188
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
110.
Svilarstvo.
Po prvo hrano za gosenice je šla vselej sama cesarica na vrt, da se je delo prav svečano začelo. Cesarica je z lastno roko obrala tri veje perja in po-kladala sviti svojej v košare. Najlepša svila, ki jo je sama izdelovala, kakor tudi svila, katero so po njenem nalogu in v njenej navzočosti izdelovali, odločena je bila samo za največe svečanosti. Ni dvomiti, da je to bil moder običaj, ki je imel spodbadati ne samo najvišo gospodo, temveč vse ljudstvo na gojenje svi-loprejk. Kakor je cesar vsakega leta pri velikej ljud-skej svečanosti sam prijel za plug, oral in posejal rižo da vzdrži poljsko delo v časti, prav tako je učinila vsakega leta tudi cesarica s sviloprejkami. Dolgo je uže temu, da se cesarica ne ukvarja več s svilarstvom, ali vendar je še dandanes v bližini cesarske palače predmestje v katerem ima ena ulica ime, ki nas spominja pota, po katerem je cesarica hodila v svilano. V prejšnjih časih so morali ljudi unemati na svilarstvo, z lepim zgledom in s silo. Mnogi cesarji so izdajali zapovedi, ki so določale, koliko mora vsak gospodar murv zasaditi in gojiti. Eden cesar z dinastije Vei je dajal ljudem zemljišča samo v ta namen, da so murve vsadili. Še za časa Konfucijevega je vladal strog običaj da je morala vsaka obitelj, ki je imela pet oralov, zemlje, saditi tudi murve, da se mora vsak član obi-telju, kedar pride do gotove starosti, v svilo oblačiti. Svilarstvo se je na ta način v Kitaju brzo razširilo, tako da so mogli svilo v trgoviuo izvažati. Kot lokavi in dobri gospodarji so hoteli Kitajci, da vso trgovino s svilo v svojih rokah obdrže, in niso hoteli nobenemu povedati   tajnosti,   kako  se svila  dobiva, kakor tudi
niso hoteli povedati, kako se porcelan dela. Z zakonom je bilo ustavljeno, da bode vsak s smrtjo kaznovan, kdor bode dal tujcu semena, ali kdor ga bode podučil, kako se svila dobiva. Kitajski trgovci so raznašali sami svilo v zahodne kraje azijske. Ker so karavane trebale od Kitajskega morja do Sirijske obal 240 dni, naravno je, da so svilo drago prodajali. Na ta način je dohajala svila v Babilon in potem v roke največih trgovcev onega časa v roke Feničanov, ki so jo še draže prodajali po zemljah okoli Sredozemskega morja.
V   sv. pismu ne spominja Moges še nikjer svile, prvi govori o njej še le Ezekijel. Starodavni Grki so se upoznali s svilo še le za časa Aleksandra silnega a bila je tako draga, da so jo vagali z zlatom. V Rimu niso vedeli za svilo do Julija Cezarja, on je prvi Rimce s to dragoceno tkanino seznanil. Ko se je nekega dne zbral narod v Roloseju, da gleda gladijatorske igre, našel je nad odrom streho od svile, ki jo je Cezar z izhoda za drage novce dobil. Narod je začel mrmrati radi razsipnosti, ali se je vendar čudil Cezarju. Razkošni svet je začel brzo sezati po svili, patriciji so šteli za svilenino tako ogromne svote, da je Tiberij zabranil možakom nositi svilo, češ, da jim tak sijaj ni na čast. Cesarju Kaligulu ao zelo zamerili, ker je nosil svileno obleko, da-si ni bila čista svila. Čisto svileno obleko je nosil še le Heliogobal 218. L po Kr. Cesar Avrelijan je 270. 1. zabranil svileno obleko, pa tudi sam je ni nosil. Koga je soproga Severina poprosila, da jej kupi svileno opravo, ni je uslišal, češ, da je to zapravljivost, ko se mora svila z zlatom odvagati. Po Avrelijanu je svila pred kot ne zelo pala v ceni, ker okoli 370. 1. jo je uže navadnejše ljudstvo kupovalo.
V  grške zemlje, vzlasti v Carjigrad, dovažali so svilo s Perzije. Na dvoru carigrajskem so jako radi nosili svileno obleko. Ker se je cesar Justinijan neprestano vojskoval s Perzijanci, prenehala je vsa trgovina, zato je začel Justinijan premišljati, kako bi z izhodne Azije svilo dobival. Zapovedal je Drodovju, da pluje v Indijo, kjer je svilarstvo tisti čas uže bilo na najboljšem glasu. Med tem sta prišla 530. 1. dva sa-mostanca, katera sta bila prepotovala Perzijo in Indijo, na dvor carigrajski in sta razložila Justinijanu, kako bi se moglo udomačiti svilarstvo v G-rškej, ker ona dobro znata, kako se sviloprejke vzgajajo in imata tudi semena seboj. Ali pripoveda se, da sta samostanca prinesla seboj samo murvino seme, ker sta mislila, da bodo gosenice same prišle, kedar murve porastejo. Kedar so videli, da temu ni tako, nagovarjal je Justinijan samostanca, naj zopet gresta na izhod ter naj gledata, da prideta do pravega semena. Šla sta in okoli 555. 1. sta se srečno povrnila v Carjigrad in prinesla semena, pa krivaj v otlih palicah svojih. Ko so se naslednjega leta murve operile, položili so jajca v gnoj, da so se pri enakomernej toplini izlegle. Koj prvi poskus se je posrečil. Kakor v Kitaju tako so tudi v Evropi prevzele žene vzgoj sviloprejk. Svilarstvo se je sedaj   brzo  razširilo po Grškej, vzlasti po Pele-
189
ponozu. Zato so Peloponez prekrstili v Morejo po murvi (morus). Justinijan je uredil prve svilane v Car-jemgradu, Ateni, Korintu in Tebi. Za njegovega naslednika Justina II. je bil eden glas, da grška svila <či8to nič ne zaostaja za kitajsko. Vse do dvanajstega stoletja je bila Grška edina zemlja v Evropi, ki je na debelo proizvajala svilo. V Grškej so posnemali Kitajce, da edino v svojih rokah obdrže trgovino s svilo, zato so se dolgo branili, da se nobenemu tujcu ne izda skrivnost, kako se sviloprejke goje in svila izdeluje. Okoli 780. 1. so vpeljali Arabci svilarstvo v Španjolskej, -ali od tu se ni nikamor razširilo. Kedar so pozneje s Spanjolske pregnali Mavre, prevzeli so Španjolci svilarstvo, no španjolska svila ni nikdar mogla dobiti svet-skega glasu, Ker se Španjolci niso mogli priučiti boljšemu  izdelovanju.
V dvanajstem stoletju je dobilo grško svilarstvo opasnega tekmeca v Siciliji. Vse do tedaj je dobivalo visoko duhovenstvo in svetski dostojanstveniki po vsej Evropi svilenino 8 Carjegagrada. Okoli 1130. 1. pa je sicilski kralj Roger II. imel vojsko z bizantinskim kraljem Emanuelom; osvojil je Atene, Argos, Korint in Negro-pont, pokupil silno svilenino in zarobil več tisoč bizantinskih svilarjev ter jih pripeljal v Palermo in Kala-brijo, kjer je ž njimi uredil velike svilane. S Sicilije se je razširilo svilarstvo brzo po ostalej Italiji in ni preteklo 20 let, pa je Italija v svilarstvu daleko nadkrilila Orško. Vzlasti v severnej Italiji je tkalska veščina došla do velike dovršenosti, najlepše svilene tkanine so izdelavah v Benetkah, Florenc*, Milanu in Boloniji. Z Italije je bil sedaj pot svilarstvu odprt v ostalo Evropo.
(Dalje prihodnjič.)