narodov in pou, rili pozitivno stališče Ju slavije o tem vprašanju pomoč, ki jo Jugoslavija dl afriškim narodom v njih' | borbi za neodvisnost. Danes je odpotovala v « berijo jugoslovanska dele« cija pod vodstvom Serg'1 Kraigherja, ki bo zastoji predsednika republike Ju,j slavije in jugoslovansko v,i do na slovesnosti izvolil,! predsednika in podpredsed,; ka republike Liberije. Dele,: cija bo poleg Liberije kot i|i sija dobre volje jugoslovij ske vlade obiskala Sierra L;< ne, Gvinejo, Gano in ;£ gerijo. Pod vodstvom ravnate1 Radiotelevizije Beograd Du‘; na Popoviča je odpotovala 'j nes v Sudan delegacija Z« ze novinarjev Jugoslavije. !| legacija bo kot gost sudan; I vlade obiskala razne kr.; Sudana. B. E «»------- Kulturno sodelovanj med FLRJ in Bolgari VERONlA, 29. — Štirje študentje iz inštituta «Don Maz-za» so se včeraj okrog poldneva pod vodstvom duhovnika Ghinija pripeljali z avtobusom v Giazzo, kraj v veronskih hribih blizu meje s pokrajinama Tndent in Vi-cenza. Nad Giazzo se dviga skupina Carega in Cima Posta. Vsi so v tem kraju prenočili, davi pa so že okrog 5. ure odšli proti koči Revol-to, od koder vodi pot na Cima Posta ter prelaz Pertica. SOFIJA, 29. — V Sofiji V bil danes podpisan proto . o kulturnem sodelovanju nj Jugoslavijo in Bolgarijo v jft hodnjem letu. Načrt predvi; va izmenjavo delegacij, 1 turnih in znanstvenih ustan, umetnikov, znanstvenih del.,' cev, široko sodelovanje n. zvezami književnikov, likov | umetnikov, skladateljev glasbenih delavcev. Knjiže’1, založbe obeh držav predvi' vajo izmenjavo knjig in oli, vo prevodov jugoslovansj, oziroma bolgarskih avtorji Predvideva se tudi široka menjava filmov. Predsednica bolgarskega 1 bora za prijateljstvo in kul!1 ne stike z inozemstvom El; terina Avramova je ob podi su sporazuma poudarila, da tj pogajanja potekala v pr i teljskem ozračju, popoln j razumevanja, in je izrazila j ljo po razširitvi kulturn sodelovanja med Jugosla' i in Bolgarijo. Jugoslovanski leposlanik v Sofiji Radoš vanovič je poudaril potr razvijanja medsebojnega i! štovanja in zaupanja. «> generaciji imata veliko or varnost in dolžnost, da odj vita vse, kar je v preteki -ustvarilo nezaupanje in ov1] lo medsebojne odnose,« je p daril Jovanovič. Vse je šlo v redu, dokler ni okrog 9,30 v bližini prepada, ki ga imenujejo Lago Sec-co, Bruno Corsi izginil tovarišem izpred oči. Sprva se ostali niti niso zavedli, kaj se je zgodilo. Mogoče je fant nerodno stopil, ali pa ga je prevaral sneg, ki je pokrival kako razpoko. Tedaj je 19-letni Giovanni Ferrari hotel tovarišu pomagati in začel se je spuščati po zelo strmen pobočju. Toda tudi njemu se je po nekaj korakih zdrsnilo in padel je v prepad. Duhovnik je zadržal druga dva študenta, ki sta tudi hotela prvima pomagati, ter je enega poslal v Giazzo po pomoč. Od tu se je odpravila večja reševalna ekspedicija, ki je po večurnem in nevarnem delu našla najprej Cor-sija in ga spravila v dolino, nato pa še Ferrarija. Trupli ostalih treh je še ena umrla I bodo najbrž prenesli v Vero-kmalu nato. »no jutri. Smrt Hinka DrozovL Hinko Druzovič, eden pii in najodličnejših sloveni! glasbenih pedagogov, je % j dnevi umrl v starosti 86 S svojo markantno osebno! je vzgojil celo vrsto priznr1 prosvetnih delavcev tudi v j močju vokalne in instrun| talne glasbe; med njegoi učenci so bili n. or. Sla Ostre, Maks Vnoer, Ciril ■ gelj i. dr. V Mariboru, Ij je najdlje deloval, je bil i' novitelj ter prvi dirigent r( lovskega glasbenega dru »Drava*. Kot eden izmed boljših glasbenih metodiko tudi mnoao pisal in še dt se uporabljajo njegove Pe.-] rice, ki so zaradi svoje p j gojen osti duševnim stopn , otrok ter zaradi precizne todične obdelave doživele izdaj. Doma je bil iz Sv. Jurije' Pesnici. Po nekaj letih u.' Ijevanja je odšel v Graden na Dunaj študirat glasbo J se po odlično opravljenih i tih izpopolnjeval še v dn velikih mestih. Tudi njege otroka Hinko in Erika sta tj bena pedagoga. Erika je nc, pila tudi kot glasbena umi, ca. Svet za kulturo in pro , to LRS mu je dal visoko , znanje •izredno zaslužnega i rigenta, skladatelja in gla nega umetnika», Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 9, naj-nižja 5.4, zračni tlak 1015 se dviga, veter 3 km severo-zahodnik, vlaga 81 odst., nebo z desetini pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10.5 stopinje Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 30. decembra Evgen Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.28. Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 7.53 in zatone ob 17.44. Jutri, ČETRTEK, 31. decembra Silvester Seja tržaškega občinskega sveta Svetovalci so sinoči 15 nujnih upravnih sprejeli sklepov Občina je prodala na Kontovelu in v Križu nad 58.000 kv. metrov jusarskih zemljišč za zidanje stanovanj beguncev Nove razlastitve zemlje na področju industrijskega pristanišča Za razliko s predvčerajšnjo jo tržaškega občinskega sve-, ko so bili vsi prostori sve-valcev zasedeni in je bilo e polno občinstva, je bila na točnji seji, posvečeni iz-jučno rednim upravnim za-vam, sejna dvorana skoraj azna in je število svetoval- v bilo komaj zakonito za obritev raznih sklepov, jub temu pa je svet naglo loval in je v dveh urah in 1 odobril kar 35 nujnih skle-v, kar bi bilo druge krati avi rekord. Te sklepe so mreč^ morali spraviti pod eho še pred koncem leta. Vajprej so odobrili sklep o latku 2.5 milijona lir za ne-tera dela v pokritem baze-, zatem sklep o nakupu ene- novega vozila za prevaža-s smeti za 8.141.000 lir. Sle-a je odobritev sklepa o zvi-iju števila voditeljic otro-ih vrtcev od 14 na 15 in vrtne od 54 na 57, in sicer za vi vrtec v Rocolu. Zatem t se dva sklepa tikala Ace-t" n sicer sklep o izdatku 3 za nakup merilca to-itc 'ina in o oddaji rekla-i ria tramvajskih vozovih v tebni zakup. Občinski svet odobril nato naslednje skle-: izdatek 5 milijonov lir kot ispevek za vzdrževanje šole letne obrti; zvišanje izdat-za pomoč sodnim stanovanj-im izgnancem za leto 1959 52 na 72 milijonov, to je ločitev novih 20 milijonov; jdajo jusarskih zemljišč za idnjo stanovanj beguncev v ižu in na Kontovelu za upno 14.644.250 lir, in sicer 773 kv. m na Kontovelu in 804 kv. m v Križu, vse po l lir za kv. m. Pri tem je bornik Geppi dejal, da bo-porabili to vsoto za razna la v obeh krajih samih, sledila je odobritev sklepov popravilu strehe ubožnega ma za 2 milijona, o nakupu nljišča za 4 milijone v earli, o popravljalnih delih v venski šoli v Rojanu za 1 lijon 650 000 lir, o popravilu e v Ul. Corsi za 2.150.000 lir, izdatku 3.275.000 lir za na-;stitev napisnih tabel v no- vih ulicah, o izdatku 10 milijo-1 »Dalmine« za 10 milijonov, da nov za popravila raznih cest in pločnikov. Nato so se štirje sklepi tikali Acegata, to je nakupa fotografskega aparata za reproduciranje dokumentov, nakupa električnega pisalnega stroja «Vari typer» za 1 milijon 460.000 lir, nakupa čakalnega kioska za 840.000 lir in popravila druge čakalnice za 585.047 lir. Nato je prišel na vrsto sklep o prispevku 15 milijonov 550-205 lir protituber-kuloznemu dispanzerju. Dva važna sklepa sta se nanašala na najetje posojila 50 milijonov lir pri ustanovi industrijskega pristanišča z obrestno mero 3 odst. za kritje izdatkov pri razširitvi raznih napeljav v naselju San Ser-gio ter izdatka 36.850.000 lir za razlastitev zemljišč v te namene. Odbornik Geppi je pojasnil, da se občina pogaja z lastniki, da bi sklenili z njimi redno kupo-prodajno pogodbo, pri čemer bodo plačali zemljišče od 850 do 3.000 lir kv. m. Občinski svet je nadalje sklenil, da bo kupil za 5.5 milijona lir novih posod za smeti, da bo Acegat kupil cevi bodo razširili razne napeljave v naselje INA-Casa na Kjadi-nu z izdatkom 96.190.000 lir s posojilom Tržaške hranilnice, da bodo prispevali 13 milijonov šolskemu patronatu, da bodo prispevali 20 milijonov v pokojninsko blagajno bivših občinskih učiteljev, da bodo izdali 7 milijonov lir za popravilo kanalizacije itd. Sledilo je končno še nekaj sklepov o šolah, in sicer o izdatku 2 milijona 100.000 lir za dela v šoli pri Sv. Soboti, 11.000.000 lir za šolo «A. Grego* in 3 milijone 980.000 lir za nakup opreme za pomorsko šolo. «»------- Solidarnostna brzojavka Delavske zbornice CGIl Tajništvo tržaške Nove delavske zbornice-CGIL je poslalo v imenu tržaških delavcev solidarnostni telegram delavcem in delavski zbornici v Cavarzeru, kjer se delavci sladkorne tovarne odločno bore za pravico do dela in ohranitev podjetja. Vedno več tropskega lesa skozi tržaško pristanišče V prostem pristanišču bo začela obratovati velika žaga za predelavo eksotičnega lesa Kolona avtomobilov ob izročitvi prometu obnovljene Ul. Giuliai HiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Po podatkih trgovinske zbornice se je promet z eksotičnim tropskim lesom tržaškega pristanišča letos ugodno razvijal. Tako predvidevajo, da bo ta promet dosegel okoli 40.000 ton lesa, medtem ko je znašal lani le okoli 30.000 ton. Do porasta tega prometa je prišlo iz raznih razlogov in med drugim zlasti zato, ker so številni tržaški trgovci morali najti nove delovne možnosti, saj se po drugi plati občutno znižuje tradicionalni promet z mehkim rezanim lesom iz tržaškega zaledja proti prekomorskim državam. Poleg tega moderna industrija pohištva v vedno večji meri uporablja za razne izdelke trši in odpornejši tropski les. Na ta promet so vplivale tudi relativno zadovoljive pomorske zveze, saj je tržaško pristanišče povezano z dvema rednima progama z Belgijskim Kongom. Tako vozijo na Lloydovi progi nove motorne ladje «Rosandra», «Piave» in «Aquileia». Poleg tega pa vzdržujejo redno zvezo ladje Bombayške pomorske družbe Scindia Navigation. Daljni vzhod, od koder vozijo les s Filipinov, Bornea in iz Singa-pura, pa povezujeta dve progi, in sicer Lloydova in Jugoslovanska linijska plovidba. Na tej osnovi bo verjetno že 4. februarja pričel poslovati v novem pristanišču specializirani žagarski obrat CILLE, v katerega bodo vozili po mor- Včeraj dopoldne so svečano odprli prometu Ulico Giulia Za popravila so porabili 150 milijonov lir. Priložnostna govora župana dr. Franzi la in vladnega komisarja dr. Palamare Urnik trgovin za praznike 31. DECEMBRA vse trgo-ine lahko podaljšajo svoj mik do 21. ure. 1. JANUARJA bodo zapr-* vse trgovine, razen cvet-ičarn, ki bodo odprte od . do 13., ter slaščičarn, ki odo odprte od S. do 21.30 S. JANUARJA bodo zapr. e vse trgovine, razen pe arn in mlekarn, ki bodo dprte od 7. do 12.; cvetli-arn, ki bodo odprte od 8. o 13., mesnic, ki bodo odrte od 6. do 11., In slašči-arn, ki bodo odprte od 8. o 21.30. Včeraj ob 11. uri so svečano odprli promet v Ulici Giulia, ki so jo končali popravljati. Ceremonije so se med drugim udeležili dr, Palama-ra, župan dr. Franzil, podpre-fekt dr. Pasino. kvestor dr. Buttiglione, občinski odborniki in svetovalci in drugi predstavniki oblasti. Dr. Palamara je prerezal tribarvni trak, nakar je spregovoril župan dr. Franzil. Poudaril je, da je podjetje končalo dela pet mesecev pred določenim rokom in se zahvalil dr. Palamari za državno pomoč. Ulico in kanalizacijo so namreč popravili z vsoto 150 milijonov iz sklada 2 milijard lir, ki ga je dala vlada na razpolago občini ob prevzemu uprave nad tržaškim področjem. Dr. Franzil je nato dejal, da marsikdo pravi, da občinska uprava ne zahteva dovolj državnega prispevka, toda pomisliti je treba, da gre za denar davkoplačevalcev iz vse države, kjer ima prebivalstvo tudi mnogo potreb. Državni prispevek pa ne znaša samo okrog 1300 milijonov za kritje občinskega primanjkljaja, marveč je treba k temu prišteti še okrog 600 do 700 milijonov lir iz finančnega načrta javnih del ter od 100 do 150 milijonov, izdanih za dela v okviru Selad. Tako znaša IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlugilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIttlllllMIIMIMIIIIIIIIIlll Občinski seznam družinskega davka )avkoplačevalci z najmanj ž.500.000 obdavčljive vsote lli Ernesto, trgovec, 8 mili-,ov 500.000; Irneri Uro, za-ovalni agent, 6.000.000; leti Ermanno, trgovec, 5 mili-ov 500.000; Irneri Giorgio, /etnik, 2.800.000; Iviani Ezio, ir, 2.500.000. anoušek Ladislao, industri-, 4.600.000; Jantset Anasta-slaščičar, 4.000.000; Jegher 'redo, trgovec, 4.000.000; initti Raoul, zavarovalni a-it, 3.000.000; Jaut Giorgio, jetnik, 3.000.000; Jegher irgio, funkcionar, 2 700.000. loch Emma, posestnica, 3 ijone 400.000; Kert Santina, estnica, 2.900.000; Knezevich io, odvetnik, 2.840.000; Llein cio, uradnik, 2732.000. .anari Aldo, podjetnik, 7 ijonov 500.000; Laccisaglia tonietta vd. Lanari, podjet-a, 6 milijonov 500.000; Loži Milan, gradbenik, 5 mili-ov 500.000; Lang Carlo Aldo, zdravnik, 5.300.000; Lu ni Felice podjetnik, 5 mili-ov 200.000; Lager Ermanno, 10.000; Longo Vittorio, 4 mirne 399 000; Lumpi Marcello, ični funkcionar, 4.044.700; lieri Francesco, podjetnik, •0.000; Luciani Arturo, in-itrijec, 4.000.000; Lovisato ciano, zdravnik, 3.676 000; les Antonio trgovec, 3 mirne 675.700; Loverre France-, finančni funkcionar, 3 mirne 535.000; Luzzatto Fegitz, ikurator, 3.503.500; Lugnani Jno, podjetnik, 3.500.000; Li-lje Francesco, 3.202.500; thner Eleonora, posestnica, 10.000; Lovenati Mario, avnik, 3.137.300; Levi Mat-, trgovec, 3.010.000; Luzzat-Luigia, posestnica, 2.800.000; renzetti Giuseppe, inženir, 2 lijona 760 000; Lichtenstein testo, 2.750.000; Lotti Gino, 10.000. Aodiano Giacomo, Industri-, B.600.000; Mezzari Antonio, -avnik, 6 400.000; Martinoli rlo, pomorski agent, 6 mi •nov; Melzi Ella vd. Segrč, lustrijka, 6.000.000; Musatti lilia, posestnica, 5.000.000; otto Ferruecio, 4.8003)00; Marco Demetior, administrator. 4.400.000; Mari Riccardo, podjetnik, 4.300 000; Martinico Ezio, zdravnik, 4.233.700; de Mottoni Alessandro, funkcionar, 4.200.000; Monachesi Mario, bančni ravnatelj, 4 milijone 200.000; Moncini Gino, trgovec, 4.100.000; Mancini Giu-lio Cesare, trgovec, 4.000.000; Melzi Carlo Emanuele, posestnik, 4.000.000; Morpurgo Mario, trgovec, 4.000.000; Marši Fede-rico, trgovec, 3.600.000; Muzio Antonio, 3.500.000; Maniori Rai-mondo, podjetnik, 3.300,000; Moser Umberto, posestnik, 3 milijone 300.000; Mussinano Mario, bančni funkcionar, 3 milijone 249.700; Manni Giorgio, zdravnik, 3.175.000; Manen-te Mario, gradbenik, 3.000.000; Mitis Giorgio, trgovec, 3 milijone; Mocher Mario, trgovec, 2.900.000; Mrachig Riccardo, funkcionar, 2.895.000; Mahnič Frančiška vd. Pegan, posestnica, 2.850.000; Moretti Marino, funkcionar, 2.839 Mitri Bruno, 2.812.000; Mecerata Giorgio, posestnik, 2.800.000; Merk Ernesto, 2.800.000; Mille-voi Milan, lastnik javnega lo. kala, 2.800.000; Mosetti Edoar-do, podjetnik 2.729 000; Maroc-chi Raffaele, funkcionar, 2 mi lijona 742.000; Macorini Riccardo, 2.707.000; Marascutti Ange. lo, lastnik javnega lokala, 2 milijona 700.000; Machne Giuseppe, podjetnik, 2.700.000; Manni Carlo, podjetnik, 2 milijona 600.000; Maccarini Et-tore, podjetnik, 2.500.000; Mac-chioro Gino, zdravnik, 2 milijona 500 000. De Nardo Guido, zdravnik, 4.000 000; Navarra Umberto, industrijec, 3.200.00; Nelzi Mi-chele, trgovec, 2.700.000; Negri ni Giuseppe, trgovec, 2.600.000. (Nadaljevanje sledi) Tudi letos bomo pomagali slovenskemu revnemu dijaku x nabavo namiznega betežnega koledarja, ki ga je izdala Dijaška Matica. državni prispevek nad 2 milijardi na leto. Prav v ponedeljek je nekdo dejal na seji občinskega sveta, da je dr. Palamara skop, toda — je nadaljeval dr. Franzil — je skopost javnega funkcionarja pri izdajanju javnega denarja pravzaprav le vrlina. Kljub temu pa se bo seveda občinska uprava vedno obračala na pomoč države, dokler bo tu toliko brezposelnih in takšno pomanjkanje stanovanj. Upoštevati je namreč treba, da je Trst v posebnem položaju. Zatem je na kratko spregovoril še dr. Palamara in rekel, da daje država več kot je naštel župan Franzil. Tako potroši za Selad 350 milijonov. Pri državni pomoči je treba skrbeti tudi za to, da se uporabi za produktivne namene, to je, treba je pomagati Javnim skladiščem, zgraditi krožno železnico, pomol VII. itd., kar pomaga pri pobijanju brezposelnosti. Dr. Palamara je poudaril tudi poldrugo milijardo lir za gradnjo hiš z državnim denarjem na leto. Končno je dejal, da se; je število brezposelnih v zadnjih letih precej znižalo ter da bo država storila vse, kar je v njeni moči, da se izboljša tržaški gospodarski položaj v Trstu. Po kratki ceremoniji je vodstvo gradbenega podjetja povabilo oblasti v restavracijo ♦ Dreher«, da se je «likof» tudi malce zalil. Posredovanje dr. Dekleve Dela na Lonjerski cesti se preveč zavlačujejo Lonjerci še vedno čakajo, da bi občina popravila Lo-njersko cesto in da bi tako avtobus lahko spet vozil iz Trsta v Lonjer, saj morajo že tri mesece na avtobus na Katinaro, Dela za popravila in razširitev ceste se namreč predolgo zavlačujejo. Občinski svetovalec dr. Jože Dekleva je na prošnjo Lonjercev ponovno posredoval pri tržaški občini na uradu za javna dela, da bi se dela na Lonjerški cesti — pod mostom čimprej dokončala. Na občini so dr, Deklevi zagotovili, da imajo razumevanje za to zadevo, da pa jim vreme nagaja m ovira zaključek dela. Izjavili so tudi, da bodo dela zaključena verjetno že v prvi polovici januarja, če se bo vreme izboljšalo. Lonjerci bodo z veseljem sprejeli to vest v upanju, da bo občinska uprava držala besedo in da vreme ne bo več oviralo dela. -— a » —- Uradno poročilo o reviji v Avstralijo Z Lloydovim parnikom «To-scana» je včeraj ob 13. uri s pomorske postaje odplulo 828 oseb v Avstralijo. Med njimi je bilo 766 izseljencev, od katerih 425 italijanskih državljanov. Na tem potovanju so na ladji zabeležili svojevrsten rekord, saj se je na ladjo vkrcalo tudi 129 otrok, med katerimi 17, ki so stari manj kot eno leto, 56 od enega do petih let ter 56 od petega do desetega leta starosti. «Toscana» bo v Suezu 4. januarja, v Freemantleu 30. januarja, 6. februarja bo v Melbournu in končno 9. bo priplula v Sydney. --—a » —— Novi predsednik v Delavskih zadrugah Danes bo v Delavskih zadrugah prevzel vodstvo novi imenovani predsednik prof. Dulci, ki bo zamenjal dosedanjega prav tako imenovanega predsednika dr. Petrinija. Prihodnji ponedeljek 4. januarja bo prvo zasedanje novega u-pravnega sveta Delavskih zadrug, v katerem bo tudi šest izvoljenih svetnikov poleg petih imenovanih. Poskus samomora mladega dekleta V trenutku obupa je 18-letna Lucia Zarotto od Gornjega Sv. Ivana včeraj v stanovanju zaužila 12 tablet, «Cibalgine», s čimer je menila, da ji bo zadostovalo za samomor. Bilo pa je premalo, ker ji je postalo samo slabo. Morala je v bolnišnico, kjer so jo zadržali s prognozo okrevanja v 10 dneh. «»----------------- G Neroden padec na vogalu Ul. Rossetti z Ul. Stuparich je spravil 69-letnega upokojenca Giovannija Sossona iz Ul. Gat-teri v bolnišnico, kjer so ga morali sprejeti zaradi podplutb po glavi in drugih poškodb s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na nevrološkem oddelku. ( OLBPAtlSČA ) Slovensko gledališče v Trstu DANES 30. t.m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani na OPČINAH VI. Levstik - H. Griin KAS TEL K A (Gadje gnezdo) Igra v dvanajstih slikah Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA Glasba: Motivi iz kompozicije BLA2A ARNIČA po filmu Kala Odmor po 6. sliki -—O----- V nedeljo 3. januarja 1960 ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7 KASTELKA VERDI V gledališču «G. Verdi« pripravljajo predstavo VVagnerjevih oper «Siegfrid« in «Somrak bogov«. Premiera «Siegfrida» bo 4. januarja, »Somraka bogov« pa 13. januarja. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni za prvo predstavo «Sieg-frida«. TEATRO NUOVO Danes ob 20.45 komedija «Imel sem bolj v čislih vodik«. Avtor Carlo Terron, Režija Maria Mara nzana. KINO iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHttiiitiiitniiiiiiiiiiiiiiniimiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiii Huda prometna nesreča pri Rižani Tovornik v deročo reko Drugi tovornik istega prevoznega podjetja je povozil otroka v Hruševju Verjetno si je vozač hotel re-1 prognozo okrevanja v 20 dneh no in brez vpisa v kazenski list 8 mesecev iq 10 dni zapora ter 7.000 lir globe. # # # Isti sodniki so odložili za nedoločen čas proces proti podjetniku Giordanu Conten-tu iz Ul. Belpoggio, ki je obtožen, da je zakrivil smrt svojega delavca Bruna Tede-schija. Tedeschi je januarja lani med pleskanjem zunanjega pročelja skladišča, ki so ga gradili v pristanšču, padel s 13 metrov višine in je še istega dne podlegel poškodbam. * * * Septembra lani sta dva a-genta prometne policije ustavila v Vidmu 32-letnega Lina Artura Battistuttija in ga hotela kaznovati z globo, ker je vozil po mestnih ulicah z dolgimi lučmi Battistutti, ki je bil precej vinjen, ni hotel plačati in je agenta žalil, češ da imata glave iz repe. Mož jima je. celo zbežal in ko sta ga ujela in ukleni-la, se je divje pognal proti njima ter ju je začel brcati in gristi. Za to neumnost sp decembra lani prisodil. Battistutti-ju poldrugo leto zapora in mesec dni pripora ter 1 leto policijskega nadzorstva. S prizivom pa mož ni dosegel nič posebnega. Odpadel mu je mesec dni pripora zaradi amnestije, ostalo kazen pa so mu sodniki v celoti potrdili ter ga obsodili na plačilo povečanih sodnih stru-škov. šiti življenje in je odprl vrata kabine^ toda zaradi morebitnih poškodb se ni mogel rešiti in ga je verjetno odnesla deroča reka. Reševalci so pogledali tudi pod tovornik, toda niti tam niti v bližnji okolici niso našli nobene žrtve nesreče. Nekateri domačini pravijo, da je bila v kabini tudi neka ženska, pa tudi nje niso našli nikjer. Kaj je povzročilo nesrečo, včeraj niso mogli ugotoviti; domnevajo pa, da je bil šofer verjetno nekoliko vinjen. Cesta je tam v dobrem stanju in dovolj široka; če pa se je zgodila nesreča zaradi okvare na vozilu, bo to ugotovila strokovna komisija. Nekoliko pozneje se je v Hrusevju pri Postojni zgodila druga prometna nesreča, ki jo je povzročil 40-letni 1-van Juhant iz Ljubljane z 8-tonskim tovornikom prej o- menjenega podjetja. Juhant, ki Je vozil prea Andricem, je v Hrusevju na levi strani ceste povozil 12-letnega Rudolfa Markovčiča, ki si je prebil lobanjo in dobil pretres možganov. Ponesrečenega dečka so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Komisija, ki je napravila preiskavo, je ugotovila, da je Juhant vozil z brzino 80 kilometrov na uro in da je bil nekoliko vinjen. Oba vozača sta prejšnjo noč prišla z Reke, včeraj dopoldne pa so na njune tovornike naložili pomaranče v koprskem pristanišču Verjetno sta si šoferja med odmorom v Kopru privoščila istrsko kapljico, ki ju je spravila v nesrečo. Nenaden plamen ga je oplazil in ga precej opekel Aleksander Smotlak, 24-letni trgovski pomočnik doma iz Mačkovelj št. 96, je včeraj popoldne moral v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli s na dermatološkem oddelku. Ugotovili so mu namreč opekline I. stopnje po obrazu. Fant je postal kmalu po 17. uri žrtev kaj čudne in tudi nenavadne nezgode. Smotlak je moral oditi v skladišče prodajalne Botteri v Ul. S. Apollinare 4. Luči v skladišču ni in ker v temi ni mogel storiti niti koraka, si je fant prižgal vžigalico. Trenutek zatem je visok plamen osvetlil ves prostor in je oplazil Smotlaka po obrazu. Ta je nemudoma zbežal na cesto in iskal pomoči V notranjosti je plamen osvetljeval sode in druge stvari m ker je kazalo, da gre za požar so poklicali gasilce. Njihove pomoči pa ni bilo treba, ker se je plamen ugasnil sam od sebe. Kakšni so vzroki nepričakovanega plamena? Kot so ugotovili policijski organi, je majhen plamenček vžigalice zajel bencinske hlape, ki so izhlapeli iz skoraj praznega soda. Malo je manjkalo, da n* ogenj zajel tudi sod, kar bi se končalo verjetno s hujšimi posledicami za Smotlaka in za skladišče. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. Kevol-tella 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madomia del Mare, Trg Piave 2; Zanetti-Testa d’oro. Ul Mazzini 43. PROSVETNO DRUŠTVO {Slavko Škamperle» vabi na SILVESTROVANJE ki bo v veliki dvorani na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta 7. Vabila so na razpolago v društvenih prostorih. khmmhkkhkkkhh: Moderno 16.00, zadnja 21.30: Revija »Sottossopra«, nastopa igralska skupina «Altalena abarda 16.00 »Menica«. Zagotovljene salve smeha. V. Gassman, S. Koscina, U. Tognazzi, Vianello, Toto, Macario in De Filippo. Capitol 15.30 Marylin Monroe, To-ny Curtis, Jack Lemmon v najbolj zabavnem filmu leta »Nekaterim ugaja vroč«. Prepovedane vse izkaznice. Cristallo 16.30 «Doiar tasti«, J. Wayne in D Martin. Techni-color. Garibaldi 16.30 «Dan osvete«, K. Douglas, Anthony Quinn. Tech-nicolor, vistavision. Zadnji dan. Impero 16.30 »Pri treh mladenkah«, J Matz, K. Bohm, M. Schneider. Italta 16.00 »Kratke ljubezni na Palma de Maiorca«, A. Sordi, D. Gray, =>. Lee in A. Cifa-riello. Massimo 16.00 »Zadnji dnevi Pompejev«, S. Reeves in C. Kauff-man. Moderno 16.00 »Veliki strah«, L. Procuna in najslavnejši bikoborci. Vlale 16.00 »Prihajajo raketni avioni« s. Broche, L. Thomas. Vitlorlo veneto 16.15 »Nasilno poletje«, E. Rossi Drago, J. L. Trintignat, J. Sassard. Ideale 16.00 »Herkul in kraljica Lidije«. Moč, razkošje, zapeljivost v bleščečem cinemascopu filmu v barvah. Steve Reeves, Sylva Koscina, Sylvia Lopez. Marconi 16,00 *G-Men» V. ceste«. Dramatičen policijski film Yale Wexler, Morris MUller. Mladoletnim prepovedan. S Marco 16.00 »Dama In kovboj«, Gary Cooper. Merle Oberon. Ob 21 Tv «Cauzonlssima». Savona 16.00 «Dekle Rosemarle«, Nadla Tiller. Senzacionalen nemSki povojni film. Mladoletnim prepovedan. Odeou 16.00 »Vampirji«, G. Maria Canale in Paul Mueller, Mladoletnim prepovedano. Novo cin« 16.00 »Gusar s črnega skobca«. Gerard Larvdry, Mija-nov Bardot. Tecbnicolor. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29 decembra 1959 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 10 oseb, poroke pa so bile 4. POROČILI SO SE: težak Carlo Rossi in gospodinja Glusepplna Ilias, mehanik Petar Turcinov In gospodinja Nada Grbin, mehanik KreSimir Modronja in gospodinja Ana Skračič, natakar Josip Mi-skil in delavka Katarina Maračlč UMRLI SO: Anton Maran, 60^ letni Alberto Rovis, 84-letna Ade-laide Ti cina vd. Malnerich, 62-letni Valerio Pichiarig, 7i-ietna Maria Marcovigh vd. Cozzi, 64-letna Luigla Bertok por. Corbat-to, 66-1 etni Vittorio De Filippis, 80-letina Maria Mauroni, 53-letnl Ivan Stok, 64-letna Carla Marlottl, (raboti »» FUI8IPHVKI P. S. daruje 1.200 lir za Dijaško Matico. C SREDA, 30. decembra 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Ansambel Carlo Pacchiori; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Z začarane police; 18.10 Bruch: Koncert št. 1 v g-molu za violino in orkester, opus 26; 18.40 Slovenske narodne pesmi; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Pestra glasba, 20.00 Šport; 20.30 Glasbena fanfazija; 21.00 «S!uga dveh gospodov«, veseloigra v dveh dejanjih; 22.00 Melodije iz filmov; 22.40 Kitarist Djan-go Reinhardt; 23.00 Orkester Billy May; 23.30 Nočni ples. TRST 12.10 Tretja stran; 17.05 Igra tržaški trio; 17.50 Nekaj ritma z Giamnijem Safredom. NACIONALNI PROGRAM 11.30 Operna glasba; 12.30 Glasbeni album; 13.30 Glasba z onstran meja; 18.15 Music-halJ, program lahke glasbe; 20.00 Glasba rev’j in komedij; 21.00 Mali glasbeni variete, nato koncert kvarteta Schaeffer; 22.15 Igrata orkestra pod vodstvom Pereza Prada in Francka Pourcela. II. PROGRAM 9.00 »Capolinea«. glasba, jutranje vesti, koledar in druge zanimivosti; 10,00 Zeleni disk, pestra dopoldanska oddaja; 14.00 On, ona in tretji; 16.00 Tretja stran; 17.00 Vabilo pesmi, program melodičnih pesmi; 19.00 Današnje pesmi: 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.30 Mali glasbeni variete, nato Fantazija pesmi; 21.00 Okrog sveta v 90 dneh, revija v nadaljevanjih. III. PROGRAM 19.30 Pregled: gospodarstvo; 20.15 Večerni koncert; 21.20 Peter Pan, pravljica. KOPER Poročila v italijanščini; 12.30, 17 '5, 19.15 22.30. l-oročila v »lov.: 7.30. 13.30. 15.00 5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.00-12.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski koktajl; 12.50 Operni spevi; 13.15 «Dokumenti»; 13.40 Kmetijski nasveti: »Najnovejša krepka krmila«; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Kulturni obzornik: «Pogovori na pragu leta 1960»; 14.40 Narodni odmevi; 15.20 Poje vokalni kvintet iz Postojne; 15.40 «Iz zbornika spominov«; 16.00 R. Stolz: Fantazija o delih P. I. Čajkovskega; 1630 Otroški kotiček; 17.00 Igra Claude Gordon in njegov orkester; 17.30 Ritmi in pesmi; 18.00 Naša žena; 18.15 Baletna glasba: 1850 Obzorja; 19.00 Poje Ines Tadio z orkestrom ljubljanskega radia; 19.40-22.15 Prenos RL; 22.15 Igrata kvartet in kvintet Hanka Jonesa; 22.35 Ernest Bloch: »Schelomo«, židovska rapsodija. SLOVENIJA 5.00-8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored); 8.05 Mladina poje — Pojo mladinski pevski zbori iz Celja in okolice; 8.30 Balkanski intermezzo — S. Hri-stič: Suita iz baleta «Ohridska legenda« — S. Nastasijevič: Sedem srbskih plesov; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 Radi bi vas zabavali; 10.10 Iz nemških komičnih oper; 10.30 Zabavna ruleta; 11.00 Nekaj slovenskih samospevov; 11.25 Oddaja za šolarje: «Pogovor»; 1155 Klavir v ritmu; 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. Franjo Janežič: Žuželke — glavni tekmeci v naši prehrani; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45 Češki zabavni ansambli; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Trije zbori Vilka Ukmarja; 13.45 Novoletne čestitke; 14.25 Oddaja za šolarje; 14.55 Orkester Emi! Štern; 15.40 Novost na knjižni polici — Kamen resnice; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Od tu in tam; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Igra pianist VValter Gie-seking; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Dve enodejanki G. Puccinija: Gianni Sebi cehi — orkester Italijanskega radia dirigira AI-fiedo Simonetto — Plašč, orkester Italijanskega radia dirigira Giuseppe Baroni; 22.15 Po svetu jazza — Jazz pod drobnogledom; 23.10 Blaž Arnič: Tri pripovedke za klarinet; 23.30 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 13.30 Šolska oddaja; 17.00 Oddaja za otroke; 18.30 Poročila; 18.40 Deček iz okolice, dve dejanji Peppina De Filippa; 20.30 Poročila; 21.00 «Canzonissima», oddajo vodi Delia Scala; 22.00 Kronika enega leta; 22.45 Današnji ritmi; 23.00 Poročila. JUG. TELEVIZIJA Beograd 16.00 Novoletni spored za najmlajše; Zagreb 16.30 Novo leto za otroke; Ljubljana 17.00 Srečanje z dedkom Mrazom; 17.45 Športni film; Beograd 20.00 TV Dnevnik, 20.20 Zamenjava straže — poljski eksperimentalni film; 20.40 Kriškovič: »Ljubezensko pismo«, kratka komedija, po končani komediji prenos glasbene oddaj« Carizonissima HOTEL CENTRAL 1’Oll'IOROŽ PRIPOROČA, DA ZA PRAVOČASNO REZER-VIRATE PROSTORE! Vabimo Vas na prijetno SILVESTROVANJE v novo dvorano gostilne ŠKABAR VELIKI REPEN št. 7* (prva gostilna) Piščanci, purani, klobase, pršut In odlična vina. Igral bo plesni orkester. DOMAČE OKOLJE. NOVALUX UL. PAGANINI6-TRST (Pri •LESTENCI • KERAMIKA • DARILNI PREDMET! FRANCOSKA CERKEV V PONOVNI OFENZIVI Ponudili so ji prst sedaj hoče vso roko Svobodomiselna Francija se odločno bori proti nadaljnjemu popuščanju vedno večjim zahtevam Cerkve glede šolstva To, kar smo in kar še doživljamo glede šolstva v Italiji, doživljajo tudi v Franciji. Borba med javno in tako imenovano svobodno, ali bolje povedano, zasebno šolo je tudi v Franciji ponovno zado-bila ostre oblike. Ko govorimo o javni šoli, moremo reči, da gre prvenstveno za šolo, ki je v organizaciji in pod nadzorstvom cerkvenih ustanov, predvsem katoliških. Glede vsega tega je v Franciji nekoliko drugače kot v Italiji. Francija ima staro tradicijo «svobode in demokracije« in je tam Cerkev ločena od države. Vera je zasebna stvar državljana, zato država Cerkve ne podpira in od Cerkve nič ne zahteva. Kar se pouka tiče, velja, da je pouk laičen in religija ne vpliva niti na smer pouka niti na učbenike, verouk pa je izločen in se ga morejo učenci učiti le, če obiskujejo ure verouka, ki 1951 obvezala, da bo delno finansirala ali subvencionirala versko šolstvo. S tem zakonom se je država obvezala, da bo plačala verskim šolam 39«o frankov na vsako družino, katere otroci hodijo v njih šolo. Na račun tega so francoske «svobodne» — beri katoliške — šole dobile do sedaj iz državne blagajne 27 milijard in pol frankov. Francoski, prvenstveno svobodomiselno usmerjeni državljan s tem ni soglašal, ker je upravičeno pričakoval in zahteval, naj država ta sredstva porabi raje za izboljšanje državne šole Toda Cerkev, ki je dobila prst, terja sedaj roko. Sedanja vlada nikakor nima toliko moči ali bolje volje, da bi se tej zahtevi uprla. Ce je Cerkvi uspelo doseči toliko v času, ko v vladi ni imela toliko moči, kako bi ji ne uspelo sedaj, ko ima v vla- ... ... , . . . di večino sebi naklonjenih lju- ,ih drž. krajevni župnik ali t in ko je tudi p]!edsedn3ik kaplan, seveda na zeljo otrok I ronublike dp a,„Z ali njih starsev. Seveda se Cerkev s tem ni hotela nikoli sprijazniti in je na vsak način hotela imeti pri vzgoji otrok in mladine svojo besedo. Zato se je borba za šolo začela že v tretji republiki, nadaljevala se je v dobi četrte in zadobila najostrejšo obliko sedaj — v peti republiki — ker Cerkev o-paža, da bo v novem okolju mogla izsiliti to, kar ji ni u-spelo prej. V Franciji je glavna šola še vedno državna šola, toda v katoliških šolah se šola danes nad milijon šoloobveznih o-trok, kar je 15 odst. vse šoloobvezne dece. Katoliško srednjo šolo obiskuje 44.000 u-čencev, kar je skoraj 32 odst. vseh francoskih otrok, ki zahajajo v srednjo šolo. V raznih tehničnih šolah, ki so pod nadzorstvom ali v oskrbi verskih organizacij, je kar 262 tisoč učencev, kar je 18 odst, vse francoske mladine, ki obiskuje tovrstne šole, V 14.000 šolah, ki so verskega ali cerkvenega značaja, je zaposlenih 75.000 učnih moči, od katerih je malone polovica duhovnikov ali redovnikov ozi-ronp^I^jedovnic. Kot vidimo, odpade na zasebno, to je cerkveno šolo še razmeroma nizek odstotek šolajoče se mladine, vendar pa je celotno število vendarle o-gromno. Pri tem bomo dodali, da je razprostranjenost katoliških šol v Franciji različna. V nekaterih departmajih odpade na te šole le neznaten odstotek učencev in dijakov, v drugih pa zahaja večina šoloobveznih otrok v verske šole. To je seveda odvisno od tega, ali je departma napredno usmerjen ali nazadnjaški. republike de Gaulle globoko veren človek. Debre sicer ni mogel takoj ustreči zahtevam Cerkve, vendar pa je njegova vlada izdelala tako imenovani ((predlog Debre-Boulloche«, s katerim r.aj bi vlada prevzela nase breme plačevanja učnih moči v osnovnih, srednjih in tehničnih šolah, s čimer bi to učno osebje verskih šol bilo izenačeno z učnim o-sebjem državnih šol, seveda v odnosu na kvalifikacijo in diplomo. Ker pa je bila vlada pripravljena toliko dati, si je hotela zagotoviti nad verskimi šolami določeno nadzorstvo tako v pedagoškem kot tudi v finančnem pogledu. Te šole bi naj po tem zakonu še vedno ostale konfesionalne šole, toda država bi si pridržala pravico nadzirati učni program, ki naj bi ne smel biti «v nasprotju z državnimi m nacionalnimi interesi«. To bi državo stalo okoli 40 milijard frankov na leto. Zanimivo pa je, da s tem predlogom nista bili zadovoljni niti Cerkev niti vsa vlada. Cerkev ne mara, da bi na račun te državne podpore iz-j gubila svojo popolno svobodo. Minister za prosveto Boullo-che pa je bil mnenja, da bi se po tej poti kaj kmalu prišlo predaleč. Debre je zato a-peliral na »zbliževanje duhov« in na »bratsko solidarnost«. Cerkev ali bolje celotna cerkvena fronta se boji, da bi se država vtikala v njen učni program, predvsem v zgodovino, slovstvo in filozofijo^ Cerkev pristane na kontrolo z vrha samo glede profesionalnih kvalifikacij učnega o-sebja, ne pa na njegovo dejavnost, na metodo in vsebino pouka. In namesto da bi Cerkev bila z doseženim zadovoljna, se je pognala v novo ofenzivo in stvar je prišla pred ministrski svet. Ker je sam pobudnik tega načrta, prosvetni minister Boulloche, opazil, da je del vlade pripravljen pred ofenzivo cerkvenih krogov popustiti, je dal ostavko z motivacijo, da ne soglaša z Debrejevimi novimi koncesijami cerkveni fronti Se mnogo ostrejši odpor pa' dajejo predstavniki laične fronte, ki so v Franciji številčno mnogo močnejši od verske fronte in ostro napadajo Debrejevo tezo o »zbližanju duhov« in «bratski solidarnosti«, s čimer je predsednik vlade nakazal možnost nadaljnjega kompromisa, seveda v korist katoliške Cerkve in na škodo francoskega tradicionalnega laicizma. Čeprav si francoska državna šola iz znanih razlogov francoske neurejenosti ne mote kdo ve kaj privoščiti, je še vedno materialno mnogo na boljšem kot je verska šola, kjer so tudi učne moči slabo plačane. Deloma to, deloma pa verski fanatizem in načrti za popolno nadoblast silijo katoliške kroge, da izkoristijo sedanjo konjunkturo in sebi v glavnem naklonjeno vlado prisilijo, da bi država francosko katoliško šolo podprla. V dobi Petainove Francije je francoski Cerkvi že uspelo priboriti si nekakšen privilegiran položaj, ki ga je izgubila takoj po vojni. Ob tem pa ni vrgla puške v koruzo in je v dobi četrte republike, predvsem v času, ko so bile na oblasti vlade s predstavniki MRP (francoskih demokristjanov), izsilila tako imenovani »zakon BaTange«, s katerim se je francoska država leta Predlog je med svobodomiselnim francoskim javnim mnenjem naletel na močan odpor in mogočne demonstracije ljudi so se vile po številnih francoskih mestih. To je bil očiten znak, da francoski človek ne inara povsem kloniti pred vedno bolj zahtevno in vsiljivo Cerkvijo. In v kolikor' ni francoski človek šel na ulico le zaradi svojih svetovnonazorskih načel, je šel tudi zato, ker noče še globlje segati v žep, saj bi tako bil na račun šolstva kar dvakrat obdavčen. Medtem je skupščina izgla-zovala vladni zakon v korist cerkve. Poostrena borba med svobodomiselnostjo in verskim fanatizmom se s tem ne bo dokončno zaključila. Francoska zgodovina pozna že veliko podobnih bitk, pri katerih je popustil zdaj eden, zdaj drugi, vendar bi bilo tokrat za francosko svobodoljubno tradicijo zelo nevarno, če bi dokončno popustila pred koncentrično ofenzivo klerikalnih krogov in njim naklonjenih vladnih krogov. Kaže pa, da se je Debrejeva vlada odločila cerkvenim krogom še bolj popustiti in vprašanje je. če bo razdvojenim francoskim iaicistom uspelo najti zares trdno skupno podlago za odločnejše in trajnejše borbe proti popuščanju Debreja in njegovih. MMI ■■i M RAJ MJV0SH IJUBLJAMSKR MLADINSKE KNJIGE> Najsodobnejša veda v privlačni besedi Rus Belfajav nas z «Zvezdo Kec* pelje na Luno, z dr. Lavom Čermeljem gremo «7 raketo v vsemirje>, da bi nas Poljak 'lazielt nato spoznal z globinami morja in ognjenikov »Dedek Mraz« si je letos v Ljubljani v ptostorih Gospodarskega razstavišča uredil pravi raj, ki je namenjen ljubljanskemu »drobižu«. Rakete, letala, gore, mesta, jezovi in še marsikatera zanimivost privablja veliko otrok in tudi odraslih, saj obišče to »kraljestvo« okoli 20 tisoč oirok na dan. Ob večernih urah pa se »Dedek Mraz« v spremstvu godbe in 150 »zajčkov«, »lisic« in podobne favne napoti tudi po ljubljanskih ulicah Vse polno novih knjig pred mano. Ena lepša od druge. Saj ne veš, kje bi začel. Pa kako lepe že od zunaj. Lep ovitek, privlačne slike. No, dajmo po vrsti. Tu je prva. eZvezda Kec«, izdala Ljubljani Mladinska knjiga. Prav žal mi bo, če te knjige ne bo dobil v roke vsak slo venski šolar Toliko zanimivega je v njej, pa toliko tako visoko učenega. Bereš pa kot roman, seveda, saj je roman in to že skoraj kriminalni roman. V tem romanu srečamo stvari, ki nas vse strašno zanimajo. Rakete, medplanetarno postajo — Zvezdo Kec, življenje in razmere na tej medplanetarni postaji, na postaji med Zemljo in Luno, potovanje na Luno, pristanek na Luni. Pa kako je to pisano. Niso to čirečare, pet za groš, kemik, HiinHHiiiiiiiiiiiMiiiiniimitiiimMMiiMiiHiiiiiiiiiimiMitiiiiiitiiiiimiiitiiMiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiitMiitiiiiiiiiiiiiinmimiiiiimiiiiiiMmmtmiMiMmiimmHiiiimiitMiiiMiitiiiiitMMiiMmmi USPEHI ZNANSTVENIKOV NA PODROČJU RADIOBIOLOGIJE Na umeten način so ustvarili pomembne sestavine Uspešno delo skupine znanstvenikov Radiobiološkega laboratorija na Inštitutu za jedrske vede «Boris Kidrič» v Vinci Ameriška znanstvenika dr. i turo in funkcijo molekul nu-Severo Ochoa in dr. Arthur kleinskih kislin. Pionir na tem Kornberg sta dobila letos No-‘področju je belgijski znanstve- belovo nagrado za svoje u-spehe na področju proučevanja nukleinskih kislin. S tem v zvezi smo se obrnili na dr. Dušana Kanazira, ki s skupino mladih znanstvenikov že dlje časa proučuje prav to področje v radiobiološkem laboratoriju Zavoda za jedrske vede ((Boris Kidrič« v Vinči, da bi dobili podrobnejše informacije o tem. Dodelitev Nobelove nagrade za dela na področju nukleinskih kislin nam dokazuje, kakšen pomen imajo te kisline danes v moderni biologiji — pravi dr. Kanazir. — Zdi se, da so mnogi življenjski procesi, kakor na pr. delitev in diferenciacija celice, sinte^ za beljakovin, pa tudi nastajanje raka, povezani s struk- nik Jean Brachet, ki je prvi s svojimi deli mnogo prispeval k spoznavanju funkcije nukleinskih kislin v celici. Z namenom, da bi se bolje osvetlila vloga nukleinskih kislin v raznih življenjskih procesih, je bilo nujno potrebno proučiti njihovo sestavo (strukturo); toda, da bi to dosegli, je bilo treba ustvariti umetne nukleinske kisline. Ameriški znanstvenik dr. Ochoa je prvi ižoliral iz nekaterih bakterij encime, ki v živi celici sodelujejo pri u-stvarjanju ribonukleinske kisline, ki se nahaja v jedru in igra pomembno vlogo pri delitvi celic. Nato je z encimi ustvaril na umeten način to kislino v epruveti. Prav tako je dr. Kornberg Francoski svobodomiseln človek se noče sprijazniti s tem, da bi z davčnimi dajatvami podpiral konfesionalno šolo, proti kateri se že desetletja bori. Na sliki demonstracije v Parizu """"................................. “■»"■■■■•""•lil....................................... imuni....mu............................... ........mm,,,,,«,,,,,,.,,,,................................................... m.....m........m..........mm De Sica v Beogradu: «0b 18. uri: sodni dan » Vittorio De Sica se je tel je satira na meščanski svet, dni mudil v Beogradu, kjer se je s predstavniki podjetja «Avala filmu razgovarjal v zvezi s snemanjem svojega novega filma «OI> 18. uri: sodni danu. Ob tej priliki je moral odgovarjati na vrsto vprašanj ki so mu jih s tem v zvezi in v zvezi z njegovim dosedanjim delom kot i-gralec in režiser, zastavljali predstavniki jugoslovanskega tiska. Ko so ga vprašali, katerega od svojih filmov smatra za najboljšega, je De Sica dejal: «Kot strogo umetniški rezultat smatram za najboljši svoj film eVmberto D«; kot najbolj človeški, «Tatovi kolesu, kot filmsko fantazijo pa »Čudež v Milanu« — Kaj pa «Čistilci čevljevu. — Tega imam rad kot svoj prvi film, s katerim sem začel ustvarjati ono, kar so pozneje imenovali neorealizem... Film, ki ga nameravam posneti in zaradi katerega sem tu, namreč »Ob 18. uri: sodni dan«, nameravam posneti v slogu filmske fantazije, kakor je bil »Čudež v Milanu«, To na njegove življenjske poglede. Takoj pa bi nekaj dodal: Ce sem v prvih svojih neo-realističnih filmih jemal nepoklicne igralce, to še ne pomeni, da sem načelno proti njim. Vse je odvisno preprosto od fabule. V filmu »Čudež v Milanu« je bilo i prvih i drugih. Za glavne junake moje nove satire bom vzel v glavnem igralce, ker so oni pretežno malomeščani po mentaliteti. De Sica je za snemanje filma zainteresiral znane igralke: Gino Lollobngido, Martin Carol, Eleonoro Rossi Drago, Totoja in druge. De Sica računa tudi na jugoslovanske u-metnike. Kot mesto, v katerem bi se film snemal, se omenja tudi Ljubljana. Vittorio De Sica je danes odpotoval iz Beograda. Razgovore o realizaciji filma je prepustil francoskemu producentu Pter u Couureju, ki je ostal v Beo gradu. Dolgoletni igralec (v filmu je začel nastopati s 17 leti — leta 1918), je Vittorio De Sica nastopil v nad st n filmih fce raznih generacij in iz raznih dežel. Leta in leta je igral v gledališču ,imel je svoje lastne ansamble, na reper-tuarju pa dela Pirandella, Goldonija, pa od Sheridana do Shaiva. De Sica ni umetnik, pri katerem je moč lahko govoriti o njegovi najbolj zanimivi vlogi. Ko so ga prosili, da jim nekaj pove o svoji vlogi v filmu, ki ga je tudi sam režiral, narnreč ((Neapeljsko zlatou, je De Sica dejal: — Vem, da to mojo vlogo prištevajo h klasičnim filmskim igralskim stvaritvam. F Franciji je bilo zlasti težko osvojili publiko s «kt>artašk i ustih celega sveta Mau-mau. ! V knjigi »Ogenj in vodan je J govora o vsem tem Pisal jo ' je znanstvenik, čitaš pa, da . se ti zdi, kot bi s pisateljem s ležal kje poleti ob morju v t kopališču, pa bi ti ljubeznivi gospod Tazieff razlagal o svojih popotovanjih, o vtisih in znanstvenih raziskavah. Zal bi ti bilo, ko bi zašlo sonce; žal ti je, ko je knjige konec. In še knjižica »Iznajditelj» je pred mano. Napisal jo je Jože Švajncer, izdala jo je Mladinska knjiga. Godi se na vasi. Vaška šola. Sin šolskega upravitelja Bruno in sin šolske sluginje Hanzek. Bruno, sin najbolj učenega človeka na vasi — šolskega upravitelja, zato pa tudi on učen in domišljav. Iznajditelj je. Polno misli mu roji po glavi. Knjižica prisrčno opisuje iznajditeljske podvige bruna. Najlepše pa je v knjigi tisti odnos obeh fantičev, ki je odnos položaja o-bojih staršev in ko je vedno tisti ponižani in užaljeni sin revne šolske sluginje Hanzek. Odnos, ki ga srečamo v 6 življenju vsak dan. Mladi či- a tatelji bodo knjižico radi brali in tudi starejšim bo , prijetno čtivo, mogoče celo , knjiga spominov. Takegale , Bruna smo nekoč v mladih ij letih vsi poznali. c HOROSKOP ZA DANES.__ iiMiiimiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiimiimiuiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiMii Avtomobilska industrija ZDA snuje napad na evropski trg V zadnjem času je ameriška avtomobilska industrija u-brala novo pot v proizvodnji. Velike avtomobilske tovarne, ki so zalagale trg z vedno večjimi «cestnimi križarkami« so opazile, da kljub veliki propagandi za nove izdelke pretiranih razsežnosti, ameriški kupec sega čedalje več po srednjih avtomobilih tuje proizvodnje. Nemški Volksivagen, angleški Austin in italijanski avtomobil FIAT so se začeli pojavljati v vedno večjem številu po ulicah ameriških mest. Tedaj so tovarne sklenile, da se bodo prilagodile novi modi. Tako so začele proizvajati manjše avtomobile, ki sicer niso po evropskem mišljenju posebno ekonomični, pa vendar kažejo preobrat v avtomobilski industriji ZDA. Na avtomobilski razstavi v Parizu so Američani prikazali vrsto vozil, katerih cena se bo za evropskega kupca vrtela okrog 1,7 milijona lir in ki ga bo utegnila privabiti. Zaradi tega so v evropskih avtomobilskih krogih prepričani, da kanijo ZDA začeti z letom 1960 pravo avtomobilsko ofenzivo tudi na evropskem tržišču, da bi tako nadomestili izgubo, ki jo imajo domače tovarne v ZDA zaradi nenehnega uvoza tujih vozil. Italijanski krogi poudarjajo, da se z uvajanjem manjših vozil odpira Ameriki tudi italijanski trg, ki ne slovi sicer po posebno velikih možnostih, ko gre za velike, razkošne avtomobile, kakršni so bili ameriški izdelki do lani. Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je vsako leto določilo vrednost kontingenta, do katerega smejo uvoznik; zalagati notranji trg z avtomobili a-meriške proizvodnje. Za leto 1959 je bil določen kontingent v višini 1 milijona dolarjev, kar se je izkazalo za več kot dovolj, ker se bogati kupci, ki naročajo ameriške avtomobile, štejejo skoraj na prste. Zelo verjetno je, da bodo ZDA zahtevale od italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino, da dovoli v letu 1960 višji kontingent za uvoz ameriških avtomobilov, ki so po modelih razstavljenih v Parizu opremljeni z motorji 1800 do 2600 kub. cm cilindraže in bi lahko uspešno konkurirali srednjim in večjim avtomobilom evropske in posebno italijanske proizvodnje. Malo upanja je, da bi se ministrstvo moglo uspešno pro-tiviti tej zahtevi. Ameriške tovarne bi takoj nastopile v Washingtonu in od vlade zahtevale, da kontingentira tudi uvoz evropskih avtomobilov v ZDA. Skoda bi bila v celoti na evropski strani, saj je lani evropska avtomobilska industrija prodala v Ameriko 600.000 vozil, ameriška industrija Evropi pa samo 400.000 vozil. Nekaj novega so zabeležili tudi v medsebojnih odnosih med tremi največjimi ameriškimi tovarnami, in sicer General Motors, Fond in Chrysler. Tovarne so v zadnjih letih sklenile nekakšen tihi sporazum, po katerem so uredile strpen nastop na trgu in konkurenčno »koeksistenco«. Z novimi modeli pa se je ponovno zače- lo tekmovanje, katera tovarna bo najbolj zadela želje kupcev. Skupen nastop so onemogočile raznolikosti vozil. Konkurenca se je znova razvila s povečano močjo. Tipično je na primer, da General Motors proizvaja model «Corvair» (2294 kub. cm) z motorjem na zadnjem delu vozila, medtem ko ostali modeli najnovejše ameriške izdelave sledijo klasični namestitvi motorja na sprednjem delu vozila. Ta konkurenca se bo prav gotovo čutila tudi v Evropi. Končno bo za Evropejca to ugodno, kajti konkurenca bo nujno vplivala tudi na ceno domačih vozil. E. F. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) <5 Ne odtegujte se novim odgovornostim in podvojite svoj« naoore. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Skušajte biti mani zaprti vase in bolj družabni. Nasveti nekega prijatelja vam bodo v pomoč pri rešitvi nekega čustvenega vprašanja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce nočete preživeti presenečenja. je potrebno, da posvetite več pozornošti praktičnim vprašanjem. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Morete prevzeti tudi dolgoročno obveznost, ker si boste tako utrdili svoj položaj. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Veliko zadoščenje v družinskem krogu. Prebili boste ve-sele urice z osebo, ki jo ljubite, DEVICA (od 23. 8. do 22. j 9.) Preden boste izrekli sod- 3 bo o neki osebi, vam bo u-spelo dognati njene dobr« [| lastnosti. ,š TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Poklicno potovanj« [3 vas utegne seznaniti z neko J zelo vplivno osebo. Nekemu neotesancu morate dati primeren odgovor. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Skušajte biti bolj prizanesljivi, zlasti pri svoji presoji mlajših. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Majhne nevšečnosti, ki so 1 posledica vašega pretiranega ljubosumja. KOZOROG (od 21. 12. do ; 20. 1.) Imeli boste opravka z neko zelo spretno osebo, toda s svojo previdnostjo ji bost« kos do dna. VODNAR (od 21. 1. do 19. g 2.) Skušajte se ogniti tudi najmanjši nemarnosti pri vprašanjih vzgojnega značaja. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Skušajte začeti s popuščanjem in bodite prijazni in vljudni, g No zanemarjajte sicer prehod. 5 I nih glavobolov. BREZ mm m Ulij Zadnja letošnja seja goriškega občinskega sveta rSprejeli so proračun »za prihodnje leto Novo hiralnico v Ločniku bodo kmalu otvorili Zgradili bodo občinsko sejno dvorano 'C H 'V ~ Na včerajšnji seji goriškega ,a)bčinskega sveta so končali fjbravnavo posameznih prora-sbinskih postavk za prihodnje :veto. Zupan je potem proračun dal na glasovanje in so 'jroračun odobrili z absolut-’ 10 večino glasov. Odbornik za finance dr. Ga-],arotti je nadaljeval s čita-eijem posameznih členov. Ko ti e pri stroških za socialno ikrbstvo prof. Zuccalli vprašal, kako je s postopkom za ^premestitev oskrbovancev v iovo hiralnico v Ločniku, je jiupan pojasnil, da bodo preseljevali po 50 do 60 oseb ikrati. Na vprašanje istega tvetovalca, ali obstaja kakšna ebogodba med upravo civilne bolnišnice in županstvom, da ^>i občinski upravi prihranili |,zdatke za zdravljenje v hiralnici bivajočih oseb je žu-dian odgovoril. da se je r akšna pogodba skušala dosegi, vendar ji je uprava civilne ‘aolnišnice nasprotovala ; Dr. Bernardi je dalje porogal o načrtih, ki jih izdeluje pehnični urad za gradnjo občinske sejne dvorane na dvorišču za županstvom in izrabil upanje, da bodo z deli jVerjetno pričeli že prihodnje :fet0- ! Nekateri svetovalci so z zadovoljstvom sprejeli vest, da bodo na zelenjavnem trgu zgradili streho, pod katero he bodo lahko zatekali prodajalci in kupci zelenjave, da ^jim ne bo treba sklepati kupčij pod milim nebom, k Na vprašanje o cestah je Župan odgovoril, da bodo vozila, ki so s prehoda Rdeča jhiša namenjena proti Vidmu išla po krožni cesti, ki bo te-ikla čez Caterinijev trg, ulico Orzoni, Don Bosco, Pevmski most in Podgoro. Gradnja no-tvega mostu niže od mosta fIX. avgusta bi bila sicer do-jbra stvar, vendar le pod pobojem, da bi finansiranje za tto javno delo v celoti prevzela država. Sledila je tajna fSeja. ««------- t Zvišan kontingent »uvoza rib iz Jugoslavije 1 Trgovinska zbornica sporoma, da je ministrstvo za zunanjo trgovino zvišalo kon- tingent uvoženih rib iz Jugoslavije za konserviranje v olju od 500 na 1000 ton. Dodatnih 500 ton blaga bodo uvozili izključno samo čez tržaško carino. Ul. Torriani zaprta za promet Zaradi polaganja cevi za odpadle vode bodo do nadaljnjega prekinili ves promet po Ul, Tomani. Seja odbora trgovinske zbornice Pred tekmo Italija B Švica B v Luganu Znižanje bencinskih nakazil Danes trening B moštva na igrišču v Covercianu Sestanek v Vidmu zaradi napeljave metanovoda po naši deželi Pod predsedstvom Giovan- zila razdeljevala na podlagi nija Bigota se je sestal odbor I razpoložljive količine goriva, trgovinske zbornice. Kot u-pravi organ proste cone je odbor odobril načrt za distribucijo kontingentov sladkorja, masla, kave kavnih nadomestkov, popra, mesa in semenskega olja trgovcem na debelo za leto 1960. Odborniki so obsežno proučili, kako naj uporabijo preostali industrijski sladkor za prihodnje leto ir kako bo z razdeljevanjem kontingentov bencina. Sporazumeli so se, da bodo kakršen koli sklep o tem sprejeli na prihodnjem sestanku. Do takrat bodo pristojni uradi zbrali vse potrebne podatke. Dasiravno je ustanova pred časom storila potrebne ukrepe, da se kontingent zviša, se bodo naka- iiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiMiimiiiiiimtiiitiiiiiiimiiiiujiiMiiiiiiiimimitniiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiittii C*oriški plaoevalei družinskega davka Nadaljujemo z objavljanjem seznama goriških davkoplačevalcev; Pooblaščenec Fiata Giuseppe Cacin 1.600.000 ( 69.427); podjetnik Antonio Calvani 1.450.000 (60.198), Rachele Candolo 1.000.000 ( 36.000); geometer Luciano Candotti 800.000 (26.988); zdravnik Antonio Canor 1.000.000 ( 36.000); drogerist Giovanni Cantel 100.000 ( 40.973); mehanik A-gide Cantelli 900.000 ( 31.212); gostilničar Bruno Capparoni 1.200.000 ( 46. 195); industrijec Romano Caprara 1.500.000 (63.510); industrijec Telemaco Caprara 3.000.000 (177.120); industrijec Bruno Carone 1.100.000 ( 40.973); uradnik Vin-cenzo Carrieri 884.000 ( 30.657); industrijec Pietro Carugati 800.000 ( 26.688); trgovec Boris Kerševani 900.000 (31.212); industrijec Nicola Cherin 2.250/XX) (114.345); zdravnik Giuseppe Cicuta 800.000 (26.688); Silvio Cicalotto 1.800.000 ( 82.253); uradnik Luigi Cipolla 995.000 ( 33.876); poslovodja Stande Felice Cap-pelletti 2.000.000 (96.000); sodnik Pacifico Caputi 1.600.000 (99.427); zdravnik Nicolange-lo Carrara 2.600.000 (142.272); Irma Causi 800.000 ( 26.688); uradnik Gualtiero Cerani 1.100.000 (40.973); uradnik Bruno Chientaroli 1.500.000 (63.510); uradnik Antonio Chiozza 1.700.000 (75.725); trgovec Boris Cibei 800.000 (26.688); geometer Florian Kocjančič 1.200.000 ( 46.195); geometer Natale Comolli 1.300.000 ( 51.667); zdravnik Bruno Krainer 1.400.000 (57.389); inženir Bruno Cro-vetti 2.300.000 (118.183); trgovec Elia Cuk 1.200.000 ( 46.195); industrijec Giuseppe Clede 2.100.000 (103.199); trgovec Antonio Cociancig 1.400.000 (57.389); zdravnik Paolo Koli 1.000.000 ( 36.000); učitelj Fran-cesco Codelia 1.100.000 ( 40.973); trgovec Isidoro Collini 900.000 (31.212); brivec Romano Ko-mavli 800.000 ( 26.688); gostilničar Venceslao Comelli 800.00 (26.988); gradbenik E-milio Comolli 4.000.000 (227.920); trgovec Alfonso Cos-si 4.000.000 (277.920); uradnik Mario Cossi 1.050.000 ( 38.455); zdravnik Sante Costa 960.000 (34.053); trgovski zastopnik Carlo Cozzarolo 1.000.000 (36.000); trgovec Luigi Krainer 1.800.000 ( 82.253); trgovec Carlo Crocetti 1.000.000 (36.000); Carlo Krpan 1.000.000 (36.000); trgove' Giovanni Krpan 1.000.000 (36.000); inženir Federico Cubej 950.000 (33.698); trgovec Bojan Cuk 800.000 (26.688); odvetnik Angelo Culot 800.000 ( 26.888); industrijec Damiano Culot 2.000.000 ( 96.000); trgovec Gia-como Curci 1,200.000 ( 46.195); Marta Kumer 1.250.000 (48.900); sprevodnik Giovanni Kusterle 800.000 ( 26.688); sprevodnik Giustino Kusterle 1.350.000 ( 54.497). kar pomeni, da bodo lastnikom vozil z novim letom nakazilo nekoliko zmanjšali. Z veseljem so sprejeli na znanje vest, da je pristojna komisija poslanske zbornice odobrila zakonsk' osnutek, ki spreminja državni prispevek za upravljanje proste cone. Predsednik je potem poročal o sestanku, ki ga je imel s predstavniki krožnega sklada. Predsednik krožnega sklada prof. Martinelli je sporočil, da so osrednje oblasti določile boljše pogoje za izdajanje posojil, in sicer glede obrestne mere kakor tudi glede stroškov za nabavo rezerv. Zaradi številnih zahtev po finansiranju industrijskih gradenj v Trstu in tudi v gori-ški pokrajini so se izčrpala razpoložljiva finančna sredstva; goriška in tržaška trgovinska zbornica bosta zato skušali doseči, da se prispevek krožnemu skladu poveča. 26. decembra se je goriški predsednik trgovinske zbornice sestal v Vidmu s predsednikom videmske zbornice in funkcionarjem ENI. Proučili so možnost napeljave metanovoda po naši deželi. Funkcionar ENI je obljubil, da si bodo prizadevali najti nahajališča zemeljskega plina na tem področju. «»-— Nečak odkril smrt svoje tete Gasilce so včeraj popoldne poklicali v Ul. Cantu st. 21. V tej hiši namreč stanuje go- Urnik trgovin za Novo leto Zveza trgovcev sporoča, da bo za praznike veljal naslednji urnik za vse trgovine v naši pokrajini. ČETRTEK 31. DECEMBRA: vse trgovine lahko zaprejo zvečer ob poljubni uri. Mlekarne in pekarne bodo razdelile mleko in kruh tudi za naslednji dan. PETEK 1. JUANUARJA: razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure bodo vse trgovine zaprte ves dan. Javni lokali so lahko 31. decembra in 1. januarja odprti celo noč. To ne velja za lokale, kjer prodajajo izključno alkoholne pijače. Ob aoriški razstavi akvarelov i ■-z Roberta Hlavatijja svetloba, čeprav filtrirana skozi oblake, še obliva pokrajino. V drugi pa obrisi ostanejo, samo barva izgine, posivi in potemni, kot bi se nekaj turobnega razlilo čez ves Kras. Ob koncu naj omenim še tri tempere, ki jih sicer ni na seznamu in morda po načinu govorice tudi v razstavo samo ne spadajo, služijo pa vseeno, da bolje osvetlijo umetnikovo osebnost. Zanimivi sta predvsem št. 20 in 21, ki obe predstavljata interier livarne. Moral bi tu zopet ponoviti kar sem že rekel v začetku, da umetnik ne išče problemov. Ti dve sliki mi potrjujeta prejšnjo trditev. Motiv sam bi bil kaj prikladen za kako neorea-listično obdelavo, vendar ji Hlavatg ne zapade; ni tu nobene kritike, nobenega polemičnega prijema, umetnika zanima barva, razporeditev mas, bistvo: zanima ga torej predvsem slikarska obdelava. Iz večine razstavljenih del, posebno pa iz krajinskih motivov, opazimo veliko slikarjevo ljubezen do narave, do svojega Krasa ter ga po pravici lahko imenujemo pravega poeta kraške zemlje. ^ V nedeljo 20. decembra je bila otvorjena v prostorih A |S.K. «S. Gregorčič* razstava akvarelov tržaškega slikarja llRoberta Hlavatgja. Hlavatgje-vo ime je že precej časa do-maj znano slovenskim in jugoslovanskim ljubiteljem umetnosti m tudi tujina je imela ‘priliko spoznati in vrednotiti 11njegova dela na več skupinskih razstavah; Gorica pa ima to pot prvič priliko seznaniti se s tem umetnikom. V vseh razstavljenih delih |opazimo, da imamo pred seboj človeka velike občutljivosti, ki Inajde uteho svoji potrebi v barvitosti domače pokrajine. Zanima ga predvsem barva in prav z barvo nam posreduje }svoja doživetja. Njegov Kras )je mehak, poln zvokov, skodraj liričen; nimamo tu živo-nrdečih plamenov novembrske-)ga grmov ja in tipično jeseniških barvnih eksplozij, ker so morda te preveč napadalne za 'tankočutečo umetniško dušo. (Pa tudi otožna ni njegova pokrajina, mehka sicer, a ne osladna; redkokdaj je prazna, j vedno so po njej posejane hi-,še, k raška in istrska naselja, ki so pa del narave, kot bi sama zrastla iz tal, popolnoma v skladu z okoljem, ki jih obdaja. To okolje je zajeto v svojem bistvu, oblike so poenostavljene, vse to je doseženo z barvo, da je akvarel res slika in ne risba, kot se to v tej tehniki marsikdaj dogodi. Umetnik v svojih krajinah ne išče problemov, ne razlaga nam svojih subjektivnih. marsikdaj razumarskih dognanj pa tudi ne zapade goli formi, tehnični točnosti, stokrat ponavljajočim se obrazcem: on svoj Kras vidi, občuti m ljubi, zato nam prepričljivo prikaže nekaj pogledov na domačo okolico. V teh par pogledih pa je zajet ves Kras v vseh svojih odtenkih, razpoloženjih in spremembah. Iz «Veselega Krasa*, kjer se barvne poteze kar izgubljajo v vseovijajočem ozračju in nam pokrajino skoraj odmaknejo, preide umetnikovo zanimanje za *Hišo v snegu* št. 5: težak motiv za akvarel. Umetnik nam ga prepričujoče poda s spretnim na-nizanjem rjavih ploskev na belem dnu. Izredna mehkoba • Kraških hiš* št. 13 izgine v •Plavžih», a ne docela; čeprav je tematika slike popolnoma drugačna, tudi tu črni, sajasti oblaki, pretrgani od oranžno-rdečih plamenov, niso grozeči; ogromni kompleks ne izzveni kot proklestvo, temveč bolj kot pomoč človeku. Barvno najbolj živahna •Rumenu pokrajina* nam prikaže pokrajino kot jo morda lahko vidimo le v sanjah. Podobno zasanjane, samo z drugačnim prizvokom, se mi zdijo •Hiše na Kontovelu*, kipeče kvišku kot citadela, ki se dviga v nebo. Zanimivo je morda primerjati tudi «Pred dežjem» št. 16 s • Pred dežjem» št. 4. V prvi nam vlažno ozračje razblini konture, da se barve prelijejo druga v drugo, ne da bi izgubile povsem svojega sijaja; spa Carolina Fogar. Nečak o-menjene žene je že pred dvema dnevoma opazil, da priletne tete ni na spregled; ker se je zbal, da se ji ni pripetilo kaj hudega, je poklical gasilce, da bi vdrli v stanovanje, ki je v prvem nadstropju. Ti so razbili steklo nekega okna in skupno z nečakom odšli v stanovanje. Našli so 82-letno Carolino Fogar mrtvo. Poklicali so takoj zdravnika in policijo. Ugotovili so, da je ženo zadela kap pred dvema dnevoma. — —« » —— Sam je padel V civilno bolnišnico so včeraj ob 12.45 sprejeli 48-letne-ga čevljarja Karla Krpana iz Ul. Sv. Gabrijela št. 22. Mož je vozil po Ul. S. Pellico s svojim motornim vozilom, ko mu je nepričakovlno prečkala pot neka deklica. Da bi jo ne povozil, je zavrl s tako silo. da je padel na tla. Deklica se ni poškodovala. Krpanu so mimoidoči takoj pomagali, poskrbeli so tudi, da ga je Zeleni križ prepeljal v bolnišnico* Zaradi pretrese možganov in raznih udarcev se bo moral zdraviti v bolnišnici osem dni. • B----- Dvomesečno plačevanje občinskih uslug Občinska podjetja sporočajo, da bodo z januarjem 1960. leta pobirali trošarino za luč, plin in vodo vsaka dva meseca. Vozni red vlakov PRIHODI IZ TRSTA; (A) 4.38, (A) 6.25, (D) 6.39, (A) 7.35, (D) 8.49, (D) 10.49, (D) 12.59, (A) 13.40, (D) 14.32*. (A) 15.31, (A) 17.23, (A) 18.49, (D) 20.33, (A) 21.32, (A) 22.47. ODHODI ZA VIDEM; (A) 4.39, (A) 6.57, (D) 7.01, (A) 7.38, (D) 8.30, (A) 10.53, (D) 13.00, (A) 13.42, (D) 14.33*. (A) 15.34, (A) 17.25, (A) 18.51, (D) 20.35, (A) 21.35, (A) 22.49. PRIHODI IZ VIDMA; (D) 0.14, (A) 5.51, (A) 6.44, (D) 7.49, (A) 8.12, (D) 8.52, (A) 10.50, (A) 14.16, (A) 15.49, (DD) 17.09, (A) 18.34, (A) 20.03, (D) 21.48, (Dl 23.28**. ODHODI ZA TRST; (D) 0.15, (A) 5.53, (A) 6.46, (D) 7.51, (A) 8.15, (D) 8.54, (A) 10.52, (A) 14.18, (A) 15.51, (DD) 17.11, (A) 18.36, (A) 20.05, (D) 21.50, (D) 23.29*». * Vozi samo ob sobotah do 12. septembra 1959. ** Vozi samo ob praznikih do 13. septembra 1959. (A) potniški — (D) brzi — (DD) ekspresni. ■»------ Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Mostiček * ;z reko smole«, G. Lewis, M. Mac Donald, v barvah, cine-mascope. VERDI. 17.00: »Vdovec«, A Sordi. VITTORIA. 16.30: »Mačke, miši in fantazija«, barvna slikanica. CENTRALE. 17.00: «Carjev poročnik«, C. Jurgens, E. Bartok. MODERNO. 17.00: »Čuden detektiv«. Zveza goriških trgovcev obvešča, da danes ob 12. uri zapade rok za podaljšanje trgovskih obrtnic in pooblastil. «« — TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 11,6 stopinje ob 15. uri, najnižja 0 stopinj ob 6.30. Vlage 80 odstotkov. Panetti namesto poškodovanega Ghezzija me Panetiija namesto poškodovanega Ghezzija. Sparing-partner kadetov bo toskanska selekcija skupine D lige D, ki bo igrala v naslednji postavi: Vratar repr. ali Cacciatori ali Passaponti; Del Sarto, Ar-mellini; Mazzei, Galeotti, Pi-ghini; Savorani, Innocenti II., Barontini, Pardini, Volp;. Rezerve: Pierozzi, Nenci, Conforti. Pessiza in Tassini. FLORENCA, 29. — Nogometaši, ki so bili pozvani na trening B reprezentance, ki se bo 3. jan. pomerila v Luganu z B reprezentanco Švice, so prispeli danes zvečer v tehnični center v Coverciano skupno z novim tehničnim komisarjem Vianijem in njegovima sodelavcema Ferrarijem in Biancanejetn. Na vprašanja novinarjev glede A reprezentance, je komisar Viani dejal, da bi vsaka njegova izjava v tej zvezi bila preuranjena in da o A reprezentanci sploh ne želi govoriti pred njenim zborom v petek v Rimu oz. pred njenim treningom. Glede B reprezentance se je Viani omejili samo na potrditev formacije, ki bo jutri popoldne odigrala na A igrišču zveznega tehničnega centra trening tekmo v dveh polčasih po 30 minut z začetkom ob 14,15. Ta formacija bo naslednja: Panetti (Anzolin); Castano, Pavinato (Losi); Cappa, Ja-nich, Fogli (Mazzoni); Bean (Morbello), Ronzon, Nicole, Pivatelli (Bettini), Corso. Edino spremembo v primerjavi s prvim sklicanjem predstavlja vključitev vratarja Ro- •iiiMimiiiiiiiiimiiiHifiiiiiitaiiiHiHiiHiiMiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimmiHiiiiiiiiii Priznavajo mu moč in poštenost Johansson- športnik leta po sodbi ameriškega lista Predlog za ustanovitev svetovnega združenja za profesionalni boks Rude hvezda (ČSR) sparing - partner A reprezentance RIM, 29. — Sparing-partner nogometne A reprezentance v trening tekmi v okviru priprav za srečanje Italija-Svica, ki bo 6. jan. v Neaplju, bo Rude hvezda iz Bratislave. Češkoslovaška enajstorica je ena najboljših v ČSR. V njenih vrstah je več državnih reprezentantov, ki so nastopili novembra tudi proti Italiji in sicer Dolinskv. Kacani, Sche-rer in Tichy, poleg teh pa še Bubernilk in Mraz, ki sta nastopila proti Italiji v Genovi decer bra 1958. Rude hvezda je torej izvrst- NEW YORK, 29. — Ameriški športni tednik «Sports Illustra-det« je naslov najboljšega športnika leta podelil svetovnemu boksarskemu prvaku težke kategorije Švedu Inge-maru Johanssonu. »Johansson — piše tednik — je izreden športnik. V njem sta združena moč in osebnost. Njegova vrhunska kvaliteta je očitna, tako kot je očiten njegov smisel za posle in njegova odločnost, -da ohrani čast svojega imena v športu, ki nujno potrebuje nekoliko več poštenosti«. V prejšnjih letih je #Sports Illustradet« izbral za najboljše športnike leta: Rogerja Banni-stera (1954), ki je bil prvi atlet, ki je pretekel eno miljo v času izpod 4’; igralca baseballa Johnnyja Podresa (1955); atleta Bobbyja Morrowa (1956), igralca baseballa Stana Musia-la (1957) in deseteroborca Ra-ferja Johnsona (1958). #Sports Illustradet« je tudi predlagal ustanovitev svetovnega združenja za profesionalni boks, ki naj bi tudi določilo prvake v posameznih kategorijah in njihove uradne izzivalce. «»------- JOHANSSON — PATTERSON Povratni dvoboj verjetno junija 1960 STOCKHOLM, 29. — Pogajanja med Ingemarom Johans-sonom in njegovim prokuratorjem Edwinom Ahlquistom na eni ter skupino ameriških organizatorjev na drugi strani za organizacijo povratnega dvoboja Johansson - Patterson za svetovni naslov težke kategorije, so se zaključila danes pozno zjutraj. Ahlquist je po zaključku razgovorov izjavil: «Zelo verjetno je, da bo prišlo do povratnega srečanja v juniju 1960. Johansson bo 10. januarja v New Yorku, kjer bo sprejel odločitev po posvetovanju z boksarsko komisijo. Ce bo v New Yorku dosežen sporazum, se bo Johansson začel takoj pripravljati v Švici. Tre- t- j. 2 kg več kot Patterson. Johansson se namerava vrniti v ZDA v aprilu in nadaljevati s treningom v Grossin-geru.» «»------- O PALERMO, 29. — V nadaljevanju mednarodnega košarkarskega turnirja v Palermu je drugi dan tekmovanja v ženski konkurenci Akademik iz Sofije premagal Rad-ničkega iz Beograda z 51:40, v moški kankurenci pa je Spartak iz Sofije premagal mladinsko selekcijo Sicilije s 87:56. na enajstorica, ki bo kot taka odlična preizkušnja za italijansko reprezentanco pred njenim otvoritvenim mednarodnim nastopom v novem letu. «»------------------ ITALIJA A — ŠVICA A 4. jan. odločitev za prenos TV RIM, 29. — Pogajanja med Italijansko nogometno zvezo in RAI-TV za direktni televizijski prenos tekme Italija • Švica iz Neaplja 6. jan. se še niso zaključila. Zvedelo se je, da bo odločitev sprejeta šele 4. januarja, ker si je FIGC pridržala avtorizacijo za prenos do tega dne. Avtorizacija FIGC bo odvisna od števila do tedaj prodanih vstopnic za stadion v Neaplju. «»------------------ O PARIZ, 29. — V polfinalu posameznikov teniškega tekmovanja za pokal Bivort sta bili odigrani naslednji srečanji: Barilay (Fr.) - Buding (Nem.) 4:6, 6:1, 7:5, Gaudenzi (It.) - Courcol (Fr.) 3:6, 6:4, 7:5. O CARACAS, 29. — Dva sovjetska avtomobila vrste ((Moskva« se bosta udeležila dirke za veliko nagrado Bogota-Ca-racas, ki bo januarja. ((Moskva« so vozila 750 cmc, ki lahko dosežejo hitrost 210 km na uro. O MOSKVA, 29. — Sovjetski športni novinarji so izbrali za najboljšega sovjetskega športnika leta svetovnega pr-vaika v deseteroboju Vasilija Kuznecova. Po francoskem mnenju Najboljši evropski boksarji leta 1959 PARIZ, 29. — Člani francoskega boksarskega združenja, ki so se zbrali danes v Parizu, so izbrali za najboljšega francoskega boksarja leta 1959 evropskega prvaka peresne kategorije Gracieuxa Lamper-tija. Za najboljše evropske boksarje 1959 so bili izbrani še: mušja kat.: Risto Luk Onen (Fin); Petelinja kat.: Alphonse Ha-Hmi (Fr.); lahka kat.: Mario Vecchiatto (It.); srednjelahka kat.: Duilio Loi (It.); srednja kat.: Gustav Scholz (Nem); srednjetežka kat.: Eric Schoeppner (Nem ); težka kat.: Ingemar Johansson. ....................................... miiimim.. Mednarodni košarkarski turnir v Ljubljani Jugoslavija zmagovalec pred Romunijo in Poljsko Jugoslovanska A reprezentanca je v treh nastopih dosegla tri zmage TRENING TRIESTINE Secchi je treniral z ostalimi igralci Triestina je včeraj začela s pripravami za nedeljsko pr* venstveno srečanje z Leceom. Treninga na občinskem stadionu so se udeležili vsi člani pr. vega moštva vključno s Sec-chijem, ki je že povsem prebolel poškodbo, zaradi katere ni mogel nastopiti proti Mes-sini. Trening je obstajal predvsem iz telovadnih in atletskih vaj, po katerih so nogometaši igrali odbojko in nekaj časa izvajali predložbe z žogo. Danes popoldne se bo trening nadaljeval z nekoliko bolj intenzivni obliki, medtem ko se za četrtek trener Trevi-san še ni odločil če bodo igralci prvega moštva odigrali običajno medtedensko trening-tekmo na dvoje vrat. Sklep o tem bo sprejel šele po današnjem treningu. Stock lahko angažira Zadrčana Maria Perico Vodstvo košarkarskega društva Stock je včeraj popoldne prejelo iz Beograda^ dovoljenje jugoslovanske košarkarske zveze za angažma igralca Maria Perice iz Zadra, kjer je nastopal za istoimenski klub prve jugoslovanske lige. Ker je Perica medtem postal polnopravni italijanski državljan, nima več nobenih obveznosti do jugoslovanske zveze in se lahko angažira za katerikoli italijanski klub. Ker pa je v zadnjem času redno treniral z igralci Stock ie zelo verjetno, da bo ostal kar v Trstu in da bo nastopil za tržaško vrsto že v prvi tekmi po obnovitvi prvenstva in sicer proti Stelli Azzurri iz Ri. ma v Trstu. Vratar Udinese z nogo v mavcu Igralca Udinese Bertossi in Del Bene, ki sta bila poškodovana v tekmi z Bologno, sta se vrnila iz Cortine d’Ampez-zo, kjer ju je pregledal dr. Scagnetti. Vratarju Bertossiju je ugotovil lažje izvitje desnega gležnja, zaradi česar bo moral imeti nogo v mavcu za kakih 10 dni. Mnogo lažjega značaja je poškodba branilca Del Beneja, ki ima samo pretegnjeno mišico in bo lahko začel trenirati že konec tega tedna. Verjetno je, da Bertossi ne bo mogel še nastopiti v prvenstveni tekmi naslednjo nedeljo in da ga bo zamenjal Romano, ki je povsem pripravljen za vstop po daljši odsotnosti. LJUBLJANA, 29. — V dvorani gospodarskega razstavišča se je včeraj pozno ponoči zaključil mednarodni košarkarski turnir, na katerem so nastopale reprezentance Jugoslavije, Romunije in Poljske ter še B reprezentanca Jugoslavije. Prvo mesto je pripadlo jugoslovanski A reprezentanci, ki je premagala vse svoje nasprotnike in ki je posebno proti Romuniji pokazala izvrstno in zrelo igro. Za Jugoslovane je bila to zelo uspešna predolimpijska preizkušnja. Podrobni rezultati: 1. dan: Jug. A - Jug. B 70:48 ( 38:21) Romunija-Poljska 69:52 (33:23) 2. dan: Poljska - Jug. B 84:57 ( 43:24) Jug. A-Romunija 74:64 (42:28) 3. dan: Romunija - Jug. 91:88 (26:38) nutno tehta johansson 90 kg. Jug. A.-Poljska A 73:71 (40:34) Končna lestvica: Jugoslavija 3 3 0 217:183 6 Romunija 3 2 1 224:214 4 Poljska 3 1 2 207:199 2 Jug. B 3 0 3 193:245 0 cTrofeja Spreafico» z močno udeležbo RIM, 29. — 30. m 31. jan. bo italijanska sabljaška zveza organizirala v Milanu »Trofejo Spreafico« v meču. Turnir bo zelo močno zasedan, ker je zveza povabila nanj tri sovjetske mečevalce, dva poljska, tri madžarske, tri francoske, dva švedska, dva angleška, dva švicarska, enega belgijskega in seveda vse boljše Italijane. Med tujimi sabljači bodo nastopili svetovni prvak Kaba- rov (SZ) in britanca Hoskyns in Jay. SMUČARSKI SKOKI Zidar četrti v Chamonixu CHAMONIX, 29. — Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Chamonixu je zmagal Avstrijec Heigen-hauser z 212 točkami. Jugoslovan Zidar se je uvrstil na četrto mesto s 189 točkami. Zidar je dosegel najdaljši skok dneva in je pokazal tudi zelo lep slog, vendar pa si je prvo mesto zapravil s padcem pri drugem skoku. OSLO, 29. — Norveški kandidati za olimpijske igre v Squaw Valleyu so imeli v Gjoeviku preizkušnjo v smučarskih skokih. Prvo mesto je osvojil Kaare Berh s skokoma 85,5 in 90 m, Arne Dalslaaen in Romod Knutsen pa sta dosegla daljavo 88 m. —-«»---- O MADRID, 29. — 48 atletov je bilo vključenih v končno skupino, iz katere bo španska atletska zveza izbrala one, ki bodo nastopili na olimpijskih igrah v Rimu. V skupini sta tudi Antonio Amoros in Tomas Barris. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • Trst KINO BELVEDEBE na Opčinah ULICA CARSIA predvaja danes 30. L m. ob 18. uri zabavni, barvni film: Smola s pižamo Igra D. DAY A. F* PRČVOST ai/im £p!) cemt »Kdaj?« je vprašala hlastno. »Še danes,« je odvrnil, »srečni trenutek ni daleč, takoj ’ se bo pokazal, če želite.« , Uganila je, da sem za vrati. Vstopil sem, a ona se ml Je ; pognala naproti. Objela sva se v zanosu ljubezni, ki je bila r še bolj razplamtela v teh treh mesecih po ločitvi. Vzdihi in E na pol izgovorjeni vzkliki, koprneči izrazi ljubezni niso pre-< nehali dobre četrt ure. Gospoda T. je vse to ganile v dno srcu. «Kar zavidam vam,« mi je dejal in naju povabil, naj sedeva. »Ni je slave na svetu, ki je ne bi menjal za tako lepo in vročo ljubezen.« »Tudi jaz bi se odrekel vsem kronam sveta za srečo, da me ona ljubi,« sem mu odvrnil, i Ves nadaljnji pogovor, ki sva si ga tako želela, je bil 1 nepretrgana, najnejžnejša ljubezen. Uboga Manon mi je pripovedovala o svoji nesreči, jaz pa sem ji pravil o svoji. Solze so nama prihajale v oči, ko sva govorila o najinem položaju, v katerem je bila ona se obsojena in iz katerega i sem se bil jaz komaj izmotal. Gospod T naju Je potolažil z novimi obljubami. Vse bo napravil, je dejal, da naju reši. Svetoval je nama, naj se 1 nikar predolgo ne zadržujeva pri prvem razgovoru, da bo ! laze dosegel naslednje. Moral si je zelo prizadevati, da sva poslušala njegov svet. Manon me ni mogla izpustiti. Zopet in zopet sem moral sesti .Pridrževala me je za obleko in za roke. »Jojmene, kje me puščaš! Kdo ve, kdaj te bom zopet videla,« je tožila. Gospod T. ji je moral obljubiti, da jo bo večkrat obiskal in me pripeljal s seboj. »Ta kraj se ne bi smel več imenovati Hčpital,« Je laskavo dodal, «pač pa Versailles, odkar je tu zaprta žena, ki zasluži, da je kraljica vseh src.« Ko sem zapuščal sobo, sem dal strežniku dobršno nagrado, da bi ji z večjo vnemo stregel. Ta mladenič ni bil tako nizkoten in trd po duši kakor njegovi tovariši. Prisostvoval je najinemu razgovoru in nežni prizor ga je ganil. Louisdor, ki sem mu ga stisnil v roko, je njegov občutek še spopolnil. Spotoma me je potegnil vstran in mi dejal: »Gospod, če me sprejmete v službo ali če mi daste do-voljno nagrado v odškodnino za izgubo službe, ki jo imam tukaj, mislim, da bi lahko pripomogel gospodični Manon, da pobegne« Napel sem ušesa pri takem predlogu. Čeprav sem bil reven, sem s svojimi obljubami še prekosil njegove želje. Računal sem, da mi bo še vedno mogoče nagraditi takega človeka. »Veruj mi, prijatelj,« sem mu dejal, »vse bom napravil zate. Tvoja sreča je prav tako zagotovljena kakor moja.« Hotel sem izvedeti, kakšno pot misli ubrati »Kaj drugega naj bi napravil, kot da ji zvečer odprem vrata sobe in da jo pripeljem do hišnih vrat, kjer jo boste morali pričakovati!« Skrbelo me je, ali ne bo nevarno, da jo spoznajo, ko bo šla po hodnikih in po dvorišču. Priznal mi je, da seveda ni brez nevarnosti. Nekaj je vendarle treba tvegati. Bil sem presenečen, da se je mož tako trdno odločil, vendar sem poklical gospoda T. in mu razložil načrt. Namigni! sem mu tudi, v čem bi/ utegnilo izpodleteti Sam je našel veliko več zaprek kakor jaz. Sicer je priznal, da bo dekle lahko zanesljivo pobegnilo po tej poti. »Ako pa jo zasačijo in primejo na begu,« ,ie dodal, »ji bo odklenkalo za zmeraj. Ko bi prišla na prosto, bi morala pri priči zapustiti Pariz, kajti sicer ne bi ušla zasledovanju, ki se bo še podvojilo zaradi vas in zaradi nje. Moški se kaj lahko prikrije, če je sam, a skoraj nemogoče je živeti neznan z lepo žensko ob strani.« Res, trdni razlogi, ki pa vendar niso mogli ugnati v meni upanja, da bom kmalu rešil Manon. Svoje mnenje sem mu povedal in ga prosil, naj oprosti ljubezni, če je nepremišljena in drzna. Pariz pa da nameravam zapustiti in se naseliti — kakor že prej — v tej ali oni bližnji vasi. S paznikom sva se domenila, naj ne čaka z izvedbo načrta dalje ko do naslednjega dne. Da bi bila zadeva še varnejša, sva sklenila prinesti s seboj moško obleko, kar bi olajšalo izhod iz hiše. Res ni bila lahka zadeva spraviti obleko v zapor. Naposled sem se izmotal tudi iz te zadrege: naprosil sem gospoda T., da za drugi dan obleče dva tanka jopiča drugega vrh drugega, vse ostalo naj prepusti meni. Naslednjega jutra sva se zopet napotila v poboljševalnico. S seboj sem nesel perilo za Manon, nogavice in drugo. Oblekel sem površnik, da se ne bi videlo, kako imam nabite žepe. Le nekaj minut sva se zadrževala v njeni sobi. Gospod T. ji je izročil suknjič, jaz pa svojo salonsko suknjo, saj sem lahko prišel zopet iz hiše v samem površniku. Vse je bilo pripravljeno, da se lahko preobleče razen hlač, ki sem jih nesrečnež pozabil prinesti. Od srca bi se bili nasmejali, ker sem mogel pozabiti tako potrebni del obleke, da ni bila zadrega, ki je zaradi tega nastala, tako resna. Loteval se me je obup, da nam utegne taka malenkost prekrižati račune. Odločiti se je bilo treba: sklenil sem oditi sam brez hlač iz poboljševalnice Dal sem jih Manon. Imel sem dolg površnik in z nekaj sponkami sem dosegel, da je bilo vse še dokaj dostojno, ko sem šel skozi vrata. Tisti dan se mi je zdel neznansko dolg. Ko se je naposled le znočilo, sva se z gospodom T. odpeljala h glavnim vratom poboljševalnice. Nisva dolgo čakala in že se je ptikazala Manon s svojim vodnikom. V hipu sta bila oba v kočiji. Objel sem svojo drago: vsa se je tresla kot list v vetru. Izvošcek me je vprašal, kam naj vozi. »Na konec sveta!« sem mu zaklical. »Pelji me tja, kjer me ne bo nič več ločilo od Manon.« Ta zanos, ki je prikipel iz mene, bi me bil kmalu spravi! v hude škripce. Izvošcek je preudaril moje besede. Pozneje sem mu sicer povedal ulico, kamor naj pelje. Možakar se bal, da ga ne mislim zaplesti v kakšno nepošteno zadevo. S vidi, je dejal, da je lepemu mladeniču ime Manon in da dekle, ki sem jo speljal iz poboljševalnice. Ni mu do tega, bi šel po gobe lz ljubezni do mene. Temu sleparju so se vzbujali pomisleki le zato, da bi : lahko draže zaračunal prevoz. Bili smo še preblizu pobolj valnice, treba se je bilo potuhniti. «Molči!» sem ga potolažil, «saj boš dobil louisdor.« Na to obljubi bi mi bil pomagal celo zažgati pobe ševalnico. Prišli smo do hiše, kjer je stanoval Lescaut. Bilo je pozno. Gospod T. se je poslovil z obljubo, da naju obiS drugega dne. Pri naju je ostal samo paznik. Tako tesno sem objemal Manon, da sva imela oba sar en sedež v kočiji. Jokala je od veselja. Njene solze so mi n čile obraz. Ko smo izstopili in hoteli iti k Lescautu, sva se s kc jažem vnovič spričkala, in to je bilo usodno. Pokesal sem da sem mu obljubil louisdor, ne samo zato, ker bi bil louisc le prelepa nagrada, pač pa zavoljo veliko bolj tehtnega r loga: imel ga nisem. Dal sem poklicati Lescauta. Prišel je iz sobe in se prika: pri vratih. Na uho sem mu pošepetal, v kakšni zadregi se Ker je bil take narave, da je naglo vzkipel in ni bil vaj lepo ravnati s kočijaži, se je razhudil. »Kaj, louisdor! Dvajset palic takemu ciganu!« Zaman sem mu pripovedoval, da bo vse izgubljeno. Iztri mi je palico, kakor bi hotel z njo nad kočijaža. Možakar je kdaj že morda okusil pesti kakšnega gardi! ali mušketirja, zato jo je to pot pobrisal s svojo kočijo. R je, da sem ga prevaril, da se bo že maščeval nad menoj. 1 ni pomagalo vpiti za njim, naj se ustavi. Ta nesreča me je zelo vznemirila, še malo nisem dvon da poide in obvesti policijo. «še pokopal me boš,« sem očital Lescautu, »pri tebi bo varno. Podvizajva se drugam!« (Nadaljevanje sledi).