12. štev. Ljubljani, v to 9. novembra 180. Letnik VIII. Inseratl «u »preiimajo iu velja ris'oor.a vrsta : i kr., če se t «k» Ikrat. !w n ii »i 16 ii u n ii •> ?ri ver krat nem tiskanji i ce ta primerno smanj^a. Rokopis ie ne vračajo, iiefrar.hoviin* pisma se ne sprejemalo. N roonino prejema opravili? (*'i nistracija) in eksfmiieia n Dunajski cesti ät. 16 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji. lisi zulomrtl aarofl. Po pošti preiomar velja : Za eelo ieto . ¡0 fl. — kr * a poileta o ., — „ za četrt let» . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za ceio leto . . S fci. 40 kr L za pol ieta 4 „ 30 „ ; za čeirt ieta 2 „ 10 „ V Ljubljani na iom pošiljan veliA 60 kr. več na leto. VredniStvo je Ročno nlice št. 5. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soooto. Slovan gre na dan. K. Popustite vse prepire, Vsi med sabo so ljubite; Vsi v zavetje pravo vere, Vsi k resnici pritccite! „Ciril in Metod imata znamenito osodo, da tudi čez 1000 let nista popolnoma zapadla minulost', daje nju ime še zdaj v 19. veku neločljivo od vprašanj , nazorov, strasti, ktere poprijemajo sedanji slovanski svet. Nobena druga zgodovinska oseba slovanske starodavnosti se v tem oziru z njima vzportdovati ne more To posebno opisovanje v zgodovinskem smislu je pri teh dveh popolnoma umevno. Ona sta v nekdanjosti bila edina, ktera sta kazala vse-slovansko delavnost. Njuna dela se vzajemno prilastujejo južnim pa vzhodnjim in za padni m Slovanom. Slovanska Macedonija in Bolgarija štejete nju po pravici za svoja; za svoja šteje nju prav tako Moravija, Slovakija in Češka; tudi Poljakom uista ostala ptuja, kajti Krakovo spadalo je kot pokrajina v ve-likomoravsko državo v biskupijo Metodovo, in neki, sicer neznan pa mogočen knez, vladajoč na Vislah, bil je po nju dveh naklonjen k sprejemi vere krščanske; da ce!6 v deželo lužiških Srbov raztezal se je vpliv Metodov. Naposled so bili tudi Slovani, ki so zvali se narod ruski, neposrednje zadeti po besedi bratov Solunskih". Tako je pisal katoliški cerkvi nikakor ne prijazni ruski učenjak A, Hilferding (r. 1831, u. 1872) ; tako velikansko nam popisuje vladar katoliške cerkve sedaj slovanska blagovest-nika, in tako nam bode o prihodnji tisučnici smrti Metodove poslanica iz Kima — zvezda, ktera bode vzajemno slavnost 1. 1885 vodila na preveliko radost Slovanom. Da se pa ta vspešno in dostojno zvrši, treba je zdaj, da papeževo poslanico po črki in po duhu med ljudstvo razširjujejo vsi duhovniki in pravi rodoljubi slovanski, kar razodevajo papež v okrožnici sami in so duhovnikom slovanskega vstava sv. Jeronima še posebej priporočali. V prvi vrsti spolnujejo to Bveto nalogo vže katoliški škofje, kteri priob-čujejo svojim vernim omenjeno okrožnico v vseh jezicih s potrebnimi pojasnili in nekteri z lastnimi prav iskrenimi budili. Priporoča se nam, da molimo in vzlasti v bratovščini prosimo, da čim prej se v krilu prave Bvete cerkve zedinijo ločeni bratje pod varstvom ss. C - ! rila in Metoda. A to še ne zadostuje! Treba je potem, da se učimo, da si prizadevamo med seboj Be prav spoznati, da si nekoliko več zaupamo ter v krščanski ljubezni se med seboj približujemo. — Svet se spreminja b časom vred, in vzajemnost med narodi je mimo nekdaj vsa druga; priložnosti k temu, da občujejo med seboj daljni rodovi, bode v prihodnje morebiti več, nego se marsikomu do- zdeva V ta namen je pa nam treba učiti se jezikov slovanskih, treba [¡osebno bogoslovcm, duhovnikom katoliškim, da bodo znali n. pr. cerkvene in verske razločke med katoliško in grško- ali rusko - slovansko cerkvijo ločeuim bratom razkazati tudi po slovanski. Treba je, da pravoslavni začno prebirati naše knjige katoliške, mi pa spoznavati njihove zmote ter da znamo ovračati njih napačne nauke, ali — da čislamo tudi, kar imajo oni lepega iu dobrega. Kako so nam popisovali časih grde, na-puhnjene , prekanjene , sovražne razkolnike, hujše in srditejše kakor ktere si bodi krivo-verce! In tako jc nastalo, da je marsikteri katoličan se zgrozil, ugledavši kacega vzhod-njega popa ali svečenika — morebiti ce o z brado! — ni ga pa bilo strah, prijazno občevati z luteranskim pastorjem ali kterim koli protestantom. In vendar — koliki razločki v veri in cerkvi so med temi in unimi! Iludo so se popisovali vzhodnji razkolniki nam ; kako so popisovali in morebiti pop sujejo še sedaj nas rimske katoličane grškim in slovanskim vzhodnjim kristjanom, ki nas črtijo in miiujejo, ker nas prav ne poznajo. Dokler si bodemo očitali drugi drugemu napuh in hinavstvo, nobenega zedinjenja upati ni. Poniževati se je nam treba na obeh straneh, ljubezujivo iu zaupljivo se bližati, vzajemno spoznavati, ter prositi Boga, da nas milostno sklene v svoji božji državi že tukaj na zemlj'. Duhovščina pa slovensko vradovanje. i. Zadnji „Slovenski Gospodar" v svojem uvodnem članku poroča, da so bili deležniki pastirskega posveta v Konjicah 20. julija t. 1. enoglasno sklenili ministerstvo za uk iu bogo-častje prositi, naj prekliče ministerski ukaz od 22. febr. 1. 1872, ki pravi, da ni nobenega vzroka opustiti dosedaj navadnega nemškega vradovanja po župnijskih in dekanijskih vradih, ter v soglasji z vstavno določbo §. 17. od dec. 1867 blagovoli izreči, da omenjeno vis. ministerstvo ni zoper slovensko vradovanje po župnijskih iu dekanijskih vradih na slovenski zemlji. Ministerstvo je po ukazu c. kr. predsedstva dež. vlade v Gradci od dne 19. okt. t. I. štev. 3244 odgovorilo , „dass es den P. T. Petenten freigelassen bleibt, ihr Begehren im Wege des zuständigen bischöfl. Ordinariates zur Kenutniss der hohen Regierung zu bringen" — t. j. „da je deležuikom pastirske konferen-cije na voljo dano, svoje zahtevanje po dotič-nem škof. ordinarijatu visoki vladi na znanje dati. Iz tega odgovora je razvidno, da vlada pravičnim željam slovenske duhovščine neče nasprotovati, da se mora pa reč rešiti v soglasju s preč. škofijstvom. „Slov. Gospodar" misli, da se bodo zdaj o tej zadevi oglasili tudi duhovniki drugih dekanij z enakimi prošnjami in željami, ter izreka nado, da se tudi preč. škofijstvo tem pravičnim tirjatvam ne bode upiralo; isto mislimo tudi mi, ter pristavljamo, da bode zgodovina domača zzlatimi črkami zapisala imena tistih slovenskih škofov, ki bodo prvi mater n emu jeziku odprli pot v duhovne vrade ter odpravili nenaravno vradovanje v ptujem jeziku. Zato pa naj škofija lavantinska v tem oziru ne ostane osamljena, ampak naj se v enakem smislu oglasijo tudi duhovniki poKranjskem in naj vvsaki dekaniji nekteri veljavnejši duhovniki reč nemudoma vzajemno v rokevzemoinsevtem smislu o b r -nejodopreč.škofijskegaordinarijata. Jako čudno bi namreč bilo, da bi zdaj, ko se je začelo pri deželnih gospožkah čedalje bolj širiti slovensko vradovanje, samo pri duhovnih vradih nemščina ostala v veljavi. OJgovor, ki ga je dobil župnik g. Trepal od litijskega okrajnega glavarja Vestenecka in ki smo ga tudi mi objavili, naj jih nikar ne moti, ker se opira ne čisto napačno misel, da duhovniki farne zapisnike ali matrike spi-sujejo v državnem imenu in da so oni vsled tega nekaki državni vradniki. Pred nekimi leti smo v „Slovencu" obširneje razložili, da so ti zapisniki zgolj cerkveni, in da se jih država le poslužuje v svoje namene, ker je spoznala njih veliko važnost in korist, in bi bila sicer prisiljena take zapisnike sama spisovati, ako bi jih cerkev že zdavnej ne imela. Vprašanje, v kterem jeziku naj se spisu-jejo ti zapisniki, je toraj po našem mnenji zgolj notranje cerkveno vprašanje, s kterim državna oblast nima nič opraviti, in ktero ima v prvi vrsti rešiti cerkev sama, ktera je te zapisnike osnovala za svoje potrebe in bi jih nadaljevala po dosedanji navadi, ako bi si država lastne omislila. Zato vidimo, da so se prvi zapisniki spisovali v cerkvenem, t. j. latinskem jeziku, in da se je ravno ta jezik rabil tudi za dopisovanje med farnimi vradi in preč. škofijstvom. Še le za časa Jožefinstva, ko si je hotla država prisvojiti vse pravice do cerkve, segla je tudi po farnih zapisnikih ter si prilastovala pravico tudi o njihsostavi in jeziku določevati. Kakor se pa ne more trditi, da bi si kdo s tem, ko si samovoljno prisvoji kako reč, za poznejše čase pridobil postavno pravico do nje, in je morala tudi država cerkvi mnogo prav c, za časa Jožefinizma ji odvz"tih , zopet vrniti, ravno tako se ne more reči, da bi si bila država vsled onega vtikanja v cerkveno vradovanje pridobila postavno pravico določevati jezik, v kterem naj se spisujejo cer- kveni zapisniki in razglašajo cerkveni oklici. Zato se nam zde vse dotičue državne določbe od prve iz prejšnjih Jožefinskih časov do zadnje gori omeujene iz dobe Stremajerjeve glede postavue podlage neopravičene iu brez trdnega temelja. Ko bi to zadevalo bistvo sv. cerkve, bi se bili morali škotje temu tako odločno upirati, kakor glede drugih takih zadev cerkvenih, ki jih je hotla država po svoji glavi in volji obračati. Ali ker je dobro, da cerkev in država vzajemno delate, zato cerkev v tem oziru državi ui oporekala, da ni po nepotrebnem zbudila prepira, ki bi ji v drugem oziru več škodoval kakor koristil. Zato je svoje zapisnike po želji države spisovala v nemškem jeziku, in zato je prav , da se tudi zdaj v tem oziru prijazno porazumi z državo, ki pa zarad tega ne bo nobene škode trpela, ako so ti zapisniki slovenski iu škotijstvo s farnimi in dekanijskimi vradi vraduje slovenski, kakor ji prejšnji latinski zapisniki m latinsko vrado vanje ne prizadeva nobene sitnosti ali zgube. Sicer pa naj še pristavimo, da o vradnem jeziku po farnih in dekanijskih vradih tudi v državnem imenu ne bode imel določevati litijski okrajni. glavar, ki bi se ve da naj raje videl, ko bi bili vsi duhovniki njemu vsaj tolikanj podložni vradniki, kakor n. pr. občinski predstojniki, ampak vse višji gospodi. Resna beseda Slovencem v prevdarek. Pred nekaj časom sem pri oknu stoje zrl v nebo ter videl, kako so nasprotni vetrovi sive oblake sem ter tje podili. Dasi je bilo takrat še vse mirno, je vendar tihota človeka vznemirovala. Iu res kmalo je nastalo burno, hudo vreme z bliskom in gromom. Nehote mi je ta prizor povod dal za misel, kako negotovo je tiho in mirno vreme med „Slovencem'1 in „Narodom." Mala stvarica pro-vzroči nenadoma hudo vojsko, ktera še le poneha , kadar se obojni vojskovalci naveličajo. Po prenehu zadnje nepričakovane borbe bodi dovoljeno kratko stvaruo premišljevanje o na šem slovenskem položaju ; osebnosti se hočemo po moči ogibati, ker prepira ne maramo vno vič oživljati; o dogodkih menda se bo vsaj smelo govorili, če hočemo kdaj do resnice in ! porazumljenja priti I Naj se pred vsakemu narodnjaku'pocuja vprašanje: O ikod pač to, da od časa do časa napadi in prepiri med „Slovencem" in „Narodom" nastajajo, kadar bi se jih človek naj manj nadejal; veudar pa reduo iu stanovitno po dvakrat, trikrat ua leto? Od raznega stališča obeh lutov. „Slovenec" ima staro-konservativno katoliško stališče; „Narod" pa se je naslonil na mlado-sloveusko, liberalno stališče. Zato je gotovo, da, dokler si bote te dve stališči nasproti stale, bode ogenj, bodisi prižigajoč, bodisi pod pepelom tleč. Načela obeh so si nasprotna, kakor noč in dan, ogenj in voda; odtod tudi boj za vodstvo in obstanek, uaj bo „Narodu" na čelu g. Jurčič, dr. Vošnjak, ali kdor si bodi drugi. Kolikrat je že „Narod" obetal (njegovi liberalni Slovenci sploh) da zdaj ne več boja, saj sva si brata, saj imava oba huda sovraž nika , laha in nemca, tedaj sloga — viribus unitis — „naj bi same kapucine imeli voliti, jih bomo volili." Prazno obetanjel Spirirus malus pride, kakor nad Savla iu kakor je on vkljub obetanja (ne bo umrl) na pogubo Da vida mislil iu delal, tako „Narod." Čeravno slučajno vzroka nimaj, ga iz trte izvije, ka kor n. pr. ravno pri zadnjem prepiru zarad reči, ki je popolnoma resnična; k večemu bi se znalo reči, da je bilo nekoliko inoportun — uepriiičuo. Je pa li zato treba vojskinih tromb in možnarjev naj debelejšega zrnu? Gotovo ue (če tudi so se nekteri nemškutarji rugali, prvikrat uiso tega storili ;) s kratkimi besedami bi bilo vse obdelano. V enakem primer-ljeju bi tega in tako „Slovenec'1 gotovo ne bil storil, uaj bi bil tudi reč nekoliko grajal. Ali stališče, stališče ! Prav jako čudno sc mi zdi, da tega nekteri gospodje ne umejo, in da tudi sicer do-bromisleči (n. pr. tistih lOS naročnikov „Narodovih", sebi in svojim stunovnim delom nasprotna načela podpirajo. Mar li gospodje ne vedo za stroga določila katoliške Cerkve o slabem časnikarstvu? Ali teh COS nikdo ne pomisli, da jim je nasproti vsaj 0 sloven- skih duhovnikov, netiaročnikov, ki ravno tudi uimajo (saj večina ne) prazne slame v glavi? Malo preinislika, iu premislika je reč vendar le vredna! Pa — mar li naj se šteje „Narod" med slabe časopise? Da bi bila taka obsodba prehuda? Kaj hočemo o tem reči? Prav nič — facta loquuutur — naj dela govorijo, če pomislimo dela „Narodovi;', u. pr. postna premišljevanja 1. 1873 — 1S75 et ultra, bomo lahko se prepričali, da ni bilo niti tudi vernih običajev iu katoliških resnic toliko svet h , da bi se „Narod" ne bil z njih norčeval, jih grdil iu smešil. (Exempla odio a, ad quid etiam in-fandum renovare dolorem !) Nek pisatelj s Stajersk ga je sicer pred dvema leti (gl. , Slov." št. 91 I. 1877) trdil, aa , Narod" ,,ex professo" vere ni napadal. Pisatelju damo nekoliko prav, ali vendar je „Narod" toliko glavnih resnic katoliške vere od straui uapadal in smešil, da vsak verni katoličan ga je mogel imeti za brezvernega liberalcu, kteremu je jezik nekaj, vera nič. Iu res , kakošeu pa je konečno razloček, če ta korenino naravnost spodkopava, drugi pa deblo od strani nasekuje, drevo mora vendar le pasti Bog zmi, če niso Voltaire in njegovi tovarši z vednim zasmehom verskih resuic več škodovali, kakor ko bi bili resnico naravnost tajili? Bog;>tajcu se marsikdo še brani, zasmehovalcu vere pa malokdo, slaboumnih nobeden. Nam je li mogoče po tem takem „Narod" k dobrin keršanskim časopisom prištevati? Ne, iu nikakor ne in ako bi vendar le poskušali, bili bi lažniki sami v svoj'h očeh. Žal nam je zarad trde obsodbe lastnih bratov, ter nočemo tudi dolžiti uiti g. J., niti dr. V.; krivi uiso načelniki, ampak načela, — načelniki le toliko, ker so se jih prostovoljno poprijeli, za kar jih mi ne bomo na odgovor klicali, odgovarjajo naj sami pred Bogom in pred svojo vestjo. Katoliško slovensko ljudstvo pa je „Narod" obsodilo, ter njemu pridejalo ime mla-doslovenca, ali brezv rnega liberalca, kar je eno in isto. In dokler „Narod" pri načelih ua sedanjem stališču ostane, toliko časa ne pomagajo njegove fraze (puhle čenče, puhlice bi jih lahko slovenski imenovali) češ: da se trudi politiko na kršanski podlagi zidati, prav nič in nič ; k večemu zamorejo že mračne oči (in srce) popolno oslepiti. In konečno kaj je vredno obetanje kršan-ske podlage Bploh? Na kršanski podlagi sloni tudi luteranstvo, anglikanizem; uhoduo-rusko spoznanje itd., z besedo, vsako krivoverstvo, vse evropejske in amerikanske vlade in vendar kaki prizori in razmere do kršansko-katoliške Cerkve! Nam Slovencem ne zadostuje nobeno drugo stališče, kakor stališče in načela kato- liške Cerkve. S tem se pa „Narod'1 in naro-dovci ravno ne morejo veliko ponašati. Z obe- tanjem in ponudbo, da hočejo od verskih resnic molčati , češ, da vera ne gré v politiko, je prazna. 1. Tega nikakor spolniti ne morejo, tedaj prazno obetanje ; 2. mi tudi s tem zadovoljni biti ne moremo ; nehali bi namreč biti pravi katoliki in tedaj tudi pravi slovenski narodnjaki : qui non est icecum, est contra me (kdor ui z menoj, je zoper mene), je beseda Kristusova. Kdo naj bo pa potem naše svetinje : svete običnje, verske resnice itd. proti uapadom branil in zagovarjal? Kadar bi — naj bi bilo to mogoče — narodovci s svojimi liberalnimi načeli pri ljudstvu sploh prodrli, ter ljudstvo za seboj potegnili, v tistem hipu bi prebivalci po Slovenskem nehali verni katoliki biti. Mar li ue? Da, brez izgovora; le čuda, da tega tako marsikteri podpiratelji „Naroda" ali res ue umejo, ali umčti nočejo! lil ne velja, in vekomaj veljati ne more, nobeno umuovanje kaj : Aut Cliristus, aut Belial. In veudar ne le po kršanskih hišah, še celo v duhovnih zavodih se mladini dopušča čitanje iu podpiranje takega lista ! Čudno ; res prav čudno! (Konic sledi.) Moravski namestnik in kranjski deželni predsednik. Za namestnica cesarja v moraveki deželi hoče vlada na vsak način imeti nevtralnega, pravičnega moža, ki nobeni od obeh narodnosti v deželijui sovražen. Najprej je bila poklicala tje vit. Kalliuo iz Ljubljane ; pa blagi iu pravični mož je nagle smrti umrl. Zdaj je imenovan /.a moravskega namestnika bivši minister baron Koib, o kterem tudi pravijo, da je pravičen in prevdaren mož. Te dni je bila deputacija brnskih Čehov pri nji m , ter mu tožila, kako se Čehom krivica godi v Brnu, da se jim še ena češka ljudska šola ne dovoli. Baron Korb, akoravno Nemec, je deputaciji odgovoril, da ou prizuava potrebo, uaj se otroci v m a-ternem jeziku podučujejo. Upati je po tej izjavi, da bodo bruski Čehi dobili narodno ljudsko šolo. Kranjski Slovenci smo glede cesarskega namestnika še bolj srečui, ko Moravci. Z ozirom ua to, da je Kranjska dežela vsa slovenska, je čisto naravno in pametno, da nam je vlada dala Slovenca rojaka za deželnega predsednika. To srečo pa bi morali mi bolj porabiti, kakor jo. če je baron Korb, ki je Nemec, obljubil brnskim Slovanom, da jim bo do pravice pomagal, koliko rajši bo to storil naš predsednik , ki je kri od naše krvi iu meso od našega mesa! Kako je z ravnopravnostjo našega jezika, to je pa tudi g. dež. predsedniku kolikor toliko znano. Po vseh večrazrednih ljudskih šolah se trpinči naša mladež z nemščino , in to brez vsake koristi. Več ko 90 odstotkov otrok ostane po dokončauih šolah doma in kmalo pozabi tistih par nemških besedi, ki se jih v šoli navadi; boljši bi bilo, ko bi se otroci v teh urah, ki so za nemščino odmerjene, učili na kmetih poljedelstva, v mestih pa takih ved-, nost, ki obrtn kom in trgovcem prav pridejo' tako bi šole vsaj kaj koristile, nemška slovnica pa ue koristi n komur nič. Ničeva in lažujiva je vedno prežvekaua fraza , da Slovenec ne moro lahko živeti, če nemški ne zna, Slovenci niso cigaui, da bi so po svetu klatili, oni ostanejo domaiu se pošteno živijo z delom svojih rok Tukaj pa nemščine drugje ne potrebujejo, ko po c. kr. uradnijah, ker se nekterim gospodom uradnikom ne ljubi, naučiti bc dežel- nega jezika, in tudi nočejo po slovenski ura-dovati, kakor bi morali, če bi se postava spol-novala, zlasti §. 19. drž. osn. postav. Res je da nekteri kmetje žele, naj bi se otroci naučili nemškega jezika, to pa le zavoljo neštevilnib krivic, ki se našemu jeziku gode. Ako bi uradniki vsi slovenski znali iu tudi slovenski ura-dovali, ako se prešernemu tujstvu med nami toliko peruti pristrižejo, kolikor je prav in spodobno, potem naš kmet ne bo več nemščine potreboval in je tudi za šole ne bo zahteval. Sploh se pa v trirazredni šoli noben otrok ne bo nemški naučil, in tudi v4razredni ne; kmet pa nema toliko pedagogičnega prev-darka, da bi to uvidel, ker navadno sam ni bil nikoli v šoli. Čudno je, da se v tem slučaju nemškutarji na take kmete sklicujejo, kakor bi bili poljedelci pedagogične avtoritete, v drugih slučajih pa, kjer kmet res prav ima, ga čisto nič ne poslušajo in za nevedneža zaničujejo. Ljubljana ni samo na pol slovansko mesto, kakor Brno, ampak skor čisto slovensko. Vendar bi se lahko reklo, da so vse šole v Lju ljani nemške. Ljudska šola v uotraujem mestu, je skoraj čisto nemška, šole pri sv. Jakobu pa so tudi bolj nemške, ko slovenske; se ve da b slovenskim otrokom ne morejo prvi dan nemški govoriti; če se tedaj poduk v slovenskem jeziku prične, to ni nobena koncesija, amjiak k temu so primorani. Dekliške šole so če mogoče še bolj nemškutarske. Človeka kar po ušesih trga, če sliši te naše ponemčene frajlice ljubljansko „aber — nemščino" lomiti. Čemu bi dekleta potrebovale nemščino, to nam je čisto nerazumljivo, saj vendar nikamor ne gredo iz dežele. Da so vse naše srednje šole nemške, to je naprava za uničenje naše narodnosti in nas pelje k narodni smrti; kajti če narodova inte-ligencija ue zna materuega jezika v govoru in pisavi, potem mora zamreti narodna literatura, in narod brez duševnega življenja sploh ni več narod, ampak čeda sužnjev. Le nevedneži iu smrtni sovračniki naše narodnosti zamorejo trditi, da je dobro, če so srednje šole nemške. Mi pa smo že dokazali in bomo vedno zahtevali, da morajo tudi srednje šole slovenske biti. Naravno je, da še rojeni Slovenci ne znajo pismene slovenščine iu da potem ne podpirajo domačo literature, da ne znajo Blovenski uradovati, saj se niso tnk dar učili. V realki se slovenščine boje, kakor hudi duh križa, uče se pa laščine in francoščine. Človek bi mislil, da pojdejo po dokončanih šolah na Nemško , Laško ali ua Francosko službe iskat; ali oui ostanejo tukaj in Blovenski kruh jim diši; toda ljudstvo ima njimi svoj križ , oni pa z ljudstvom, ker ue znajo našega deželnega jezika. Te razmere so že nagnjusne in nestrpljive za nas, to bo gotovo tudi sprevidel naš pra vični iu spoštovani gospod deželni predsednik zato smo prepričani, da bi deputacija, ki bi se v tej opravila zadevi k njem podala, gotovo in narodu dosti koristili. kaj Politični pregled. V Ljubljani 8. novembra. Avstrijske deielc. Ta mesec se bo politično gibanje v Av striji na novo oživelo. 10. t. m. bodo se vršile volitve za veliko posestvo v gorenji Av b tri j i. Zapisnik volilcev je gotov, sprejetih je med volilce deset novih posestn kov, veči del konservativcev, nekaj grajščin in nekaj cerkvenih posestev , kterim sc je do zdaj vo- ■ifniHki koii- bodejo ustavoverce v imenu vseh Nem-manjšo polovico za- lilna pravica kratila. Ker imajo naši večino, če bodo prišli vsi volit, zato so ustavoverci, kakor grof Auersperg (ti Auerspergi morajo biti povsod, kjer se gre zoper nas I) grof Sal-burg in dr., silno razljuteni in so že poslali proteste ua ministerstvo in na državni zbor. 14. t. m. se snide neiitško-avsJrij-ski „parteitag '; vabila se že razpošiljajo, ua kterih so podpisani Kopp , Schmeykal in Sturm. Dunajčani pa so čisto apatični proti temu shodu, največ vsled Kroninvettrovega govora. Za ljudi z „nečistimi rokami" se Dunajčani nočejo navdušiti, zato bo ta shod brez vsacega vspeha ostal. 22. t. m. se snidejo scrvaMvci v Lincu in na laž postavili, ki hočejo cev govoriti, pa jih komaj stopajo. 29. dan t. m. slednjič se ima sniti «1b'-ŽAVni /hor. Tako namreč se je dogovori! grof Taaffe z delegati v Pešti. Mi se snidenja državnega zbora veselimo , ker bodo avtonomisti, med njimi tudi naši slovenski poslanci gotovo krepko besedo spregovorili z minister-stvom, ki dopušča, da se zdaj morda proti njegovi volji, tako nepostavno ravna, kakor na pr. pri nas na Slovenskem. Pri obravnavi vojnega budgeta, ki je bil 15 glasovi večine po predlogu ministrovem sprejet, rekel je poročevalec ti, ako hočejo br.či not priti. Ljudstvo je zelo razdraženo, večidel stoji na straui zatiranih ; nahajajo pa se tudi povsodi taki, ki postopanje vlade odobravajo. V nekterih krajih je prišlo do tepežev med republikanci in med katoličani. Policija ima dosti opraviti, da lovi m zapira take ljudi, ki se javno za ninihe po tegujejo. Na več krajih je tekla kri. Težko, da bi se ta razdražeuoBt med ljudstvom po legla. Francoska stoji kakor ua Vulkanu, ' Parizu vzdigujejo komunisti glave iu gledajo, če njih čas še ni prišel, po deželi pa pripravlja proti-revolucija zoper republiko iu beralce. Tako bodo prišli liberalci med dva ognja. To pa ravno kaže, da je Iliibuer s svo jim govorom v delegaciji pravo zadel. Ss-Sjski vradni list naznanja razpust narodue skupštine iu razpis novih volitev za 30 dau novembra. si Izvirni dopisi. Iz štajerskega, 3. novembra. (Dalje o klerikalni bradi in drugih potrebnih rečeh.J * Glede krščanskega juga je pred par leti tudi nek dunajski kat. pol. zbor v našem smislu storil resolucijo. Ko so se namreč po zadnj okupaciji naši kat. možje z Bosnijo pečali, je če sem si zvesto zapomnil, kar bi se po sta rem „Vateri." najti dalo, kat. zbor dunajski ,,Mariahilf" sledečo resolucijo sklenil: „Der kat. pol. Verein spricht den Wunsch aus, die kat. Kirche möge iu Bosnien d e religiöse Frag *) Objavimo ta spis, ki ima mnogo lepih in resničnih misel , ne da bi so pa z njim v vseh rečeh strinjali. Vredništvo. in wahrhaft freiheitlichen Sinne lösen." Kam bi bil sicer kat. p. zbor tukaj meril? — Kaj bi pomagalo pomanjkanju duhovnov? Jez mislim med drugim tudi brada klerikalna, ker mlada gospoda britev pisano gleda in bi raje z brado vstopila v semenišče ; toraj britev tud ovira. Se ve, jez menim, tukaj je dolžnost vsacega klerika, da vsak po sredstvih boljše prihodnosti išče; jaz toraj svojo mnenje razodeuem ; ako pa kdo še boljši zadene — meni tudi drago! Mi smo svoje mnenje pred leti izrekli, ker smo v prihodnost gledali. Po vzrokih pomanjkovanja duhovnov so po nekterih škofijah zaduje leta iskali; v Zagrebu je tukaj pri burnih razpravah prišlo do domačega prepira in do nepravičnih očitanj, koje se reči ne dotikajo; bolje bi bili storili zugrebč. duhovniki, ako bi bili pred 7 leti z nami ali zdaj sami prosili za klerikalno brado, ju to še zlasti zato, ker dozdaj še nisem slišal od hrvaškega duhovnika, ki bi bil neprijatelj klerikalne brade, marveč jo toplo zagovarjajo posamezno tudi nosijo. Vzroki pomanjkovanja duhovnov po mojem mnenju so: 1. čas, 2. slabo materialno stanje britev ; drugemu in 3. bi se dalo v okom priti za zdaj; glede 1. se mora pa gledati, da dijaški profesorji pri svojem predmetu ostanejo; ako kot duhoven zadnje leta srečno prišel, ne ečem v dotiko, marveč le v daljno bližino s kakim „učenim" profesorjem, se je temu gospodu ročno v srce videlo, koliko tisučkrat čednejega se čuti od duhovnika , kar bi dalo sklepati, kako g. profesor mladost podučuje vedenje druge „intelligencije" in učiteljstva nižjega, ki se tudi da ,,s profesorjem" pitati, iožej preziramo; samo toliko predlagamo kot dostavek „k olikanemu Slovencu" in Nemcu sledeči §. Ni treba pred duhovnom klobuka pod pazduho nositi — pa tudi ni treba mu biti neprijazen. Duhovenstvo je tudi eu faktor! Škofiji, kojima v naše j okoljščini du-hovn kov občutljivo primanjkuje, ste: Istrija in koroška Kerka. Glede Istrije je posl. dr. Vitežič nedavno Njih Veličanstvo v posebni audijenciji prosil, da naj krona niži duhovščini; materialno stanje zboljša, da se pomanjkanju duh. v okom pride ; Koroško pa je za kat. duhovnika glede težkega stanja prav druga Bosna, t. j. zaradi raznih verskih razmer ali luteranstva. Vel. ud koroš. duhovščine, ki je nedavno prišel do visoke cerkv. časti, nam je ua Slatini tožil, koliko koroš. duhovni trpe; ondi boje raztreseni po različnih krajih lute-rani žive, občujejo s katoličani, pastorji pa nagajajo kat. duhovnom, delajo propagando za se; je pastor — sosedovega g. duhovna bogo-tajec očiten, je nemško časnikarstvo našim duhovnom nasprotno, pastorjem simpatično, lu-teranstvu je ova dežela ne samo kakor povsod po umetnem števanju liberalna, ampak silno liberalna in tudi katoiičanstvu prizadeva; tudi je ondi že za več far samo en dušni pastir, dalje je ondi boje, kakor je nedavno dopisovalec v „Slov." poročal, duhovščina glede narodnega duha brez vnetja; brez tega duha izšolaua, dobiva kasueje v semenišču kak velik konservat. list ter domačo reč trpi, toda ue pride do dela; ako se pa duhovščina drži načela Korosču sploh priraščenega: „Olles lei losseu", potem se delavni duhovniki lahko so-števajo na prste, in res pravijo , da bo tam kmalo vse dremalo, ako par delavnih moči še umrje. Pri takih situobah takim škofijam dovoliti brado, bi gotovo bila le mala moralična podpora, ki bi naj prišla od samega brez daljne prositve. Pa ovo koroško načelo: „Ollea lei lossen" se meni tako zavržljiv vidi, da mu je treba še posebej posvetiti, ker nam prinaša dosti hudega, in je tudi nekako vzrok pomanjkanju duhovnikov. To načelo ue pozna druzega nego zgolj le svojo osobo, se ne ozira na skupnost, ne gleda na soseda, in je kriv pomanjkanja ovega celotnega duha, kojega vojaki „Korpsgeist' imenujejo, kojega se drugi stanovi tako strogo drže; dokler se duhovščina sploh in še posebej slovenski duhovniki ne drže za ude enega telesa: tako dolgo ne bo boljši za nas. Po tem celotnem duhu druge Btranke ročno pri skočijo in sicer po celi vrsti, ako eu ud kaj poprosi, kake želje izreče ali kake opazke ima, tako, da je eden za vse in vsi za enega Pri nas ni tako še — marveč je ovo slabo načelo še črez mejo koroško na Kranjsko pri-lomastilo, tako da je celo lastni naš „Slov.1, pri neki priliki tožil o zaspanih duhovnik h, kar mi nismo pričakovali; ako je namreč res niča, kar se trdi, da je kranjski Slovenec boljši od štajarskega, in kranjski -duhoven boljši od štajerskega, bi nam kranjska duhovščina morala biti povsod 1 o vsem izglednaj, ne pa samo posamezno. Smo prosili mi štajertki duhovniki leta 70 za brado nekteri, pa pustilo nas je takrat vse na cedilu , in tu o koroških ali kranjskih duhovnikih ni bilo ne duha ne sluha; so jeli v tem letu prositi ptujski du hovniki za slov. vradovanje in zopet o kranjskih iu koroških duhovnikih ni bilo nič slišati skupno, med tem ko se je bil posamezno neki kranjski g. župnik oglasil pri okrajnem glavarju Vesteneku, in celo po pravici (!) bil nezaslišan ali pobit! Dokler se mi sami ne bomo spoštovali — nas tudi drugi ne bodo. Kaj pa če kedaj kranjski, koroški duhovni za kaj prosijo? Obžalujemo duhovniki tudi prepir v Mariboru, ki je v radost našim neprijateljem. Ko bi po našem šlo — mi bi povabili k sebi velč. g. vrednika „Slov. Gosp." ter njegove neprijatelje , in bi napili vsem skupaj : „Bratom okrog, živi jih Bog!" Mi bi pustili, da bi se vse to zarastlo, če ne drugače pa s klerikalno brado. Sicer pa smo že od četrte deka-nije duhovske glase slišali, in iz ene mnogo-brojno, ki pravijo, da vredovanje slov. kat. časopisa je dvojno težavno, da si je sedanji vrednik „Slov. Gosp." tudi velike zasluge pridobil po vredovanju, in da se tako vredniku dvojno prizanesti ima, ako kedaj kaka težka beseda pade — in to bi bilo želeti. Ko bo bili sedanji slavni gosp. nadžupnik konjiški pri odhodu iz Maribora odložili vredništvo „Slov. Gosp." smo nedolgo potem slišali iz njih ust blizo te le besede: Posel vrednika slov. kat.je tako težek, da to zamore le ta občutiti, ki je sam to breme na hrbtu imel; zato več „korbsgeista." Delovanje kat. duhovna sploh je sedaj jako težavno, in je ali javno ali pa zasebno; pa za obojno bo že klerikalne brade treba sploh, koliko bolj pa za kraje, kjer se kažejo še krajne težave, ki pomanjkanje duhovnov bolj močno pospešujejo. Ako hoče duhoven svoje navadne stanovske dolžnosti izvrševati, mora vsakako vse svoje dušne in telesne moči napeti; a sedaj še je treba javno duhovniku delati po zborih , odborih , družbah , narodnih delavniških, ceciljanskih, po šolah med razdivjano mladežjo; pa kako to storiti vspešno brez klerikalne brade? Ako pa človek zasebno živi ter Be ogiblje javnega življenja, kar zdaj ne kaže, mu tudi prispada brada; britev znači prejšnji dobri čas, a brada kaže lice resnobnega časa. Nimamo časa Bedaj, in ni čas za britev j Preganjanje mnihov po evropi kaže, da ni čas za šale. Zato bomo prosili vsi — če je rep, tudi kranjski in koroški duhovniki pri druge-letnih konferencijah svoje škofijstva za brado, potrebno duhovniku zdaj sploh, iu zlasti za škofije brez duhovnov! — Sploh v celem vedenju v tej zadevi sem zmiraj delal, kar mi je vest velevala; „Nthil enim mihi conscius sum : sed non iu hoc ju t:ficatus sum" I Cor. IV. d; vsakako pa upam v tej reči miloBtljive Bodbc eukrat, saj mi je bil namen če tudi nekaj osoben, znebiti se sitne za me britve, nekaj pa vendar splošen, koristiti cerkvi iu duhovenstvu; upam pa tudi, da bo naša prositev še vslišana ua tej ¿emlji! Domače novice. V Ljubljani, 9. novembra. t1Odlikovanje.) Vodja pomožnih vradov pri deželni vladi kranjski, g. Andrej Loger, dobil je od preav. cesarja naslov cesarkega svetovalca. (Hic Rhodus, hic salta.) Tukajšnjemu slovenskemu listu se iz Maribora poroča, da je tamošnja gimnazija dobila suplenta, ki je po veri jud, po narodnosti trd Nemec, po rodu pa Neavstrijanec, to je Translajtanec. Ko smo to brali, prišla nam je na misel vest, ki se je pred nekimi dnevi razširjala po javnih listih , da bo namreč nekemu bogoslovskemu profesorju v Mariboru vzeli pravico še dalje podučevati na omenjenem učilišči, in ne hote se nam je vrivala v glavo stara prislovica: „H,c Rhodus, hic salta 1" (Ogenj) je uničil v soboto popoludne ob 4. uri papirnico Medvodami na levem bregu Save. Goreti je začelo v izbi, kjer suše blago za debeli papendekel. Škoda znaša okoli 120.000 gld, kjer je razun zidov.a zgorelo vse. Ljub-ijanski gasilci so se peljali s posebnim vlakom Rudolfove železnice tje, in tudi požarna straža loška je bila prišla, pa so le obvarovali, da se ogenj ni razšir 1. Poslopje je bilo zavarovano pri vzajemnih avstrijsk h papirnicah protiza-varovano pa pri North Britisch Insurance Company. — Zvečer ravno istega dne pa je ob 9. uri v Ilrastji, fare Šentpeterske, pri Savi pogorelo kmetiško poslopje. Razne reči. — Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji: Za kaplane so prestavljeni čč. gg. Jurij Koenig iz Starega trga pri Ložu v Cerklje pri Kranji, Jakob Sušnik iz Tržiča na Ig in Molj Janez iz Iiovt v Tržič. V lavantinski škofiji: Preč. g. Lo-renc II e r g , fajmošter v Lembahu je od sviti, cesarja imenovan za kanonika pri Maribor-ki stolnici. — „Marija TheresiaunddasLand K r a i n" imenuje se 72 strani obsegajoča knj Iga, ktero je v spomin na delovanje nepo-zabljive in velike cesarice in kraljice Marije Terezije v deželi Kranjski za prosto ljudstvo sostavil znani domači pisatelj g. P. pl. Radič. Knjiga je v lepi obliki prišla na svitlo ravno zdaj, ko Be ima 29. novembra obhajati spomin smrti Marije Terezije (f 29. nov. 1780), ter je bila natisnjena pri založniku Valvazorja g. J. Krajcu v Novem mestu. Posvečena je knjiga princesinji Štefaniji, neveBti cesarjeviča Rudolfa. Tisk je ličen, papir lep in močen. — V teku letošnje zime hoče g. Radič, ki zdaj vreduje tudi vradno „Laib. Zeitung", izdati zgodovinsko politično knjigo: „Die Fiihrer in Krain seit 20 Jahren" — t. j. politični voditelji na Kranjskem v zadnjih 20. letih, ki ne bode obravna- vala samo narodnih mož, aintuik tudi veljake nasprotne stranke, kakor Dežmaua, Kalteu-eggerja itd. — Razpisana je učiteljska služba na Zalemlogu pri Železnikih; 1. plača 400 gld. iu stauovanje. Prošnje do 30. novembra okraj, šolsk. svetu v Kranji. — Čudne prikazni v sedanji dobi.) Zadnjič smo v dopisu iz Ljubljaue poročali o disciplinarni preiskavi proti sodnijskemu ad-junktu g. Gregorinu v Litiji. Tudi na Štajar--kem pričela se je proti narodnjakom od liberalne strani huda agitacija in zadnji „Slovenski Gospodar" o tej zadevi piše : Slovenske rodljube {preganjati začeli so nemškutarji tako, da jih hodijo gospospam ua razni način ovajat. Tako je eden dobil hipoma 3dnevno preiskovanje njegovega mnogoletnega uotarstva, pa očita se mu le sledeče kot največja krivnja: „Sie s'ören deu socialen Frieden, agitiren bei deu Wahlen, insbesondere bei der Bezirksvertretung:-- und letzten Reichsrathswahl, Sie haben einen politischen Verein gegiiindet", t. j. Vi kalite mir, se vdeležujete volitve, posebno one za okrajni zastop iu dr- • žavni zbor in Bte pol tično društvo osnovali. Jednako nadlegovanih je še vtč narodnih mož na Štajarskem ter bode kmalu o tem več govora. Slovenci hočemo do dobra poizvedeti, ali veljajo v Avstriji pod ministerstvom grofTaaf-fejevim državljanske pravice samo za Rudelne, Duchatsche, Hammer Amboss-kandidate ? — Odbor slovanske čitaluice v Trstu naznanja vsem udom, da bode v prostorih čitalnice vsako soboto „jour fix", ki se začne ob 8. uri zvečer. Prošena je gospoda, da se prav pridno vdeleževa teh shodov, da zopet začne živahnejše živenje v čitalnici. Tudi naznanja odbor, da bodo do božičnih praznikov v čitalnici 3 večje veselice, kterih program naznani kesneje. iOterijske številke 6. novembra. Na Dunaju: 68, 55, 12, 28, 23. V Gradcu : 2, 19. 27, 58, 43. Prostovoljna dražba. Il zapuščine ranjcega Antona Kutina r-ja se bode na Pluski blizo Šent-Vida na Dolenjskem dne 11. novendira 1880, in ako treba, še slednje dni, od 9. ure zjutraj naprej prodajalo vsako vrstno premakljivo blago, posebno: Živina: govedna, konji, prešiči. Žito: pšenica, ajda, oves, ječmen. Hišna oprava — posebno lepe starinske omare in majolke, — vsakovrstno poljsko in gospodarsko orodje, — vinski sodi od 80 veder in menj. Vse proti gotovemu plačilu, in da se koj vzame. Tudi se bo naprodaj dalo zapuščinsko posestvo, cenjeno okoli 10.000 gl. (3) Za mesec listopad priporoča se Pomoč dušam v vicali ali premišljevanje in molitev za naše ljube ranjke. Dobiva Be vezana po 50 kr. v Ljubljani pri katoliški družbi (stari trg štev. 13.) (2) Telcgralicnr denaru«. cene G. novembra.. Papirna rent« 72.15 — Srebema rent» 78.25 — Zlata renta 87 16 — 18601etno driavno posojilo 131 — Bankine akcije 816 — Kreditne akcije 279.25 — London 117.45— — Ce«. kr. oekini 5.63. — 20-frankov 9.36, Idjatelj in odgovorni urednik Filip aderlap. J. laziko nasledniki v Ljubljani.