i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa z a celo leto 4 gold pol leta 2 gol 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 9. januvarija 1889 Obseg: Potegnimo se za svoj stan. Zemljepisni in narodopisni Golosek v ožem v • • ob razi. in sirjem pomenu. Naši Razne reči. Ne v Brasilijo. dopisi. Novičar Ivan baron Kobencelj Gospodarske stvari. prememba časovnih razmer, to je tistih razmer, katere so nasledek železnic, parobrodov, telegrafov, gospodar skega razcvita Amerike itd. temi uzroKi kmetovalec Potegnimo se za svoj stan. Nihče ne more tajati, da se ne godi dandanes pri- delujočem in izdelujočem stanovom precej slabo; oa pri- vseh strani čujejo se opravičene in neopravičene tožbe o slabih časih. Nočemo preiskovati vzrokov tem ni računil, zato je pa tudi tako globoko pal. Ako se torej kmetovalec hoče vzpeti do večega blagostanja, urediti mora svoje gospodarstvo glede na sedanje razmere . učiti se mora, da bode vse to vzmagoval, in da slabim časom, a to pravimo 5 da 80 vzroki dvojni: z vsemi drugimi kmetovalci. Kaj hočemo s tem Vzroki, katere so nanesle razmere, iu vzroki, katere je vsak stan sam posebe zakrivil. Ako hočemo odstraniti slabe nasledke napačnega ravnanja, moramo najprvo to odstraniti, ker to je bilo vzrok tem nasledkom. Kaj pa je uzrok slabim časom, katerega smo sami zakrivili ali katero je bilo tisto ravnanje, ki je nekoliko zakrivilo naše slabo stanje? Izprašajmo vest, obudimo kes sedaj, ko je zopet leta konec, in stopimo s trdno voljo, da se hočemo poboljšati, v novo leto! Kakor ni vzveličanja brez kesa svojih grehov, tako tudi ni pota do blagostanja brez spoznanja nepravilnega ravnanja, ki je glavna ovira zboljšanju našega gospodarstva. bode vzvrševal vse tisto, česar sam ne more, deluje naj v družbi reči? Nič druzega nego to, da bode kmetovalec le tedaj krenil na pot, ki ga pripelje do večega blagostanja, ako se bode pridno učil naprednega gospodarstva ter iskal v kmetijskih društvih tiste moči, ki mnogo zaprek uspešnemu gospodarstvu. morejo premagati Kje pa dobi kmetovalec pouka za svoj stan? kmetijskih šolah. Tudi takih šol imamo Slovenci, a kako slabo so obi skovane! Glejte, kmetovalci, koliko bolje razumejo slo venski obrtniki svoj poklic! Ljubljani so še letos odprli obrtno šolo, in uže se je oglasilo toliko učencev, vzprejeli; slovenske kmetijske šole da niti niso vseh imamo pa uže več nego 20 let, a vendar jim primanjkuje vedno učencev. Seveda ne morejo vsi kmetovalci v Ko pišemo ta članek, pred očmi sta nam zlasti dva šole, zato so pa drugi pripomočki, da se poučujejo, stanova: gospodarski ali kmetski stan, katerega zastopa Menimo pa najbolj gospodarske liste. Kako neprimerno naš list, in pa obrtni stan. Ne bode napačno, ako pri- malo še bero naši kmetovalci gospodarske liste! Ome-merjamo nekoliko obrtni stan z gospodarskim. Tudi obrtni nili smo, da tudi v združenji je velika moč, ki more poglejmo, kako malo se to pri > a stan je zadnja leta močno propal, a se zopet začel stan povzdigniti krepko razvijati. Obrtna prostost našla je obrtnika ne- nas spoznava. Veliko manj ljudnata koroška dežela ima pripravljenega, in predno se je zavedel, bil je uže iz- kmetijsko družbo, ki šteje skoraj 3000 udov, naša družba gubljen, sedaj se pa zopet zaveda ter spoznava, da bode jih P& šteje le do tisuč. Spoznavajmo se torej, skesajmo le tedaj uspešno deloval, ako bode deloval^z združenimi se konec leta in stopimo s trdno voljo močmi, ako se bode učil svoji stroki in zopet Tist obrtnik, ki ne napreduje s časom, gotovo gubljen. Vse to pa velja do pičice tudi kmetovalcu učil le iz v novo leto. Pošiljajte gospodarji da se pobolj svoje sinove šamo, v kmetijske šole, naročavajte si gospodarske časnike > Kar pristopite vsi h kmetijski družbi in delujte krepko po je bila obrtniku obrtna prostost, to je kmetovalcu iz- kmetijskih podružnicah, ker to bode vaša korist in go - ; , - i ^ rt V F r 7, t - k. O \ * - tovo v kratkem prevrat na bolje in slednjič vir vsemu vašemu blogostanju. se ti bode: Ne trdimo, da je gozdni del do golega posekan, vendar sam priznavaš, da so nastali presledki, in znano Je j da vetrovi pogostoma rujejo drevje, na dalj ne tajiš, da prihajajo p! ki so uže večkrat s Golosek v ožem in širjem pomenu. ■ § ■ . Ako v svojem gozdnem deleži posekaš vse drevje katero se v njem nahaja, tako da postanejo tla gola, je golosek v ožem pomenu. Taki goloseki so strogo prepovedani in se kaznujejo od 20 do 200 gld. Neki možak, kateri hoče v novejšem času veliko promet na cesti ustavili itd. Komsije ni potem potreba politič ulogo igrati rekel mi je v pogovoru o golo seku: „jaz sem v svojem gozdu zaznamenoval vsa dre 9 da vesa do 5 palcev in jih bom posekal." Na odgovoi bode kaznovan, ker tako dejanje je nezakonito, veli oholo : „Preneumno, da bi me kaznovali, ker jaz sem uže toli pameten, da bom les za toliko više prodal, kolikor bo znesla kazen". Mož se je kasneje o pameti in neumnosti temeljito poučil, in menim, da ima danes drugo prepričanje o goloseku in gozdni postavi. Enakih žalostnih slučajev iz vrste srednje omikanih še lahko več naštel, pa dopis bil bi preobširen in kaznijo te, kakor bi bil gozdni del v golo posekal. Če sekaš v bukovem gozdnem deleži, v katerem se nahajajo bukve sreinje starosti, druzega krepkega zaroda pa ni veliko, najlepšo bukovino ia jo prodajaš, kaznovan bodeš zopet zelo. Izgovori, da je bilo drevje od snega polomljeno, so ničevi, ker se vidi, da je v gozdu ostalo samo po-kvarjeno drovje, torej je očividno, da samo lepšega drevja i sneg ne polomi. Na Notranjskem so v novejšem času pričeli po bukovih gozdih najlepše, 20 do 25 let stare bukvice za tako zvane „kolce" sekati in jih lesnim trgovcem po 1 o do 17 kr. kos prodajati. Iz ene bukve se napravi eden kolec. Za 17 kr. prodaš danes bukvico, katera bi bila mož zato rajši poglejmo, kaj je golosek v širjen pomenu gld edna » Če se nahaj tvoj gozdni delež na rebri kake čez 25 let Videl pričan. da tako gospodarstvo je sem za kolce posekane gozde in bil pre i ako bi se ne bilo o pravem času zaprečilo, poguba buko gozdom Iz gore, in posekaš vse drevje, katero ti donaša nekaj do- goz(jai .jz katerega se jemlje najlepše drevje, pokvarj bička, pa pustiš zarod in meniš, da si modro gospodaril, pa pušča, postane pašnik in iz pašnika Kras. motiš se jako. Mesto kolcev" naj bi kmetovalci rajši sekali po Politični gozdar zapazi sekanje in te ovadi do- kvarjeno bukovino in napravljali drva za kurjavo. Meter tični oblasti, ki te kazni. Čudiš se in vprašuješ, čemu si kaznovan, saj si ves zarod pustil. bukovih drv se plačuje po 2 gld. 80 kr., sežeaj pa po Odgovorilo se bode 8 gld > pa jih še težko dobiš j ker se izvozi vse v Trst t da je res še zarod v gozdu Le poglej po notranjskih železniških kolodvorih > koliko ali posekal si vse drevje, katero je raslo v tvojem drv ondi nakopičenih, prebivalci doma pa plešej da gozdnem delu, torej ne dobiš 50—100 let nobenega do- 8i ugrejejo otrpele ude! bička več iz gozda, uničil si naloženi gozdni kapital, in zato te je zadela pravična kazen. Če imaš gozdni delež blizu Krasa in posekaš šibke hoje ali bukve, Ako tvoj gozd meji na sosedove gozde, in ti ga tako posekaš, da pri sosedovih ae pustiš tako imeno samo zrelo drevje, pustiš pa nastanejo majhine goljave, koder ni zaroda, in meniš, kaj bo to, zaraslo se bo uže zopet samo. vanega širjave vetrnega plašča to se pravi » ne pustiš ob obeh straneh toliko dreves po na 30 metrov dol- žini > da sosedov gozd proti vetrovom zavarovan » tedaj kaznovan boš Kmalu te pokliče politična oblast j ki pove i kaj si n&redil, ter te obsodi v globo najmanje 20 gld. No, pri nas so uže veči posestniki katerih gozdni deleži se po 30 metrov široki, največ pa takih katerih Ugovarjaš, da nisi do golega sekal, ampak da si gozdni deli imajo 10 metrov širjave pustil male hoje in bukve goli. majheni prostori da so Da se po ozkih gozdnih deležih vetrni plašč ne 4 more pustiti > umevno, zategadelj se pa gozdi ne smejo Odgovorilo se bode, da govoriš resnico, a da je na golo sekati i kajti če poseka moj sosed svoj delež tvoj gozdni delež burji ali drugim vetrovom izpostavlj i na golo ali le zelo izseka, prisilili bodo tudi mene ve torej bodo ostalo drevje vrgli vetrovi, mladi zarod pa trovi, da posekam svoj gozdni delež na ravno ta način bode zaradi pomanjkanja sence poginil in se tako ves in tako gre dalje, in hipoma postane cela gora gozdni del polagoma opustošil. i Oola drugače 4. Če imas svoj gozdni delež v strmi legi nad cesto « • > njivo 9 travnikom itd. in posekaš samo debelo drevje, vendar pa so nastali mali presledki (luknje), po- pogozdovanje Krasa, a kaj koristi Zato, ker je posekal sosed, moral sem tudi jaz, bi mi bili vetrovi polomili drevje. Čujejo se uže kmetski glasovi, kako koristno je , če se tukaj z veli- klican boš zopet na odgovor. kim naporom 9 obilnimi denarnimi stroški in drugimi Če zahtevaš komisijo, naj se na lici mesta pre- manjšimi sitnostimi pogozduj tam pa uže ra priča 9 da gozdni delež ni do golega posekan, odgovorilo stoči gozdi kvarijo in polagoma izpreminjajo v Kras Nihče naj se torej ne čudi, če ga bo postava osorno se tudi tako stratificirati, kakor sem pisal o sadnem zadela, ko bo razširjal Kfas, kajti blizu 12.000 orali semenu. Stratificirano zelenjadno seme pa ne sme pre sveta je samo v postojinskem političnem okraji, kateri dolgo na zraku in solnci ležati, ampak treba, da je se sme v pravem pomenu besede imenovati Kras. Ko- takoj vseješ, kakor hitro si je vzel iz posode, v kateri je liko truda, denarnih žrtev in drugih sitnosti bo treba bilo vloženo, še prebiti, predno se bo ogromni svet pogozdil, zato je * 4 i I . j^feLjrHL v ™ v3v čisto opravičeno, da se goloseki s_ V sredstvi zaprečujejo. ^ ' hrV z Napisali smo te vrstice zaradi 4 znano, da so v navedenih slučajih posestniki zahtevali komisije, napravljali drage rekurze, pa brez uspeha. ■ JI * -« 5 4 'Lj • " - m *: m'- * 1 . • ' ^ J J \ ; • • -f Kdor se hoče v prihodnje ogniti potov in stroškov, * f j , * * • a, 1 . naj z gozdom previdno gospodari sebi in svojim nasled- »St^i i nikom ter tudi občni blaginji v korist. težki in prav posebno pusti zemlji pospešimo vsemi postavnimi kaljenje in sploh rast, ako natrosimo v jarke mešanca. Posejano gredo povaljamo, ako je treba z valjarjem (če pa jo s kako desko ali lopato poteptamo. tega, ker nam je ga V težki ilovnati zemlji k •• J;!,«•• •■ « < r flt v • jfT v i narede se po vsakem dežji ali močnem škropljenji razpoke, katere ovirajo uspešno rast. Tako razpokanje pa zabranimo, ako pokrijemo gredo s kako rahlo iu temno tvarino, n. pr. z gozdno ali šotno zemljo, z gnoj« itd. F. P. Čas setve naših zelenjadnih rastlin je zelo različen. Mnogo težko kaljivih semen treba zgodaj spomladi sejati; vendar je včasih celo taka setev prepozna, jo razne vremenske nezgode zavirajo. ker Setev zelenjadnega semena. najbolje jeseni sejati, a vendar toliko more še pred zimo vzkaliti. Tako pozno, seme je da ne 9 Seme se seje precej na tistem prostoru, koder ho- Prej sem priporočal na prostem gosteje sejati, ker Ali čemo zelenjadne rastline vzgojevati, ali pa na posebnih 8 tem pospešimo kaljenje in rast mladih rastlin, sejalnih gredah, od koder se potem presajajo sadike. Se- gosto rastoče rastline se pozneje v rasti med saboj jalne grede branimo na poseben način mrazu ali pa jih ovirajo, zato jih je treba razredčiti in sicer toliko, da še celo grejemo. Sejalne grede, ki dobivajo umetno na- i^a vsaka rastlina svoj primeren prostor. rejeno toploto, imenujemo „gorke grede" ali tudi „gnojne grede", ker se toplota dela z gnojem. Zelenjadne rastline, katerih ne presajamo ali jih sploh ne smemo presajati, sejati je treba tam, koder bodo tudi rasle. Te rastline so za sušo dosti manj občutljive, nego iz gorkih gred presajane. Za setev mora biti zemlja prekopana, lepo poravnana, dovolj zgreta in primerno vlažna, Razne reči. * Presejan premogov pepel nima skoraj nič gnojilne vrednosti, vendar ga lahko rabimo z uspehom za vrtnarstvo, ako je težka, ilovnata zemlja taki zemlji namreč zelo nerado kali seme nikakor pa ne mokra. taki zemlji seme hitro skali, ? Ker mlja je mrzla in v mrzli in mokri pa zgnjije. Sejati je vedno v vrste. narediti preko grede ob napeti vrvici zato precej slaba za vrtnarstvo. Ako pa sejemo na tako ta namen primerno globoke jarke, vanje potresti semena ter jih zemljo kako seme in ga ne podvlečemo, ampak jemo s presajanim premogovim pepelom, tedaj pokri-bode potem zagrebsti z grabljami. Setev v vrste je zelo boljša nego navadna. Seješ namreč gosteje, a vendar prihraniš semena; seme kali rajše,ako je gosto sejano, ker toplota » ki se dela pri kaljenji podpira le to; rastline j ki so v vrsto sejane, razredčijo se laže, če so pregoste; slednjič je pa vse obdelovanje rastlin med vrstami izda o drugi setvi seme pravilno kalilo, in zemlja se bode v mnogih drugih obzirih fizikalno zboljšala. * Mnoge nadloge po vrtih se odpravijo lahko takole: Polže najlaže poloviš, če položiš mokre slamnate povezke na gredice; pod njimi najdeš drugo jutro polžev na kupe. tako Pozemeljske gliste se od gredic odvrnejo če po datno laže in zato tudi ceneje, niti pisati nečem. Za setev velja pravilo, da je jarke narediti tako globoke, da je seme trikrat do petkrat tako na debelo z zemljo pokrito, kakor je semensko zrno debelo, in sicer v lahki zemlji bolj, v težki manj globoko. Prav drobno in zato navadno tudi težko kaljivo seme sejati je tako gosto, da pride skoraj zrno do zrna, tako da pospešujejo vsled tega razvijajoča se toplota kaljenje. Seveda treba Pa jih napolni s konjskim gnojem; po zimi se po teh treseš saj ali pa čresla. Uši po perji se preženo naj-bolje s tobakovim dimom. Strigalice rade lezejo v votle kosti; ondi jih dobiš zjutraj obilo, pa jih stresi v kebelj, z vodo napolnjen, kjer poginejo. Za bramorje naredi jeseni tu in tam na vrtu po dva čevlja globoke in po dva do tri čevlje široke jame. potem rastline kmalu razredčiti. Debelo seme, iz katerega vzrastejo takoj uže velike rastline, na pr. fižol, potakniti je tako narazen, kakor imajo rastline jamah na kupe nabere bramorjev, ki jih spomladi lahko , pokončaš. * Jabolka in hruške lahko razpošiljamo tudi ob grah, rasti. Staro seme ali sploh seme, ki nerado kali, more hudem mrazu, ako jih denemo v sod ali zaboj in tega f v drugega večega. Prazni prostor med obema nimo z rezanico, plevami ali s čim drugim takim. napol- * Kako gips rabiti po hlevih. Da je glavar Kranjski. Za razna diplomatska posla bil je Kobencelj popolnoma na svojem mestu. Zanimivo bilo je surov zmlet ujegovo poslanstvo na Rusko (1576 1581.) gips po hlevih jako koristen, znano je že davno umnim se pripoveduje nastopna dogodba o kojem gospodarjem, ali o tem so si bile misli navzkriž, ali je bolje gips mešati z guojem na gnojišči, ali pa vsakdan Dunaj, pokliče B Bilo je leta 1575. Cesar Maksimilijan II. pride na sebi nekoliko gipsa potresti na gnoj v hlevu. Gotove izkušnje vse ministre in druge državne učijo, da je bolje potresati gips po gnoji v hlevu in sicer iz dveh uzrokov: prvič zato, ker se iz gnoja hla- Rusijo in Nemčij peči amonijak po gipsovem žveplu izpremeni v žveple- na ta shod. Vsakdo prvake ter se posvetuje ž njimi o poslanci do ruskega , koji je nameraval razdreti trgovsko zvezo mej Tudi Ivan Kobencelj bil je poklican carja nokisli amonijak, ki ni izhlapljiv in zato ostane v gnoji kajti tačas sedel je na prestolu bal se je prevzeti važno nalogo kot najredilnejša snov rastlinam, drugič pa zato, ker se IV. Groz zrak v hlevu veliko čistejše ohrani na zdravje živini. Zato svetujemo gospodarjem, naj imajo zmerom nekoliko (1533 1584) k oj ruskega carstva Ivan je bil tako strog in nagle surovega zmletega gipsa za vsakdanj rabo jeze, Dolgo da je čestokrat tudi poslance tujih držav usmrtil časa si belijo visoki pripravljenega funt za eno govedo ali po hlevih boječ se, možj sive svoje in da cesar enega konja koga izmed njih ne določil po ali pa za 10 ovac zadostuje. Pa tudi koristno je, če se gips potrese po gnoji, ki je bil ravnokar iz hleva na gnojišče pripeljan. slanca, jamejo se polagoma umikati v ozadje. Le Ko bencelj premišljujoč to za vso državo važno zadevo, se ne gane s prostora svojega. Poprej bil je zadnji v vrsti a mahoma stal ko se zdrami prvi pred cesarjem. Rdečica ga oblij j iz svojega premišlj čutil kajti nič ni » kdaj so se drugi možje odmeknili nazaj. Uže hoče tudi on stopiti v ozadje, kar ga cesar vpraša Podučne stvari. * Hočete li Vi gospod baron potovati v Moskvo? u Ivan baron Kobencelj zgodovinska slika. Spisal Jakob Dimnik. KobeDcelj ne od ničesar na to vprašanj 7 temveč prikloni se molče vladarj v nak da je zado volj prevzeti poslanstvo. Cesar mu na to odgovo » Meroma dve uri od svetovnoznane severozahodni strani Postoj štrli sredi > na Dobro; potujte toraj srečno: Bog bodi z Vami in pogumno zastopajte domovino svojolu Zopet se baron globoko prikloni in lakonički od- skalovitega gorovja govori: „Da milostivi gospod in cesar, to bodem storil strma pečina navpik v nebo. Na nji beli se sivi grad, sedanji Luegg ali grad Predjamski. Svet okolu njega je jako divji; visoke skalnate stene in globoki prepadi ga bol j obkrožujejo. Kraj ta, kakor i okolica je jako pusta, podobna pustinji, ko človeškemu bivališču. Mati priroda jo je brez vse krasote pustila, kakor bi bila razlila ves Drugo jutro pa nastopi uže dolgo in nevarao pot.; Kmalu se je pokazalo, da je Kobencelj popolnoma kos svoji nalogi. Rodom Kranjec znal je dobro slovenski jezik in radi tega priučil se je tudi skoro ruščini svoj srd na njo. Grad Predjamski je tako potisnjen pod Prišedši v Moskvo pred carja, stopi pokrit predenj visoko skalo v duplo, da ga stena nad streho viseča ter mu 8 P°gumQim glasom razkrije željo popolnoma brani deževja in vihre. Tožno gleda tija po cesarJa nemškega dolini se drvi deroči potok Jamščica z groznim „Pesu zaupije car z osornim glasom na Kobenclja, bobnenjem izgubljajoč se v skalnato brezdno; turoben »od kdaj 8e> pa g°vori z maao 8 pokrivalom na glavi? premišljuje časa beg primerjajoč, koliko življenja in ži- Ali ne veš' da 8em ukazal Pred mal° ted&i poljskemu vahnega gibanja bilo je nekdaj tu gori, a kako pustotno in mrtvo je dandanes. Ondu na zidu naslikan je veli- kansk grb z letnico 1570, ki pripoveduje, da je v ime novanem poslancu, ki je bil predrzen kakor glavo? kapo pribiti na n Prvič" odgovori poslanec neprestrašen > „msem pes, letu ta grad sezidal baron Ivan Kobencelj, aaiPak bar0D P1- Kobencelj, poslanec mogočnega rimsko-bivši dvorni kancelar nadvojvode avstrijskega Karola v nemškega cesarja Maksimilijana II., dokle je to toliko, on Gradci, osvojivši si tu vlasteljstvo. Kobencelj bil je tudi kakor bl m°j milo8tivi gospod sam govoril z Vami; svetnik in dvorni tajnik pri kralju in potem pri cesarju Pa bi g°tovo toliko ča8a klobuka ne vzel z glave, dokler Ferdinandu (1556 spričo 1564.) Cesar imel je Kobenclja njegove marljivosti, udanosti in zvestobe jako bi se Vi ne odkrili. Znano mi je, kaj ste storili s Poljakom, in sram pozneje v baronski stan. Kakor Ferdinand I, enako bil meča opasanega, kakor ga imam jaz zbog velikih zaslug povzdignil ga je v viteški in bi me bilo, ko bi bil jaz tako boječ, gotovo ni imel u je Kobencelj tudi Maksimilij II (1564 Rudolfu (1576 1576.) in Potem vdari močno po sablji svoji, stopi bliže mnogo visokih mest 1612) jako priljubljen. Zavzimal je carja in konča z povzdignjenim glasom svoj diplomatski leta 1592 bil tudi deželni govor. Kobencljev pogum je caru jako ugajal, zato govoril je nadalje ž njim prav prijazno, raje ga je imel, kakor vse dvornike svoje. Tudi njegov sin Fedor Ivanovič, moči razločiti od daleč. Naposled je ta s početka tako popolnama otemnela, zgubila je nanj Zarotili so se Kobenclja zelo visoko cenil. To pa ni godilo opričnikom carjevim in postali so ljubosum zoper carja ter sklenili govemu. čarobna slika skoro malone vse žive barve, ki some prvi hip toli obradovale da je manj osvetiti se njemu in sinu nje Opazil sem, da je obzidje zelo poškodovano, hiš, kakor sa mi je videlo z daleč, in še te s in vegaste. Maroko je vržen kralj, žalujoč vdovec na starikave (Konec nasl,) razvalinah nekdanjega blagostanja, umirajoč lev v ga- jevej senci, medanskim Kar se je zgodilo ostalim mestom moha > je vzdignil prav tisto se je zgodilo Maroku. Brzo se in brzo je tudi Zemljepisni in narodopisni obrazi Arabci propal. Maroko so nazivali zahodni Damask". Kakor uni Damask se tudi ta košati sredi zelene dražestne » tako o line ob Nabral Fr. Ja rosi a v (Dalje.) 98. Pri sultanu marocanskem. Afrika nam je bila malo poznata, do nedavnaj vznožju grozovitih višin. Kakor uni Damask, tako se tudi ta koplje v valovih srebropenih rek in potokov. Ali kakor azijski Damask z daleč noti potnika, tako ga moti tudi afriški. Kar potnika, še nekamo prime, tisto je do 30 črevljov visoko obzidje, premnogi stolpi, mošeje pa zares cesarska palača t ki Je na zunaj vzlasti notranji predeli. Ali dandanes je to dosta dru- °gromnega obsežka gače novejšem raziškovaLi. Tudi Henrika Maltza asu se skušajo drzni prirodoslovci in nam hoče več novega berila podati, a je mnogo hodil po Afriki, vzlasti Ker sem neverec, nemohamedanec, nisem smel v ' veli. Zavil sem po severozahodnem *osu. Ker je bilo prepovedano kri- Pred vrati smo se ločili mesto, kateremu Arabec »sveto mesto" toiaj v judovsko četvrtje, ki je malo mesto samo zase s t) j a Maroko obče, vzlasti pa i marabut in učenci so šli toraj pskim, zahajati v mesto notri, jaz v stran. Marabutu ni bilo po volji, da grem se ni čuditi, da so prišli v petdesetih / J ------------7 v v ^ ■» » ^/vuuvuvuu 'letih samo štiri potniki notri, Tudi pogumni Maltzan je Judu stanovat hotel mi je preskrbeti novega bolj- mnogo prevdarjal mesto. Naposled novcev. > kako šega stanovauja, ali za sedaj ni kazalo nikamor. Tudi se se dalo priti v to tajinstveno bi ne dobil v arabskej hiši one ugodnosti, kakoršne smo navajeni Evropejci, vzlasti postelje, namizne o- mu je posrečilo ker ni štedil prave rin drugega temu takega. Sam cesar in princi Najpreje je dospel v Mogador in ostal pri nekem jedo s prsti, in spe na tleh. Najhuje preseda Evropejcu trgovcu. Trgovec ta ga je priporočil drugemu trgovcu v mrčes po arabskih hišah, nima miru pred njim ne po Maroku, ki je stanoval v judovskem četvrtju. Potem so dnevu ne po noči. podkupili Mulej-Smaila maročanskega marabuta, to je oekakega svečenika, da je sprejel Maltzana med tova- Ob polu osmib, če se ne motim dospel sem do riše oje. Na vse zadnje so premotili še pašo dorskega in ostale stanovnike češ , moga-da se je Maltzan judovskega četvrtja. Pozdravil meje star vratar, rodom Arabec. Menil je da sem mu rojak, ker sem bil ogrnjen vrnil v Evropo, ter se je v ta namen tudi oglasil pri dotičnej gosposki, a potem se je prekril. Potovanja samega ne bodemo opisovali, omenimo naj samo, da je bilo težavno in nevarno zaradi pazljivih vohunov mohamedanskih. v razbit burnus, toraj je dejal bratec kaj pa ti o pol ure sm se prikazalo sol ter vsulo žarke svoje po mlj Bil ti po laziš todi ?" Odpel sem burnus in pokazal evropsko opravo. To ga je zbolo tako, da je jezno zarežal: »Pes pesji, hodi za vragom!" Da ga potolažim, stisnil sem mu malo drobiža v roko. Tu namreč strogo gledajo na to, da Judje hodijo golonogi po maverških orajo prestajati mnogo od meščanov, vzlasti pa od fanatiških Ka-bilcev, ki prihajajo z notranjih predelov po opravkih v meli do mesta, ko se je četvrtjih. Jahati tudi ne smejo. Judje n je to diven, veličastea pogled! Gledal sem Maroko, katerem sem toli hrepenel. Zazrl sem velike gromade mesto. Pljujejo jim v obraz, suvajo jih z nogami jejo , psu in kolnejo, ometavajo z blatom, nadrve jik s ka hiš mej datljevimi in palmovimi šumicami, in ves ta razsežni p;ostor Mnogi stolpi in stolpiči so lepšali obzidje, kupole ce sarske palače so se svetile v jutranjem solncu, in sto pogleda v stran. Ob takem postopanju se je značaj bil opasan s starikavim obzidjem, inenjem, ali Judje vse potrpe brez Žale besede. Mar sikater Arabec se spači Judu, kedar ga sreča, in potem vitkih miaaretov J'e v viš Vzlasti k so se judovski ves pohodil, in videti je, da Judje skoro ne žarile tri zlate krogle na kupoli one mošeje, ki stoji čutijo neizrekljivega zaničevanja. blizu cesarske palače. Nad vse to pa se je vznašal orjaški minaret, glavna dika maročanska. Toda čim bolje sme se bližali mestu, tem bolje je ginila čarobnost njegova. Zapazil sem mnogo presledkov Oblekel sem se po judovski, da bi mogel brez v tej gromadi hiš, a vzlasti mnogo podrt j zgledovanja po mestu hoditi. Spremljala sta me dva Juda. Ker sta se moža tresla, kaj bode, če nas spoznajo zato pri tako brzem izletu nisem mogel mnogo katerih ni ogledati mesta. Prepričal sem se pa, da je zanemar- Za- Vsled tega je nekaj naših pobegnilo in ostalim se to jeno, nesnažno, propalo, in nima živahne t govine. male so me edino le silna vrata mestna, pojedine res godi, da ne morejo niti živeti niti umreti! Ko se krasne mošeje, kakor tudi stavba hiš, ki so stare po doznalo, pričel je jok in stok ter upitje: „Nazaj! na- Napravili so nam na licu mesta nekaj jedi, ali pet, šest, in tudi po osem sto let. Kmalu po tem izletu me je oglasil marabut cesarju ter mi izsosloval zaslišanje. Ogromna palača cesarjeva je sama zase tako rekoč zunaj mesta. (Dalje nasl.) za j !u niti polovica nas ni mogla jesti pripravljenih drugače ostudnih od- stvarij. Ko so sprevideli, da uže ne gre pravili so nas istim potom zopet nazaj, samo da smo se ustavili na istej postaji, kakor prejšnji dan ter stali vso doč in drugi dan. Šele tretji dan zjutraj smo se odpeljali ter se vrnoli zvečer na „Isolo di Fiori u Ne Brazilijo! Tam čakamo odrešenja! Štiri dni smo bili na poti, 17 postaj smo prepotovali in živeli smo kaKor goved, katera se vodi v klavnico in jesti nismo imeli skoraj da Tržaška „Edinostu v svoji št. t. prijavlja sle- ničesar! Žalostno je bilo slišati jok, posebno ubogih deče pismo v svarilo vsem onim, ki naveličani domačega, žensk, katere niso imele kaj ponuditi svojim otročičem gotovega kruha silijo v Brazilijo obetaji si tam zlata: hribe Ali vidite urednik, kako so nas znali tržaški židje zaslepiti, njim na čelu M.....I Koliko so nam obe Iz Brazilije dobili smo dne 28. p. m. pismo od čali in kako so nas zaslepili ! tržaškega okoličaua, katerega so zaslepila brezvestna obečanja židovskih agentov, da se je izseiil z drugimi nesrečneži v južno Ameriko. Pismo objavimo polnoglasno, smo se Zbralo se je nekoliko mož izmed nas ter podali kaj ne da bil kdo drugi o naših načrtih da se prepričajo iz njega naši rojaki, kako se godi ubogim izseljencem v novem svetu. Slovi tako-le: Rio de Janeiro 29. novembra 1888. Prosim, da blagovolite ponatisniti v cenjen urednik! vedel k tukajšnemu c. kr. avstrijskem konzulu. On je bil uže prejšnji dan zvedel, kaj se je z nami godilo in napravil je proti tukajšnjim agentom govor, kateri nas je vse globoko prešinil. Poročal Vam bodem v kratkem kako Vaš list morejo iztrgati zveste Avstrij iz naročja mile do „Edinost" nekoliko vrstic. Naznanjam Vam in si. ob- movine, brez dovoljenja ter nas poslati v kraj činstvu, da smo srečno pripluli dne 24. t. m. (novemb.) videti drugo, 285 oseb, vsi zdravi in čili ob nego nebo in goščava ter se ne more r ni niti uri zjutraj v Rio de potolažiti žeje z pitno vodo! Tukaj nam da gospoda Janeiro. Popoludne ob 4. uri izkrcali smo se vsi veseli prav f da smo se vrnili v Rio de Janeiro ter tudi gosp iz lloydovega parnikrc „Heliosu ter stopili z gromovi- c. kr. avstr. konsul nam je obljubil, da bode objavil r tirni živio in klici na novi svet. Odpeljali so kaj se je z nami godilo. nas takoj na eno uro od mesta oddaljen mali otok, tako zvani „Izola di Fiori", kateri je pripravljen navlašč za izseljence. Drugo jutro ob 3 nri so nas agenti skupaj sklicali ter nas ukrcali na male ladije, katere je od- našega Zdaj se hočejo vsi domu vrniti in mislim, da se nam bode tudi posrečilo, toda za gotovo ne vem. Sedaj ostanemo še 8 dni na ;;Isoli di Fiori u 1 dokler se stvar peljal .otoka majhen parobrod en četrt ure daleč od ' do železnične postaje. dobro ne preudari. Na vsem pa je kriv nekaj kapetan lloydovega par Naši agenti se nas takoj vprašali, dali imamo za danes kaj jesti, ker nam pripravljena jed vsem ne bode zadostovala ter nam rekli, naj nekoliko potrpimo. Res nika Y) Helios" in pa tukajš agentj ker so nas iz na» , da smo si morali stiskati trebuhe uže prvi dan. Mislili smo si, da nas odpravijo takoj v namenjen naš kraj, to je v pokrajino Minas Geras. Vprašali smo zaradi tega, koliko časa imamo do e in odgovorilo se nam je, da smo v 5. urah tamo. Ustavili smo se pa še so nam dali neko- ob 6. uri na postaji Makaje, liko jesti. Veliko nas je pa ostalo z praznim želodcem krcali brez dovoljenja tukajšnjega konsulata ter pognali v puščavo. Čas mi ne dopušča danes več pisati kaj več prihodnjič. I. Snidaršič bivši Barkovljan, št. 11. Rojaki, čitajte in preudarjajte to pismo in izbijte si iz glave misel o »selitvi v Ameriko" ! Vaš Drugi dan zjutraj so nas peljali zopet naprej 9 ali popoludne šele smo se ustavili. Ogledujemo se vse na okrog toda dozdevalo se nam je da nismo Naši dopisi. Iz Ljubljane. — Hranilnica ljubljanska imela Vsled tega vprašamo se, kolikor smo znali, dali je blizo je svoj letni občni zbor, v katerem se je po pravici naš kraj, v katerega smo namenjeni, ali ljudje večinom izrekalo obžalovanje o smrti hranilničnega predsednika pravem kraju, kajti na postaji bilo je napisano: „Trionfo" zamorci dali so nam razumeti, da smo izdani. Sreča da Alexandra Dreo in pa Leop. Biirger-ja podpred-80 nam povedali nekateri Italijani, kamo so nas pripe- sednika; kot starosta kuratorjev predsedoval je zboru ljali ter nam raztolmačili, da smo prodani, liki živina! g. W. Stedry. Za predsednika izbran je bil trgovec Jos. Lukman, za podpredsednika, pa dr. pl. Schrey. Kot meščeni so pristav edin nov člen hranilnice sprejet je bil in to je ti- Rotner iz Ribnice v pično višji vojaški zdravnik dr. Bock. — Nekdaj, iz Kozjega v Št. Lenart Liebisch iz Šmarija v Maribor, raarije in g. Josip Kron vogel ko hranilnica še ni bila izključno politično zatišje nemškutarjev, imela je hranilnica pravilo, da se je med njene člene sprejela vsaka odlična oseba v Ljubljani, izrekoma je bil mestni župan ljubljanski vedno tudi člen hranilničnega društva. Dandanes pa si kolovodje hranilnice prav na vse kriplje prizadevajo, stakniti kje ptujo, nepoznano, izvan zveze z deželo in ljubljanskim mestom stoječo osebo, pri kateri edino to odločuje, da z slovenskim prebivalstvam in narodom naše dežele nima nikakoršne naravne ali sočutne zveze, — in v Odlikovanje. Državni nadpravnik v Gradci dr. Viktor Leitmeier je odlikovan z redom železne krone tretje vrste. Dr. Fr. Rački je imenovan častnim članom zgodovinskega društva „Nestor letopisec" v Kijevu. Tukajšnje prisilne delalnice paznik Seidl je Bil je pred leti trgovec s steklovino pred tednom zginil, v Novem Mestu. > t r Silovita burja razsaja že več dni po Krasu in tem nahaja se sposobnost za sodelovanje imetja v za- tržaški okolici vodu, čegar imetje in bitje sloni skoraj izključno na slovenskem narodu naše dežele. s ceste proti gospoda treščila ob Trstu je te dni vrgla nekega Borrija e nekega am v morje mestu tla, da si je zlomil tri rebra. Iz Nek stari pregovor pravi, da vrč tako dolgo hodi Reke se poroča, da je v petek zvečer burja vzdignila vodnjaku, dokler se re ubije! Zadnje najvišje odlikovanje treh škofov: Misija Zwerger in Aichner, pozdravlja se v vsih katoliških krogih naše države z velikim zadosteujem. Znano je prazen tovoren vlak ogerske državne železnice nad da so ravno ti trije gosdodje oni ožji odbor škofovskih konferenc, ki so zdelevali to, kar so škofje na svojih shodih sklepali in potem izvrševali. Trgovinska zbornica imela je včeraj ob Bakrom ter ga vrgla čez nasip. Sprevodnik Schleining in zavijač Gilgenbach sta mrtva, sprevodnik Crmak je težko ranjen. Sprevodnika Gregoriča je burja vrgla čez nasip v prepad, kjer so ga našli mrtvega. Ravno isti večer je burja vrgla na tla na postaji v Borštu 51 let da si j e zlomil nogo. Ig. Stefina iz Postojine po- starega Nesrečneža so peljali v tržaško bolnišnico. poludne izredno zborovanje ter je sklepala o tem, na katerih mestih na desnem bregu Ljubljanice burja v petek zvečer porušila se na žejeznice m poškodovala nekaj Trstu je kurilnice južne železniških strojev. del mestila dva poštna ekspedita. Kolikor se čuje, leteli so Druge nesreče ni bilo. glasovi na to, da naj bi se en ekspedit umestil blizo Umrl je danes zjutraj gosp. Janez Podboj i po šenklavškega župnijskega poslopja, drugi pa blizo c. kr. sestnik in mesar v Ribnici, po dolgi in mučni bolezni > deželne sodnije na starem trgu. Zdradba novega deželnega gledališča v Ljubljani. Prvi načrt za zgradbo novega gledišča došel je dežel- rojen dne 16. marca 1821. Bil je marljiv gospodar j skrben oče in vzgleden kristijan. Glavno ravnateljstvo državnih železnic avstrij- nemu odboru sv. treh kraljev dan z Dunaja. Načrt ob- naznanilo je trgovinski in obrtniški zbornici tole: sega listov in 2 poli popisa. Stroški za zgradbo so Ker bržkone ne bode mogoče s 1. januarijem ° ^ — - j-------- na debelo proračunani na 182000 gld. prostora bi bilo izdati novi tarif za južne železnice postaje s 1889. Češko, v novem gledališču za nad 900 oseb. Doposlal je te načrte mlad na hitekt Juri Hladnig, sin bivšega c. kr. fia. prokuratorja v Ljubljani. Zapuščina umrlega Aleksandra Dreo ta, delila postavnega dednega to sem odredil, da se priobče znižani tarifi za različne Dunaji živeč ar- proizvode v prometu Ljubljana-Češka v ukazniku c. kr. trgovskega ministerstva, kar sem že javil s pismom od 1888 št. 22.642/V. Rečeni tarifi bodo se po dotlej, kaže, na podlogi se bode, kakor vse prava. Oporoke se do danes ni našlo . jan. takem rabili tudi počenši s 1. januarijem 1889 dokler se ne prekličejo, oziroma dokler se ne uvede po nikjer. Kolikor tarifnem potu najdalj pa do konca dec 1889 leta žive smeječi se dediči v Savinjski dolini » r^t i • i - v «i na se čuje, Štajerskem. Čudno J6 da premožen, neožeujen, prileten in razumen mož more opustiti oporoki, po kateri naj se zapuščina njegova razdelila v soglaji z njegovimi pod dozdanjimi pogoji in natini potom kartovanja u nameni. Imenovanja in premesčenja. Pristavoma okrožnem sodišči v Celji sta imenovana tinak v Mariboru in dr. Schaftlein v Št. Lenartu, avskultanta pri Karol Mar- dalje Znižani tarifi v prometu s Češkega v Ljubljano ali pa vice versa tičejo se naslednjih proizvodov: ocokranega sadja, manufakturnega blaga, deteljnega semnja, kleja (lima), kega stekla ter so priobčeni v ukazniku c. kr. trgov skega ministerstva št. 143, I. letnik, str. 2066. Zbor niča podaje vrhu tega drage volje pismena pojasnila. porcelanskega blaga v zabojih, petroleja in plos . Anton Rozina pristavom za Rib Rihard Bratuš za Kozje. Pravni praktikant in pri deželnem sodišči v Ljubljani g, Karol Pleiweiss je imenovan avskultantom za Kranjsko „extra statum". Pre- Novičar iz domačih in tujih dežel. nega cesarja Friderika začel objavljati njegov zanimiv Dunaja. Imenovanje dvanajst novih členov dnevnik. Bismark izprosil si je po posebni vlogi do gosposke zbornice namreč: grof Rihard Clam, prošt na cesarja privoljenje, da sme glede na državni interes Višehraiiu Lene, poslauik Frankenstein, grof Artur sodnijsko postopati zoper Geffken Privoljenje cesar- Pctocky, grof Jan. Ledebur, ministerijalni svetovalec Scbueider, gruf Franc Thun, deželni maršal uiže-av-strijski grof Kristijan Kiusky, stolno-cerkveni zidarski mojster baron Schmidt, profesor Sichel, dr. Stremayer in trgovinske zbornice predsednik Isbary, pouzročilo je nekako zmešnjavo med nasprotniki sedanje vlade, ker ne morejo tajiti, da večina novoimenovanih starešin pripada k nemško-liberalni straoki, izrekoma to ni dvomiti o Stremayer-ju, Kinsky-ju, Isbary-u, Schmidt-u, Sichel-u, pa tudi o grofu Thun-u in Schneiderju se sme trditi, da stojita bližje levičarjem, kot pa sedanji državnozborski jevo dobi, Geffkena denejo v zapor, preiskavajo njegovo imetje, pa tudi pisma onih oseb, s katerimi je on občil, zaslišavajo zatoženca in konečno izreče višja sodnija v Lipsiji, katera se je vedno skazovala Bismarku poslušna, do odstopi od preiskavanja zoper Geffken-a in v ga izpusti iz ječe. To je spoznala sodnija v Lipsiji, onem mestu, katero se je za čas 99dnevnega vladanja cesarja Friderika pokazalo Bismarku udano za življenje in smrt. Ta dogodba enakotežna obsodi Bismarka 1® večini. Desnica more samo 4 novoimeaovane prištevati odločnim, pa vsikakor zmernim svojim pristašem. Glasila pomenljivo znamenje časa za nemške razmere, posebno tudi zato, ker ravno sedaj Bismark na herbtu sedi an- imenom Morier. v Petrogradu z tudi brez ovinkov priznavajo nepri- Chlumecky-jeva stransko postopanje grofa Taaffeja pri tem imenovanji fr. Presse" se ve da, že skoraj nikogar ne pripo- pravega pristaša nekdanje znava stranke. več za gleškemu poslaniku Temu očita, da je leta 1870 Nemško izdal Francoski, in vse opravičavanje Morier-ovo, mu ne velja nič. Izrekoma se je pri tej zadnji dogodbl mladi Bis- a ustavoverne mark Herbert pokazal pravega, brezozirneža tako,da se sedaj po listih obema Bismarkoma očita vedenja priu- cesarja poroča se, da se poda za nekoliko dni čeno v „kasaroi ; u Tudi iz prijav druzih nemških listov v Opacijo in o cesarjeviču se pripoveduje, da si name- da se soditi, da se nemški cesar Viljem bolj in rava tam kupiti hišo. V ponedeljek prišel je sem v dr- obrača po migljajih druzih svetovalcev, kakor pa bolj po žavnih opravkih ogerski ministerski predsednik Ko- dr- ukazih železnega kancelarja, Čegar upliv loman Tisza gotovo v razgovor zarad skupnih žavuih zadev, in pa zarad vredjenja ogerskih denarskih toliko bolj in boleh- zadev. ponedeljek razgovarjal se je z ministrom una- njih zadev, grofam Kalnoky-jem, z grofam Taaffejem in ministrom Dunajevsky-jera ron Albert Rothschild-om. peša, kolikor bolj se osebno zavolj starosti nosti mora odtegovati od poslovanja. Srbska ustava bila je v veliki skupščini sprejeta z 494 glasovi, zoper 73. Drugi dan sklenil je kralj in z judom bogatašem ba- skupščino s prestolnim govorom, v katerem je razlagal pomen in namen svojega vladanja in pa nove ustave. Štajerska. — Minuli teden sklenil je v Gradcu Na večer onega dneva zbralo se je ljudstvo pri bakladi svoje življenje ar. Rechbauer v 74. letu svoje starosti po večletnem bolehanji. Pokojni bil je svoj čas sednik zbornice poslancev in je vsled tega tajni kojni eden najpoštenejših nasprotnikov naših. postal svetovalec cesarjev. Smemo reči, da je bil pred-tudi po- pred stvu dvoram kraljevim in kralj se je srbskemu ljud ;alivaljeval z balkona svojega stana doli. Žitna cena Nemška. Živo se spominjamo ravno sedaj ne- v Ljubljani 19. decembra 1888. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr. kega nagovora pokojnega cesarja Friderika nemškemu častništvu nasproti, v katerem jim je takrat, še cesar- 7 gold. 32 kr jevič, živo priporočal varovati se ostudnega napuha, ka- 75 kr. — rži 5 gold. 30 kr. banaske turšice 5 gold. 70 k eoršice 5 gold ječmena 4 gold. 39 kr. tera narodna nečednost nemškemu narodu odorača to- vsa 4 gold liko Nemški sicer sočutnih src. Dozdeva se nam, kakor 44 kr. bi bilo to svarilo obernjeno pred vsem proti obema Bismarkoma proti očetu in sinu. In danes se živo Kaže, kako prav je sodil pokojni cesar svoje rojake. Naši čitatelji spominjajo se gotovo še postopanja Bis- markovega zoper poslanika grofa Arnima, katerega je kr ajd 4 gold 22 k ovsa 2 gold Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. V Kranj i 12. novembra. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen Bismark takorekoč ubil. Pred tremi mesci obernil je Bismark vso svojo jezo enako zoper profesorja in 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr, Špeh 1 kilogr tajnega svetovalca Geffken i ki kot zaupnik pokoj Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki.