rtana št Go r: Jtov fo A .inianev .sloww ir: wV SISTEM KVALIFIKACIJ NA PODROČJU GOSTINSTVA, HOTELIRSTVA IN TURIZMA SISTEM KVALIFIKACIJ NA PODROČJU GOSTINSTVA, HOTELIRSTVA IN TURIZMA SISTEM KVALIFIKACIJ NA PODROČJU GOSTINSTVA, HOTELIRSTVA IN TURIZMA Avtorici: Simona Kuder Jasna Radić Urednici: Majda Stopar mag. Tanja Logar Fotografije: Shutterstock, Slovenska turistična organizacija Jezikovni pregled: Eurotranslate storitve, d.o.o. Oblikovanje: Kofein dizajn, d.o.o. Založnik: Center RS za poklicno izobraževanje Elektronska izdaja Ljubljana, 2020 Publikacija je v elektronski obliki prosto dostopna na spletni strani Slovenskega ogrodja kvalifikacij www.nok.si Nosilec avtorskih pravic: Center RS za poklicno izobraževanje Publikacija je bila izdana v okviru projekta Dvig kakovosti sistema vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenih znanj, ki se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014—2020, prednostne osi 10 »Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, prednostne naložbe 10.1 »Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno s poklicnim usmerjanjem in validiranjem pridobljenih kompetenc, specifičnega cilja 2 »Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Publikacija je brezplačna. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=304066048 ISBN 978-961-6904-77-3 (pdf) Kazalo I. UVOD ........................................................................................................................................................................................ 6 II. OPIS SISTEMOV KVALIFIKACIJ .................................................................................................................................. 8 1. Ogrodje kvalifikacij ........................................................................................................................................................... 9 1.1. Kvalifikacija ..............................................................................................................................................................................9 1.2. Evropsko ogrodje kvalifikacij ..........................................................................................................................................9 1.3. Slovensko ogrodje kvalifikacij .........................................................................................................................................9 1.4. Register kvalifikacij SOK ................................................................................................................................................. 10 2. Povezanost sfere izobraževanja in trga dela ...................................................................................................... 13 3. Opis sistemov kvalifikacij ............................................................................................................................................. 14 3.1. Izobrazbe – opis izobraževalnega sistema .............................................................................................................. 14 3.2. Poklicne kvalifikacije ......................................................................................................................................................... 18 3.3. Dodatne kvalifikacije ......................................................................................................................................................... 19 III. SISTEM KVALIFIKACIJ NA PODROČJU GOSTINSTVA, HOTELIRSTVA IN TURIZMA .................... 20 1. Gostinstvo, hotelirstvo in turizem ............................................................................................................................ 21 1.1. Dejavnost gostinstva, hotelirstva in turizma v Sloveniji ....................................................................................22 1.2. Usmeritve slovenskega turizma ...................................................................................................................................25 1.3. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 ............................................................................. 26 1.4. Kadri v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu ............................................................................................................... 30 2. Kvalifikacije na področju gostinstva, hotelirstva in turizma ...................................................................... 32 2.1. Kvalifikacijska struktura za področje gostinstva, hotelirstva in turizma ....................................................32 2.2. Opis kvalifikacij za področje gostinstva, hotelirstva in turizma.................................................................... 33 2.3. Vpis v izobraževalne in študijske programe na področju gostinstva, hotelirstva in turizma ......... 79 2.3.1. Izobraževalne institucije in programi izobraževanja ......................................................................................... 79 2.3.2. Število vpisanih dijakov/študentov v izobraževalne programe ................................................................... 85 2.3.3. Število podeljenih certifikatov na področju gostinstva, hotelirstva in turizma .................................... 88 IV. TRENDI IN RAZVOJNE MOŽNOSTI NA PODROČJU GOSTINSTVA, HOTELIRSTVA IN TURIZMA ........................................................................................................................................ 90 V. DODATEK ............................................................................................................................................................................. 96 1. Viri in literatura ................................................................................................................................................................... 98 2. Pomen krajšav in kratic ................................................................................................................................................... 99 3. Kazalo slik ...........................................................................................................................................................................100 4. Kazalo tabel .......................................................................................................................................................................100 5. Kazalo grafov ......................................................................................................................................................................101 IUvod 6 Vse hitrejši razvoj gospodarstva, predvsem razvoj novih tehnologij in storitev, vpliva na razvoj novih kvalifikacij. Z večanjem števila različnih vrst kvalifikacij se veča tudi potreba po zagotavljanju njihove transparentnosti in preglednosti celotnega sistema kvalifikacij. Pričujočo publikacijo smo pripravili z razlogom, da na enem mestu pregledno in celovito predstavimo nabor kvalifikacij s področja gostinstva, hotelirstva in turizma ter prikažemo širšo sliko omenjenih panog in položaja kvalifikacij v njih. Publikacija je namenjena različnim skupinam deležnikov, ki so na raznovrstne načine povezani z izbranim področjem: delodajalcem, zbornicam, sindikatom, izobraževalnim ustanovam, strokovnim institucijam, predstavnikom ministrstev in tudi širši zainteresirani javnosti. V prvem delu publikacije so uvodoma pojasnjene temeljne ideje Evropskega in Slovenskega ogrodja kvalifikacij ter vrste kvalifikacij. V nadaljevanju predstavljamo podrobnejši opis sistemov kvalifikacij v Sloveniji ter orodja za zagotavljanje njihove kakovosti in načine povezovanja sfere izobraževanja in trga dela. Drugi del publikacije bralcu ponuja posnetek stanja na področju gostinstva, hotelirstva in turizma v Republiki Sloveniji ter nabor in položaj kvalifikacij v omenjenih panogah. Pregledno in celovito ikn ter po ravneh Slovenskega ogrodja kvalifikacij predstavljamo ičn posamezne kvalifikacije. V publikaciji najdemo tudi podatke o see aktualnih dogajanjih v zvezi s kvalifikacijami, kot so npr. gibanje o J vpisa v izbrane izobraževalne in študijske programe v obdobju mo zadnjih petih let, regijska pokritost izvajalcev izobraževanja ipd. r: T V zaključnem poglavju so v publikaciji nakazani trendi, v katero tov smer naj bi se v prihodnosti razvijale nove oziroma specifično fo A prilagojene kvalifikacije za področje gostinstva, hotelirstva in .inia turizma. nev Poudariti je treba, da so kvalifikacijske strukture na izbranih .slow področjih in drugi podatki, ki področje opisujejo, podvrženi w nenehnim spremembam oziroma dopolnitvam, zato odslikavajo ir: wV stanje na izbranem področju v aktualni časovni perspektivi. 7 II Opis sistemov kvalifikacij 8 OGRODJE 1.KVALIFIKACIJ 1.1. Kvalifikacija Kvalifikacija je rezultat procesa ocenjevanja in priznavanja pristojnega organa, ki odloči, da je posameznik dosegel učne izide v skladu z opredeljenimi standardi. Kvalifikacije pridobivamo v sistemu formalnega izobraževanja in zunaj njega. Izkazujejo se z javnimi listinami (potrdili, spričevali, diplomami, certifikati). 1.2. Evropsko ogrodje kvalifikacij EOK Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK) je skupno evropsko referenčno ogrodje, ki povezuje sisteme kvalifikacij različnih držav in deluje kot orodje za primerjavo kvalifikacij. Z EOK so kvalifikacije med različnimi sistemi in državami v Evropi lažje berljive in bolj razumljive. EOK ima dva glavna cilja: spodbujati mobilnost državljanov med državami in omogočati vseživljenjsko učenje. EOK je dostopen na portalu Learning Opportunities and Qualifications in Europe. 1.3. Slovensko ogrodje kvalifikacij Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) je enotni sistem kvalifikacij v Republiki Sloveniji za razvrščanje kvalifikacij v ravni, glede na učne izide. Namen SOK je doseči transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij v Sloveniji in EU, njegovi temeljni cilji pa so: podpreti vseživljenjsko učenje; povezati in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij ter izboljšati preglednost, dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo. Podlaga za Slovensko ogrodje kvalifikacij je Zakon o Slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK, Ur. l. št. 104/2015), ki je začel veljati leta 2016. Slovensko ogrodje kvalifikacij določa tri vrste kvalifikacij: · izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino o zaključenem izobraževanju, · poklicno kvalifikacijo, ki se izkazuje s certifikatom o pridobljeni NPK, izdanem v skladu s predpisi, ki urejajo NPK, ali z drugo listino o zaključenem programu za usposabljanje oziroma izpopolnjevanje, izdano v skladu s predpisi, ki urejajo poklicno, strokovno in visokošolsko izobraževanje, · dodatno kvalifikacijo, ki se ureja na način in po postopku, določenem v Zakonu o SOK, ter se izkazuje s potrdilom, izdanim v skladu z omenjenim zakonom, in je namenjena za dopolnjevanje usposobljenosti posameznika na doseženi ravni in na določenem strokovnem področju. Kvalifikacije so v SOK razvrščene v deset referenčnih ravni, glede na učne izide. Deset ravni SOK se povezuje z osmimi ravnmi Evropskega ogrodja kvalifikacij EOK prek opisnikov ravni obeh ogrodij. Visokošolske kvalifikacije so uvrščene tudi v ravni Evropskega ogrodja visokošolskih kvalifikacij (EOVK). 9 Slika 1: Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) KC – kratki cikel EOVK, 1. – prva stopnja EOVK, 2. – druga stopnja EOVK, 3. – tretja stopnja EOVK V shemo so vključene vse aktualne kvalifikacije, ki jih je mogoče pridobiti v Sloveniji. Vključena je tudi kvalifikacija Magisterij znanosti/umetnosti na 9.ravni SOK, ki je bila v procesu umeščanja SOK v EOK vključena v raven EOK 8. Informacije o umeščenosti ostalih kvalifikacij so dostopne na www.nok.si Vir: www.nok.si, 2018. 1.4. Register kvalifikacij SOK Register kvalifikacij SOK (www.nok.si) predstavlja javno dostopen informacijski sistem Slovenskega ogrodja kvalifikacij in omogoča vpogled v vse posamične kvalifikacije, ki jih je mogoče pridobiti v Sloveniji, in sicer: izobrazbe, poklicne kvalifikacije in dodatne kvalifikacije. Na ta način se povečuje transparentnost sistema kvalifikacij v državi, kar koristi zlasti naslednjim uporabnikom: udeležencem izobraževanja na vseh ravneh sistema, zaposlenim, delodajalcem, izobraževalnim institucijam, strokovnim komisijam, poklicnim svetovalcem in drugim. Kvalifikacije so v registru kvalifikacij SOK opisane v skladu z metodologijo SOK ter zakonskimi določili. Register kvalifikacij SOK je povezan tudi s portalom Learning Opportunities and Qualifications portal. QR koda za dostop do registra kvalifikacij Zaradi preglednejšega razlikovanja med aktualnimi in preteklimi izobraževalnimi programi so kvalifikacije v tabeli 1 prikazane v dveh različnih barvah: - z modro so obarvane kvalifikacije, ki jih kandidati pridobivajo v aktualnih izobraževalnih programih; - z rdečo barvo pa kvalifikacije, ki so jih kandidati pridobili v preteklih izobraževalnih programih (od šeste ravni do desete ravni SOK). 10 Tabela 1: Kvalifikacije v SOK ter ravni SOK v EOK IZOBRAZBE POKLICNE KVALIFIKCIJE DODATNE KVALIFIKACIJE EOK raven 1. RAVEN 1. Spričevalo o končanem 7. oz. 8. razredu osnovne šole (Nedokončana osnovnošolska izobrazba) Zaključno spričevalo osnovne šole1 (Osnovnošolska izobrazba z nižjim izobrazbenim standardom) 2. RAVEN 2. Zaključno spričevalo osnovne šole Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji Potrdilo o pridobitvi dodatne (Osnovnošolska izobrazba) (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 2) kvalifikacije, raven 2 3. RAVEN 3. Spričevalo o zaključnem izpitu (Nižja poklicna izobrazba) Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji Potrdilo o pridobitvi dodatne (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 3) kvalifikacije, raven 3 4. RAVEN 4. Spričevalo o zaključnem izpitu (Srednja poklicna izobrazba) Potrdilo o zaključenem programu za usposabljanje in izpopolnjevanje, Potrdilo o pridobitvi dodatne Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji kvalifikacije, raven 4 (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 4) 5. RAVEN 4. Spričevalo o poklicni maturi Potrdilo o zaključenem programu za usposabljanje in izpopolnjevanje, Potrdilo o pridobitvi dodatne (Srednja strokovna izobrazba) Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji kvalifikacije, raven 5 Spričevalo o opravljenem mojstrskem izpitu (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 5) (Srednja strokovna izobrazba) Spričevalo o opravljenem delovodskem izpitu (Srednja strokovna izobrazba) Spričevalo o opravljenem poslovodskem izpitu (Srednja strokovna izobrazba) Spričevalo o splošni maturi (Srednja izobrazba) 6. RAVEN 5. Diploma o višji strokovni izobrazbi Potrdilo o zaključenem študijskem programu za izpopolnjevanje Potrdilo o pridobitvi dodatne (Višja strokovna izobrazba)2 Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji kvalifikacije, raven 6 Diploma o višji strokovni izobrazbi oz. višješolski izobrazbi (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 6) (Višja strokovna izobrazba oziroma višješolska izobrazba)3 7. RAVEN 6. Diploma prve stopnje (VS) Potrdilo o zaključenem študijskem programu za izpopolnjevanje Potrdilo o pridobitvi dodatne (Visokošolska strokovna izobrazba VS)4 kvalifikacije, raven 7 Diploma prve stopnje (UN) (Visokošolska univerzitetna izobrazba UN)5 Diploma o visokem strokovnem izobraževanju (Visoka strokovna izobrazba)6 Diploma o specializaciji (Specializacija po višji strokovni izobrazbi oz. višješolski izobrazbi)7 8. RAVEN 7. Diploma druge stopnje Potrdilo o zaključenem študijskem programu za izpopolnjevanje (Magisterij, pridobljen po magistrskem študijskem programu ali enovitem magistrskem študijskem programu)8 Diploma o specializaciji (Specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi)9 Diploma o univerzitetnem izobraževanju (Univerzitetna izobrazba)10 Diploma o visokošolskem izobraževanju (visoka strokovna izobrazba-ZUI)11 9. RAVEN 8. Diploma o magisteriju znanosti (Magisterij znanosti/umetnosti)12 Diploma o magisteriju znanosti (Magisterij znanosti/umetnosti)13 Diploma o specializaciji (Specializacija po visoki univerzitetni izobrazbi)14 Diploma o specializaciji (Specializacija po visoki strokovni izobrazbi-ZUI)15 10. RAVEN 8. Diploma tretje stopnje (Doktorat znanosti)16 Diploma o doktoratu znanosti (Doktorat znanosti)17 Diploma o doktoratu znanosti (Doktorat znanosti)18 Vir: Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK). 11 1 V Republiki Sloveniji poznamo tudi »posebne programe vzgoje in izobraževanja«, v katere se vključujejo otroci in mladostniki z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju (npr. po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami). Taki programi ne omogočajo pridobitve kvalifikacije, zato niso vključeni v SOK. Po zaključenem izobraževanju se mladostniki večinoma vključujejo v varstveno delovne centre. 2 Pridobljena po letu 1996 v skladu z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00, 86/04 – ZVSI in 79/06 – ZPSI-1) in po letu 2004 v skladu z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04 in 100/13). 3 Pridobljena do 30. 9. 2002 po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89; v nadaljnjem besedilu: ZUI). ZUI navaja dikcijo »višja strokovna izobrazba«, na diplomah in v razpisih za vpis pa lahko opazimo, da se uporablja tudi izraz »višješolska izobrazba«, ki ni v skladu z ZUI. 4 Pridobi se po letu 2004 v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14; v nadaljnjem besedilu: ZViS). 5 Pridobi se po letu 2004 v skladu z ZViS. 6 Pridobi se po letu 1994 v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 7 Pridobljena do 30. 9. 1997 v skladu z ZUI. 8 Pridobi se po letu 2004 v skladu z ZViS. 9 Pridobi se v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 10 Pridobi se po letu 1994 v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 11 Pridobljena v skladu z ZUI. 12 Pridobi se v skladu z ZVIS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 13 Pridobljena v skladu z ZUI. 14 Pridobi se po letu 1994 v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. Ta kvalifikacija se glede na slovensko zakonodajo in v skladu z načelom najboljšega ujemanja umešča na deveto raven SOK, vendar pa glede na učne rezultate ne dosega zahtevnosti učnih rezultatov osme ravni EOK. Zato je ta kvalifikacija primerljiva z opisniki sedme ravni EOK. 15 Pridobljena do 30. 9. 1997 v skladu z ZUI. Ta kvalifikacija se glede na slovensko zakonodajo in v skladu z načelom najboljšega ujemanja umešča na deveto raven SOK, vendar pa glede na učne rezultate ne dosega zahtevnosti učnih rezultatov osme ravni EOK. Zato je ta kvalifikacija primerljiva z opisniki sedme ravni EOK. 16 Pridobi se po letu 2004 v skladu z ZViS. 17 Pridobi se po letu 1994 v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 18 Pridobljena v skladu z ZUI. 12 POVEZANOST SFERE 2.IZOBRAŽEVANJA IN TRGA DELA Področji izobraževanja in trga dela se morata zaradi hitrih razvojnih sprememb nenehno povezovati in vzajemno iskati skupne rešitve. Pri tem se na različne načine povezujejo izobraževalne institucije, podjetja in drugi socialni partnerji z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti različnih sistemov pridobivanja kvalifikacij. V Sloveniji je na področju srednješolskega in višješolskega izobraževanja poklicni standard povezovalni člen med sfero gospodarstva in izobraževanja. Šele vzpostavitev poklicnega standarda pred leti je omogočila, da se je gospodarska sfera začela aktivno vključevati v proces njegove priprave in tako neposredno vplivati na vsebine izobraževalnih programov. Postopek priprave poklicnih standardov in njihove revizije poteka po načelih socialnega dialoga, pri čemer Center RS za poklicno izobraževanje sistematično vključuje vse ključne partnerje na nacionalni ravni. Posebej pomembno je sodelovanje najnaprednejših subjektov s področja industrije, obrti in storitev za zgodnje odkrivanje potreb po novih kvalifikacijah. Načelo transparentnosti se upošteva kot temeljno načelo pri razvoju poklicnih standardov, ki so podlaga za pripravo izobraževalnih programov in tudi katalogov za NPK v sistemu certificiranja. Poklicni standard je torej povezovalni člen poklicnega izobraževanja in sistema certificiranja NPK. Poklicni standard določa vsebino poklicne kvalifikacije na določeni ravni in opredeljuje potrebna znanja, spretnosti in kompetence, ki so posamezniku potrebni, da opravlja določen poklic. Pri tem je treba poudariti, da so poleg poklicnih pomembne tudi ključne kompetence, saj zagotavljajo posameznikovo profesionalno rast, pa tudi sposobnost opravljanja različnih vlog v družbi. V okviru Centra RS za poklicno izobraževanje je bila pripravljena analiza ključnih kompetenc in predlog posodobljenega nabora ključnih kompetenc, ki se vključujejo v poklicne standarde. Pri pripravi nabora ključnih kompetenc so bile upoštevane tako potrebe trga dela kot tudi evropska priporočila na tem področju (Marentič, 2015). Na področju visokega šolstva je bila v letu 2011 sprejeta Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011—2020 (ReNPVŠ11-20, Ur. l. RS št. 41/11). Ta med drugim opredeljuje cilje in ukrepe slovenskega visokošolskega prostora, ki se nanašajo na vzpostavitev kakovostnega, raznolikega in odzivnega visokošolskega prostora do leta 2020. Peti ukrep Resolucije izpostavlja izboljšanje sodelovanja visokošolskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom ter tako postavlja temelje visokošolskim institucijam za boljše sodelovanje z družbenim okoljem in uspešnejši prenos znanja iz visokošolskih institucij v gospodarstvo in negospodarstvo. V okviru ukrepa so predvidene spodbude pri raziskovalnih in inovativnih projektih med gospodarstvom in negospodarstvom ter aktivno sodelovanje delodajalcev pri oblikovanju študijskih programov, kar posledično vpliva na hitrejše odzivanje na družbena in gospodarska pričakovanja. Visokošolske institucije se morajo ob avtonomnem razvoju kakovostnih akademskih standardov za študijske programe hkrati odzivati tudi na družbena in gospodarska pričakovanja. Ob tem morajo proučiti družbene potrebe po določenih študijskih programih, poklicnih profilih in analizirati, ali so pridobljene kompetence diplomantov primerne za zaposljivost in za razvoj posameznika v smislu aktivnega državljanstva in osebne rasti. 13 OPIS SISTEMOV 3.KVALIFIKACIJ 3.1. Izobrazbe – opis izobraževalnega sistema Izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji temelji na načelu vseživljenjskega učenja, v grobem ga delimo na: - predšolsko vzgojo, - osnovnošolsko izobraževanje, - srednješolsko izobraževanje, - višješolsko izobraževanje, - visokošolsko izobraževanje, - izobraževanje odraslih. Osnovnošolsko izobraževanje Obvezno osnovnošolsko izobraževanje je v Sloveniji organizirano v okviru enotne devetletne osnovne šole, v katero so vključeni učenci od šestega do petnajstega leta starosti. V prvi razred se vpisujejo učenci, ki v letu vstopa v šolo dopolnijo šest let. Po uspešno zaključeni osnovni šoli učenci pridobijo zaključno spričevalo osnovne šole in lahko nadaljujejo s srednješolskim izobraževanjem. Če učenci ne zaključijo celotnega programa osnovne šole, uspešno pa zaključijo najmanj sedmi razred, pridobijo potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti in lahko nadaljujejo z nižjim poklicnim izobraževanjem. Srednješolsko izobraževanje Po obveznem devetletnem osnovnošolskem izobraževanju sledi neobvezno srednješolsko izobraževanje. Traja dve do pet let, vanj vstopajo generacije otrok, stare praviloma petnajst let. Srednješolsko izobraževanje se deli na: • splošno izobraževanje, kamor spadajo različni štiriletni programi splošne in strokovne gimnazije (gimnazija in klasična gimnazija; tehniška, ekonomska in umetniška gimnazija različnih smeri) in enoletni maturitetni tečaj, ki se zaključijo s splošno maturo, ter • poklicno in strokovno izobraževanje, kamor spadajo izobraževalni programi različnih vrst zahtevnosti, in sicer: programi nižjega (dve leti) ter srednjega poklicnega izobraževanja (tri leta), ki se zaključijo z zaključnim izpitom, ter srednjega strokovnega izobraževanja (štiri leta), poklicno-tehniškega izobraževanja (dve leti po končanem programu srednjega poklicnega izobraževanja) in poklicnega tečaja (eno leto), ki se prav tako zaključijo s poklicno maturo. Srednje splošno izobraževanje Srednje splošno (gimnazijsko) izobraževanje traja štiri leta in se konča s splošno maturo kot obliko zunanjega preverjanja znanja. Uspešno končana gimnazija, ki se zaključi z maturo in pridobitvijo spričevala o splošni maturi, omogoča dijakom vpis v programe višjega in visokošolskega strokovnega ter univerzitetnega izobraževanja. Dijaki v gimnazijah opravljajo maturo iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela (materinščina, tuji jezik in matematika) in dveh predmetov izbirnega dela. 14 Srednje tehniško in strokovno izobraževanje Srednje tehniško in strokovno izobraževanje praviloma traja štiri leta (lahko tudi pet). Namenjeno je učencem, ki so končali osnovno šolo ali izobraževalni program nižjega poklicnega izobraževanja. Gre za široko zasnovane programe z dvojno kvalifikacijo: kandidati si pridobijo poklicno kvalifikacijo in se pripravijo za nadaljnji študij v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja (pod dodatnimi pogoji tudi univerzitetnega). Izobraževanje se konča s poklicno maturo, ki je sestavljena iz obveznih predmetov (materinščine in strokovnoteoretičnega predmeta) in izbirnih predmetov (tuji jezik ali matematika ter izdelek oziroma storitev z zagovorom). Po uspešno opravljeni poklicni maturi dijak pridobi spričevalo o poklicni maturi. Srednje poklicno izobraževanje V srednjem poklicnem izobraževanju se dijaki izobražujejo za širša poklicna področja. Programi so pretežno praktično naravnani, saj vključujejo minimalno 24 tednov praktičnega usposabljanja z delom. Praviloma trajajo tri leta (lahko tudi štiri leta). Vanje se lahko vpiše, kdor je končal osnovno šolo ali izobraževalni program nižjega poklicnega izobraževanja. Izobraževanje se zaključi z zaključnim izpitom, ki obsega pisni in ustni izpit iz materinščine in izdelek oziroma storitev z zagovorom. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dijak pridobi spričevalo o zaključnem izpitu in lahko nadaljuje izobraževanje po dveletnem izobraževalnem programu v poklicno-tehniškem izobraževanju ali se zaposli. Poklicno-tehniško izobraževanje Poklicno-tehniško izobraževanje je oblikovano kot nadgradnja srednjega poklicnega izobraževanja in omogoča dijakom, ki so uspešno končali srednje poklicno izobraževanje, da dosežejo srednjo strokovno izobrazbo, ki je po stopnji izobrazbe enakovredna štiriletnemu strokovnemu oziroma tehniškemu izobraževanju. Hkrati dijaku omogoča pridobitev poklica na višji kvalifikacijski ravni. Traja dve leti. Izobraževanje se konča s poklicno maturo. Po uspešno opravljeni poklicni maturi dijak pridobi spričevalo o poklicni maturi. Nižje poklicno izobraževanje Nižje poklicno izobraževanje, ki tipično traja dve leti, je namenjeno učencem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in končali najmanj sedem razredov devetletne osnovne šole oziroma so končali osnovno šolo po prilagojenem izobraževalnem programu. V strokovnih modulih je poudarek na praktičnem pouku, ki je podkrepljen s strokovnoteoretičnimi vsebinami. Ob zaključku izobraževanja mora dijak opraviti zaključni izpit. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dijak pridobi spričevalo o zaključnem izpitu. S tem je usposobljen za opravljanje manj zahtevnih poklicev, hkrati pa lahko nadaljuje izobraževanje v programih srednjega poklicnega izobraževanja. Poklicni tečaj Poklicni tečaj traja eno leto in je namenjen dijakom, ki so uspešno končali štiri letnike gimnazije ali strokovne šole (brez mature). Zato so dijakom priznani splošnoizobraževalni predmeti iz predhodnega izobraževanja in imajo v programu le strokovne module s praktičnim usposabljanjem z delom. Poklicni tečaj je druga pot do naziva strokovne izobrazbe, za katerega obstaja tudi štiriletni program srednjega strokovnega ali tehniškega izobraževanja. Maturitetni tečaj Maturitetni tečaj traja eno leto in je namenjen pripravi na maturo za tiste dijake, ki niso obiskovali gimnazije, in osebe, starejše od 21 let, ki želijo opravljati maturo. Po končanem maturitetnem tečaju kandidati opravljajo enako maturo kot dijaki v gimnazijah. Mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit Mojstrski, delovodski ali poslovodski izpiti so namenjeni kandidatom s končano srednjo poklicno šolo in z najmanj tremi leti ustreznih delovnih izkušenj. Izpit je sestavljen iz štirih delov: praktičnega dela, strokovnoteoretičnega dela, poslovodno-ekonomskega dela ter pedagoško-andragoškega dela. Z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom, s katerim se preverja 15 usposobljenost kandidata za samostojno vodenje obratovalnice, za mojstrsko opravljanje poklica in za praktično usposabljanje dijakov, si kandidat pridobi spričevalo o opravljenem mojstrskem, delovodskem ali poslovodskem izpitu ter srednjo strokovno izobrazbo. Na podlagi opravljenih izpitov iz splošnoizobraževalnih predmetov poklicne mature lahko kandidat nadaljuje izobraževanje na višjih in visokih strokovnih šolah. Visokošolsko in višje strokovno izobraževanje Med pomembnejšimi temeljnimi cilji visokošolskega in višjega strokovnega izobraževanja so predvsem kakovost, zaposljivost in mobilnost v Evropi in svetu, pravičen dostop, raznovrstnost institucij in študijskih programov. Višje strokovno izobraževanje Višje strokovno izobraževanje v Sloveniji je namenjeno študentom, ki so končali poklicno ali splošno maturo, pa tudi kandidatom z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom, ki imajo tri leta delovnih izkušenj ter opravljen preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju. Praktično naravnani programi trajajo dve leti in zaobsegajo 20-tedensko praktično usposabljanje v podjetjih. Študentom omogočajo pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnimi standardi. Visokošolsko izobraževanje Visokošolsko izobraževanje je organizirano na treh »bolonjskih« stopnjah. V okviru prve stopnje se izvajata visokošolski strokovni in univerzitetni študij oziroma dodiplomski študij, na drugi stopnji magistrski (stopenjski ali enovit) in na tretji doktorski študij. Študijski programi se izvajajo kot redni ali izredni študij ali študij na daljavo. Študijski programi za pridobitev izobrazbe trajajo dve do šest let. Študijske obveznosti po programih so ovrednotene s kreditnimi točkami. V letniku študija si je mogoče pridobiti 60 KT, pri čemer 1 KT pomeni 25—30 ur študentovega dela oziroma 1.500—1.800 ur na leto. Kreditni sistem študija (ECTS) je obvezen od leta 2002 naprej. Študijski programi za pridobitev izobrazbe pred uvedbo bolonjskih študijskih programov: a) dodiplomski: – za pridobitev visoke strokovne izobrazbe (diploma o visokem strokovnem izobraževanju), – za pridobitev univerzitetne izobrazbe (diploma o univerzitetnem izobraževanju); b) podiplomski: – za pridobitev specializacije (diploma o specializaciji), – za pridobitev magisterija (diploma o magisteriju znanosti), – za pridobitev doktorata znanosti (diploma o doktoratu znanosti). Študijski programi za pridobitev izobrazbe po uvedbi bolonjskih študijskih programov: a) prva stopnja – visokošolski strokovni študijski programi (diploma o izobraževanju prve stopnje VS), – univerzitetni študijski programi (diploma o izobraževanju prve stopnje UN); b) druga stopnja – magistrski študijski programi (diploma o strokovnem magisteriju), – enoviti magistrski študijski programi (diploma o strokovnem magisteriju); c) tretja stopnja – doktorski študijski programi (diploma o doktoratu znanosti). 16 Izobraževanje odraslih Izobraževanje odraslih obsega izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje, vendar pri tem izobraževanju nimajo statusa rednega učenca, dijaka ali študenta. Slika 2: Sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji Vir: spletna stran MIZŠ, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ENIC-NARIC_center/SISTEM_VZGOJE_IN_IZOBRAZEVANJA_V_REPUBLIKI_ SLOVENIJI.pdf n a dan 25. 7. 2019 17 Zagotavljanje kakovosti v izobraževalnem sistemu Kakovost sistema izobraževanja je bistveno odvisna od vzpostavljenih in kakovostnih akreditacijskih postopkov in sistemov zagotavljanja kakovosti. V Sloveniji akreditacijski postopki in sistemi zagotavljanja kakovosti tvorijo celovito skrb za kakovost izobraževalnega sistema ter kakovost njegovih učinkov. Zagotavljanje kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji je vpeto v mednarodni prostor, prek evropske mreže zagotavljanja kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). Za zagotavljanje kakovosti v visokošolskem izobraževanju je v Republiki Sloveniji zadolžena Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), ki izvaja akreditacijske postopke in evalvacije študijskih programov. 3.2. Poklicne kvalifikacije Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), katerega temeljni namen je omogočati formalno priznavanje poklicnih kvalifikacij, ne glede na načine oziroma učna okolja, kjer so bile pridobljene, je uvedel Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki je bil sprejet leta 2000 (Drofenik, 2017). Sistem NPK je odprl novo pot do javno veljavnih listin (certifikata v skladu z evropskimi priporočili o vrednotenju neformalnega in priložnostnega učenja). Omogoča ugotavljanje in potrjevanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj in spretnosti, ne glede na to, kako so bili posameznikova znanja in spretnosti pridobljene (Logaj, 2014). Nacionalna poklicna kvalifikacija je formalno priznana strokovna usposobljenost za opravljanje poklica na določeni ravni zahtevnosti, ki temelji na nacionalno sprejetem poklicnem standardu. S sistemom NPK potrjujemo znanja in spretnosti, ki jih je posameznik pridobil z delovnimi izkušnjami, prostovoljnim delom, prostočasnimi aktivnostmi, udeležbo na neformalnih programih izobraževanja oziroma usposabljanja, samoučenjem ipd. Sistem je namenjen le odraslim osebam, starim nad 18 let. Prednost sistema NPK je v njegovi fleksibilnosti, saj omogoča hitro odzivnost na potrebe trga dela. Možnost potrjevanja predhodno pridobljenih znanj pozitivno vpliva na odpravljanje razlik med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela. Zagotavljanje kakovosti v sistemu NPK Sistem NPK temelji na vnaprej predpisanih postopkih preverjanja in potrjevanja neformalno pridobljenih znanj, kar zagotavlja sistemu njegovo objektivnost in kakovost. Zagotovljena je akreditacija NPK na pristojnem strokovnem svetu. Vsak kandidat, ki pristopi k preverjanju in potrjevanju NPK, ima zagotovljeno svetovanje. Postopek preverjanja in potrjevanja NPK izvajajo izvajalci, ki so vpisani v register izvajalcev pri RIC. Izvajalci v sistemu NPK morajo za vpis v register izvajalcev izpolnjevati materialne pogoje, predpisane v katalogu strokovnih znanj in spretnosti za NPK. Poleg navedenega se redno revidira NPK ter ob reviziji prav tako preveri izvajalca. Ocenjevalci morajo za pridobitev licence izpolnjevati kadrovske pogoje, navedene v katalogu strokovnih znanj in spretnosti za NPK, ter opraviti usposabljanje. Ocenjevalci podaljšujejo licenco vsakih pet let, RIC pa skrbi za sprotno spremljavo dela članov komisij na preverjanjih NPK. V sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij CPI izvaja evalvacijo sistema NPK. Kvalifikacije, pridobljene po programih izpopolnjevanja in usposabljanja Ena od vrst poklicnih kvalifikacij so kvalifikacije, pridobljene po programih izpopolnjevanja in usposabljanja, ki jih opredeljujeta Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI – 1A, Ur. l. RS št. 68/17) ter Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI, Ur. l. RS št. 86/04 in 100/13). Študijski programi za izpopolnjevanje in usposabljanje so namenjeni predvsem izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na ravni srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, v skladu z zahtevami delovnih mest. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo že uveljavljenih oblik nadaljnjega usposabljanja delavcev za potrebe podjetij in konkretnih delovnih mest, zapolnjujejo pa tudi vrzel v ponudbi usposabljanja, predvsem za delavce, ki so zaposleni v manjših podjetjih. 18 Programi izpopolnjevanja in usposabljanja bodo pripomogli k razvoju poklicno specifičnih kompetenc posameznikov ter s tem prispevali k učinkovitejšemu usklajevanju med povpraševanjem in ponudbo po spretnostih in znanjih na trgu delovne sile. Usmerjenost na potrebe podjetij in delovnih mest je osnovno vodilo pri razvoju teh programov. Zagotavljanje kakovosti za programe izpopolnjevanja in usposabljanja se uresničuje prek izvajanja predpisanih akreditacijskih postopkov pri pristojnih strokovnih svetih. Prav tako se zagotavljanje kakovosti spremlja v okviru kriterijev evropske mreže zagotavljanja kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). Kvalifikacije, pridobljene po študijskih programih izpopolnjevanja Ena izmed vrst poklicnih kvalifikacij so tudi kvalifikacije, pridobljene po študijskih programih izpopolnjevanja. Študijski programi za izpopolnjevanje so v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (ZVIS, Ur. l. RS št. 65/17, 33. člen) oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja. Zagotavljanje kakovosti za študijske programe izpopolnjevanja se uresničuje prek izvajanja predpisanih akreditacijskih postopkov na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu ter evalvacij posameznih študijskih programov. 3.3. Dodatne kvalifikacije Dodatna kvalifikacija je v skladu z Zakonom SOK (ZSOK, Ur. l. št 104/2015) kvalifikacija, ki dopolnjuje usposobljenost posameznika na doseženi ravni in na določenem strokovnem področju ter je vezana na potrebe trga dela. Dodatne kvalifikacije so ena od vrst kvalifikacij, ki omogoča pridobitev javne listine – Potrdilo o pridobitvi dodatne kvalifikacije. Vlogo za umestitev dodatne kvalifikacije v SOK lahko vloži delodajalec, skupina delodajalcev ali Zavod RS za zaposlovanje na posebnem obrazcu, ki vključuje: osnovne podatke o kvalifikaciji, standard dodatne kvalifikacije, program usposabljanja, opis zagotavljanja kakovosti, potrebe na trgu dela, reference predlagatelja. Zagotavljanje kakovosti pri umeščanju dodatnih kvalifikacij V skladu z Zakonom SOK (ZSOK, Ur. l. št 104/2015) CPI strokovno oceni popolno vlogo za umestitev dodatne kvalifikacije v SOK in pripravi mnenje o ustreznosti vloge in programa usposabljanja. Strokovna komisija NKT SOK-EOK na podlagi pozitivnega mnenja CPI sprejme odločitev glede vloge o umestitvi dodatne kvalifikacije v SOK in pripravi predlog za umestitev dodatne kvalifikacije v SOK. Dodatno kvalifikacijo na podlagi predloga strokovne komisije v Slovensko ogrodje kvalifikacij umesti minister, pristojen za delo. Nadzor nad izvajanjem programa usposabljanja za pridobitev dodatne kvalifikacije izvaja ministrstvo, pristojno za šolstvo. 19 III Sistem kvalifikacij na področju gostinstva, hotelirstva in turizma 20 GOSTINSTVO, 1. HOTELIRSTVO IN TURIZEM Svetovna turistična organizacija (UNWTO) turizem imenuje ekonomski in socialni fenomen, saj se je v zadnjih desetletjih pospešeno razvijal ter postal najhitreje rastoča gospodarska dejavnost na svetu. Turizem je tudi ključno gonilo socialno- ekonomskega razvoja. Danes se po poslovnem obsegu turizem lahko enači z izvozom nafte, prehranskih proizvodov ali avtomobilov. Postal je eden izmed najpomembnejših igralcev v mednarodni menjavi in hkrati predstavlja enega od glavnih virov prihodkov številnih držav v razvoju. Prav tako je pomemben velik oblikovalec novih delovnih mest v številnih državah. Globalni razmah turizma v razvitih državah ugodno vpliva na gospodarski razvoj in zaposlenost v številnih povezanih sektorjih, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, telekomunikacije idr. Turizem velja za eno izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog, ki dosega rekordno rast z vzponom novih destinacij. Evropa še vedno ohranja svoj prednostni položaj kot najbolj obiskana turistična regija na svetu. V letu 2017 so turistični prihodi narasli za 7 % in so znašali 1.323 milijona turistov. Mednarodni turizem je v letu 2017 generiral 1,6 trilijona USD v zaslužku od izvoza. UNWTO napoveduje rast mednarodnih turističnih prihodov med 4 % in 5 % v letu 2018. V prvih 4 mesecih 2018 so mednarodni turistični prihodi zrastli za 6 % (v Evropi za 7 %) glede na enako obdobje leta 2016, kar celo presega napovedi. Do leta 2030 naj bi mednarodni turistični prihodi dosegli 1,8 milijarde turistov. (UNWTO Tourism Towards 2030). Takšna rast nas opominja na potrebo po trajnostnem razvoju turizma, oblikovanju »pametnih« destinacij in čim boljši uporabi novih tehnologij in inovacij. V svetovnem merilu je Evropa najbolj obiskana turistična regija sveta. Med državami je še vedno vodilna Francija, sledijo ji Združene države Amerike in Španija (po številu mednarodnih prihodov). Po zaslužku od turizma so na prvem mestu Združene države Amerike, sledita Španija in Francija. Ti podatki povedo, da je turizem izjemno tržno naravnana ik panoga. Kazalniki, kot so število prihodov turistov in njihovih ničn prenočitev, niso zadostni, pomemben je predvsem podatek, see koliko ta dejavnost prispeva k BDP posameznega gospodarstva o J in kolikšen je priliv iz naslova mednarodnih prihodov v državno mo blagajno. Danes turizem ustvari pribl. 9 % svetovnega BDP-ja in r: T zaposluje 347 milijonov ljudi. tov Evropska unija prav tako turizmu priznava velik pomen, predvsem fo A .in zaradi gospodarskega in zaposlitvenega potenciala ter zaradi ian družbenih in okoljskih vplivov. Tako je zapisano tudi v Evropski ev turistični politiki – Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, .slow svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru w regij, z dne 30. 6. 2010 »Evropa, prva svetovna turistična ir: w destinacija na svetu«: »Evropa je vodilna turistična destinacija na V 21 svetu. Turizem ima zaradi znatnega potenciala za prelivanje in ustvarjanje delovnih mest, še posebej za mlade, ključno vlogo pri razvoju številnih evropskih regij, zlasti manj razvitih. Celo med nedavno krizo se je turizem izkazal za razmeroma odporno in nenehno rastočo panogo.« Turistično gospodarstvo Evropske unije ima pomembno mesto v gospodarstvu držav članic, saj pomeni turistična dejavnost velik potencialni vir novih delovnih mest. Večina evropskih podjetij, ki delujejo v turizmu, so mala in srednje velika podjetja (MSP), katerih strateški pomen v evropskem turizmu ni omejen le na njihovo tržno vrednost in precejšen potencial, ki ga imajo za ustvarjanje novih delovnih mest. Prispevajo tudi k stabilnosti in blaginji lokalnih skupnosti, varovanju gostoljubnosti in lokalne identitete, ki sta zaščitni znak turizma v evropskih regijah. 1.1. Dejavnost gostinstva, hotelirstva in turizma v Sloveniji Turizem in gostinstvo imata v Sloveniji že večstoletno tradicijo. Zaradi svojih naravnih danosti, bogate naravne in kulturne dediščine ter ugodne geostrateške lege v osrčju Evrope je Slovenija zelo privlačna dežela, ki je vse bolj prepoznavna destinacija na turističnem zemljevidu sveta. V Sloveniji je turizem pomembna gospodarska dejavnost s številnimi multiplikativnimi učinki in visokim potencialom razvoja in rasti. Prav tako je v dejavnosti gostinstva, hotelirstva in turizma veliko priložnosti za ustvarjalnost in inovativnost ter za kreiranje novih delovnih mest. Z razvojem sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij so te možnosti bistveno večje. Slovenija je butična destinacija in ne destinacija masovnega turizma, kjer je najugodnejše razmerje med kakovostjo turistične ponudbe in ceno. Nacionalna znamka »I feel Slovenia«, ki jo najbolj dosledno uporabljamo prav v turizmu, in promocijski slogan slovenskega turizma »Slovenija. Zelena. Aktivna. Zdrava.« sta med strokovno in širšo javnostjo doma in v tujini zelo dobro sprejeta. Našo državo opisujeta kot trajnostno naravnano privlačno turistično destinacijo. Leto 2017 je bilo rekordno leto slovenskega turizma, saj je Slovenijo obiskalo več kot 4,9 milijona turistov, kar je 14,6 % rast glede na leto 2016. Število turističnih prenočitev je znašalo več kot 12,5 milijona, kar je 12,6 % več kot leta 2016. Število tujih turistov je v letu 2017 znašalo več kot 3,58 milijona, kar je 18,3 % več kot leta 2016; število domačih pa več kot 1,36 milijona, kar predstavlja 6 % povečanje. Več kot 8,5 milijona prenočitev so ustvarili tuji turisti oziroma 16,7 % več kot v letu 2016, več kot 4 milijone prenočitev pa domači turisti, kar je 4,7 % rast glede na leto 2016. (vir: SURS, STO). Povprečna doba bivanja je bila v letu 2017 2,5 dneva. Graf 1: Število nočitev in število obiskov 16000000 14000000 12000000 10000000 8000000 6000000 4000000 2000000 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 št. obiskov št. nočitev Vir: MGRT, Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 22 Tabela 2: Ključni kazalniki trenda uspešnosti hotelskega sektorja v Sloveniji Kazalnik 2010 2011 2012 2013 2014 2015 CAGR v % število sob 21697 22082 22015 22102 22072 22344 0,6 število ležišč 43851 44712 44527 44472 44567 45274 0,6 letna zasedenost sob v % 46,2 48 48,2 47,8 48,4 50,5 1,8 povprečna dnevna cena (v EUR) 74,4 75,9 75,8 73 70,2 68,9 -1,5 prihodek na prosto sobo (V EUR) 34,4 36,4 36,5 34,9 34 34,8 0,2 skupni prihodek na prosto sobo (v EUR) 17798 18849 18910 17909 17442 17871 0,1 EBITDA na prosto sobo 3,205 3,456 3,837 3,205 3,009 3,837 3,7 Vir: MGRT, Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 Graf 2: Povprečna doba bivanja v dnevih 3,4 3,4 3,3 3,3 3,2 3,2 3,1 3,1 3 i 2,8 2,7 2,7 2,7 ve 2,6 nD 2,6 2,5 2,4 2,4 2,2 2 2010 2011 2012 2013 2014 2015 PDB domači PDB tuji Vir: MGRT, Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 V strukturi turističnih prihodov in prenočitev prevladujejo tuji turisti, saj ustvarijo kar 72,5 % turističnih prihodov in 68 % turističnih prenočitev. Iz naslova izvoza potovanj je bilo v letu 2017 ustvarjenih 2,43 milijarde EUR prihodkov (2.434.182.000,00 EUR), kar je 11 % rast glede na leto 2016) (vir: Statistika Banke Slovenije). Rast mednarodnih prihodov turistov v Sloveniji je bila v letu 2017 višja kot v Evropi in svetu. V Sloveniji je bilo leta 2017 zabeležena 18,3 % rast števila tujih turistov, medtem ko je bila rast mednarodnih prihodov v Evropi 8 % ter v svetu 7 %. Turistična dejavnost v slovenskem BDP prispeva cca. 12 % delež (po podatkih WTTC – Svetovnega sveta za potovanja in turizem, z vključenimi multiplikativnimi učinki). To so učinki turistične dejavnosti na celotno gospodarstvo. Po izračunih SURS je prispevek turistične dejavnosti k celotni gospodarski rasti 8,2 % (Ekonomski računi za turizem, Slovenija, 2012, ocena za 2014, SURS, 25. 9. 2014). V lanskem letu (2017) je izvoz potovanj predstavljal 33,4 % izvoza storitev in pribl. 7 % celotnega izvoza. (vir: Statistika Banke Slovenije, Plačilna bilanca). V primerjavi z evropskim in svetovnim povprečjem sta v Sloveniji tako delež izvoza turizma v celotnem izvozu kot skupnih učinkov turizma v BDP veliko višja, visok je tudi delež zaposlenih v tej panogi. V tej dejavnosti je v Sloveniji zaposlenih 56.014 oseb (pribl. 6,5 % delovno aktivnega prebivalstva, od tega več kot 34.000 v gostinstvu), posredno pa je s turizmom povezanih še veliko delovnih mest. 23 Turizem ima visoke multiplikativne učinke na celotno gospodarstvo regije in države (prevoz potnikov, oskrba hotelov idr.). Prihod gostov v določen kraj pomeni pomembno tržno priložnost za številna podjetja, ki tam delujejo in tudi za turistične kmetije ter druge deležnike. Turizem ustvarja tudi nova delovna mesta in destinacijam daje dodaten utrip, saj je tako bistveno več kulturnih, športnih in drugih prireditev. Podatki, ki nam največ povedo o ekonomskem pomenu turizma, so izraženi v obliki t. i. Satelitskih računov za turizem (SRT oziroma TSA – Tourism Satellite Accounts), ki jih izvaja SURS (na triletna obdobja). Po tej mednarodno primerljivi in priznani metodologiji se lahko pridobijo podatki o vseh pomembnih ekonomskih agregatih turizma. Zadnji Satelitski računi za turizem so bili izdelani konec leta 2015 za leto 2012 (z oceno za leto 2014). Po zadnjih podatkih je turistični (direktni) BDP znašal 4,9 % celotnega BDP Slovenije. Poleg neposrednih učinkov, ki jih ima turistična potrošnja na povečanje proizvodnje, dodane vrednosti in BDP-ja, lahko izračunamo tudi posredne učinke, saj turistična potrošnja sproži povpraševanje tudi v drugih dejavnostih gospodarstva, ki dobavljajo proizvode za proizvodnjo turističnih dobrin oz. t. i. multiplikativne učinke. S povečanjem proizvodnje se povečajo tudi dohodki gospodinjstev; ti nadalje sprožajo povpraševanje in potrošnjo. Izračunani skupni BDP, ki je bil posledica turistične potrošnje, pa je znašal 8,2 % BDP celotnega gospodarstva. Zaradi ažurnosti podatkov se uporabljajo tudi podatki Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (WTTC), ki vsako leto objavi poročilo o ekonomskem pomenu turizma v posameznih državah. Po napovedih zadnjega poročila Slovenia Economic Impact 2018 predstavlja skupni prispevek turizma v celotnem BDP 11,9 % (v letu 2017) in naj bi v letu 2018 zrasel za 6,2 %. Največ prihodov tujih turistov je bilo zabeleženih v gorskih občinah (27,1 %), najdlje pa so se zadržali v zdraviliških občinah, kjer je bila doba bivanja 3–4 dni. Tujih turističnih prenočitev je bilo največ ustvarjenih iz Italije (14 %), Nemčije (12,1 %) in Avstrije (10,8 %) – iz naših tradicionalno najpomembnejših emitivnih trgov. Sledita Nizozemska (5 %) in Hrvaška (4,6 %). V zadnjih letih prihaja v Slovenijo tudi vedno več turistov iz prekomorskih, predvsem azijskih držav. Med najpomembnejšimi tujimi trgi glede na prenočitve se nahajajo Nemčija (662.084 nočitev), ki predstavlja 13,2 % tujih turističnih nočitev, Italija (587.043 nočitev) (6 % delež), Avstrija (536.629) (5,65 % delež). Na lestvici svetovne turistične konkurenčnosti je Slovenija trenutno na 41. mestu (od 136 držav). Na področju okoljske trajnosti na 10. mestu, na področju varnosti pa na 17. mestu. Po indeksu globalne varnosti (Global Peace Index) se je Slovenija leta 2017 med 163 ocenjenimi državami uvrstili na 7. mesto. V zadnjih treh letih slovenski turizem beleži izjemno rast. Prilivi iz naslova izvoza potovanj so se od leta 2014 do leta 2017 povečali za 17 % (vir: Statistika Banke Slovenije). V letu 2017 je bilo zabeleženih 40 % več prihodov turistov kot v letu 2014 ter 31,3 % rast števila nočitev v zadnjih treh letih (2014–2017) (vir: SURS). Rast turizma v Sloveniji ni naključna, temveč je posledica aktivnih ukrepov ministrstva in učinkovite promocije, ki jo izvaja Slovenska turistična organizacija v sodelovanju s turističnim gospodarstvom in drugimi deležniki slovenskega turizma. Za uspešen razvoj turizma je nujno sodelovanje vseh ključnih deležnikov slovenskega turizma, od države, gospodarstva, občin in lokalnih skupnosti, kjer se turizem dejansko odvija. Povečan turistični obisk je spodbuden tudi za drugo gospodarstvo, saj prihod gostov v določen kraj pomeni pomembno tržno priložnost za podjetja, ki tam delujejo. Turizem ustvarja tudi nova delovna mesta in destinacijam daje dodaten utrip, saj je tako bistveno več kulturnih, športnih in drugih prireditev. Ob začrtani strategiji rasti slovenskega turizma se turistični tokovi tudi ustrezno usmerjajo in v času ter prostoru goste razpršijo, da ne bi prišlo do prevelike obremenjenosti posameznih krajev. 24 Slika 3: Prenočitve po makro destinacijah PRENOČITVE VODILNIH DESTINACIJ PO MAKRO DESTINACIJAH SURS, 2016 ALPSKA SLOVENIJA TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA 3.313.087 30,3 % I 16/15: 111,44 3.195.820 29,2 % I 15/16: 104,61 MEDITERANSKA OSREDNJA SLOVENIJA SLOVENIJA & LJUBLJANA 34 VODILNIH DESTINACIJ, OPREDELJENIH V OKVIRU ŠTIRIH MAKRO DESTINACIJ, 2.731.381 1.691.429 USTVARI SKUPAJ 97,8 % VSEH 25,0 % 15,4 % I 16/15: 105,61 I 16/15: 111,84 PRENOČITEV V SLOVENIJI. Vir: MGRT, Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ključni poudarki 1.2. Usmeritve slovenskega turizma Razvoj slovenskega turizma je trajnostno naravnan. Danes Slovenijo na globalnih trgih pozicioniramo kot zeleno, aktivno in zdravo destinacijo. Priložnost Slovenije je v oblikovanju butičnih inovativnih in trajnostnih turističnih produktov z visoko stopnjo dodane vrednosti. Med ključnimi cilji so usmerjenost v informacijsko in inovativno podprto trženje slovenskega turizma, Zeleno shemo slovenskega turizma, spodbujanje inovacij in podjetništva, sodelovanje in povezovanje ključnih deležnikov za doseganje skupnih ciljev in sinergij. Zdrave vode so bile osrednja tema promocije slovenskega turizma v letih 2016 in 2017. V letih 2018 in 2019 je rdeča nit promocije turizma kultura (kulturni turizem). Za razvoj turizma je nujno sodelovanje vseh ključnih deležnikov slovenskega turizma, od države, gospodarstva, občin in lokalnih skupnosti, kjer se turizem dejansko odvija. Pomena in vloge turizma se zaveda tudi Vlada Republike Slovenije, ki je 5. oktobra 2017 sprejela Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. To je ključni strateški dokument na področju turizma, ki ga bodo uresničevali vsi deležniki slovenskega turizma: javni sektor, turistično gospodarstvo, civilna družba, lokalne skupnosti, izobraževalne institucije in drugi. Zastavili so si naslednjo strateško vizijo slovenskega turizma: Slovenija je globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. Tako opredeljena vizija stremi k predstavitvi raznolikosti Slovenije skozi izkušnje in doživetja, ki so globalno konkurenčna in privlačna. Ker je Slovenija geografsko majhna, a izkustveno bogata država, mora sprejeti visoko vrednostno turistično filozofijo pri razvoju, predstavljanju in promociji turizma v prihodnosti, namesto konkuriranja na trgu z nizkimi stroški in filozofijo množičnega turizma. V strukturi vlade je področje turizma zaupano Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer je zanj pristojen Direktorat za turizem. 25 1.3. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 Strateški cilji Strategija je usmerjena v scenarij pospešenega razvoja turizma in si bo prizadevala za doseganje naslednjih razvojnih ciljev turizma do leta 2021: • dvig priliva iz naslova izvoza potovanj na 3,7 do 4 milijarde evrov; • povečan turistični promet (5–5,5 milijona turističnih obiskov; 16–18 milijonov turističnih nočitev) • dvig povprečne dolžine bivanja (3,1–3,4 dneva); • pospešiti naložbe v turistično infrastrukturo • dvig števila zaposlenih (povečanje zaposlovanja za polni delovni čas v turističnem sektorju). Ob tem poudarjajo prizadevanja za višjo kakovost storitev ter zavedanje, da so za to potrebni visoko motivirani in zadovoljni zaposleni, ki bodo tudi lojalni svojemu delodajalcu in panogi. Zastavljene cilje in vizijo bodo dosegli predvsem s kreiranjem privlačnih turističnih produktov in spodbujanjem inovativnosti. Še posebej pa poudarjajo, da se morajo prav vsi subjekti, ki kakorkoli sooblikujejo turistično ponudbo, zavedati, da je nujno potrebno sodelovanje in povezovanje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Strateški razvojni koncept Glede na visoko zastavljene cilje slovenskega turizma ter ob hkratnem razumevanju položaja slovenskega turističnega sektorja in strateških izzivov, s katerimi se sooča, je jasno, da obstaja potreba po bolj aktivni vlogi pri razvoju turističnega sektorja. Turizem je na kupca osredotočen sektor, ki temelji na ponudbi. Toda v Sloveniji v zadnjih 25 letih ni prišlo do dovolj hitrega posodabljanja verige vrednosti v turizmu in oblikovanja privlačnih turističnih produktov za globalno konkurenčnost. Zato so se v slovenski nacionalni turistični strategiji odločili za preobrat, ki bo deležnikom v turizmu ponudil pragmatične politike in smernice, ki bodo vodile prihajajoče prestrukturiranje sektorja in proces repozicioniranja trga. V nasprotnem primeru v bližnji prihodnosti ne bo mogoče zapolniti vrzeli med privlačnostjo Slovenije in konkurenčnostjo turizma. Ukrepi in aktivnosti iz strategije Celotni strateški razvojni koncept se lahko operacionalizira skozi šest ključnih razvojnih politik ter strategijo trženja (sedma politika), ki so jih podrobneje opredelili in navedli predvidene ukrepe. Ključne razvojne politike – področja dela so: 1. Nova organiziranost: makro destinacije in turistični produkti; 2. Institucionalni in pravni okvir; 3. Namestitve, turistična infrastruktura in naložbe; 4. Kadri v turizmu; 5. Prostor, naravni in kulturni viri; 6. Mala in srednje velika podjetja (MSP). Predvidenih je 75 ukrepov, ki jih bodo skupaj s partnerji izvajali v prihodnjem 4-letnem obdobju. Z nekaterimi aktivnostmi so začeli že takoj po sprejetju strategije. Nova organiziranost: makro destinacije in turistični produkti Z namenom spodbuditve sodelovanja, predvsem na ravni kreiranja skupnih turističnih produktov, so v strategiji predlagali oblikovanje »turističnih makro destinacij«: • Mediteranska Slovenija, • Alpska Slovenija, • Termalna Panonska Slovenija ter • Osrednja Slovenija & Ljubljana. Pri tem ukrepu ni predvidena nova formalna organiziranost, temveč gre le za tržno logične »turistične izkustveno-produktne clustre« oziroma »makro destinacije«. Te so osnovane na geografsko zaokroženih enotah, imajo enako ali podobno turistično ponudbo oziroma podobne turistične produkte ter so prepoznavne na globalni ravni oziroma imajo za to potencial. 26 S tem želijo spodbuditi povezovanje in sodelovanje na lokalni in regionalni ravni (ne glede na meje občin in statističnih regij, temveč na osnovi turističnih produktov). STO je v drugi polovici 2017 že vzpostavila tesno povezavo z vsemi vodilnimi destinacijami, preko koordinacije štirih produktno-izkustvenih makro destinacij: Alpska Slovenija, Mediteranska & Kraška Slovenija, Termalna Panonska Slovenija in Osrednja Slovenija & Ljubljana. Strategija je tudi opredelila 34 vodilnih destinacij, ki skupaj predstavljajo 97,8 odstotka vseh prenočitev v Sloveniji, hkrati pa model spodbuja razvojno in trženjsko vključevanje tudi manjših destinacij. V januarju 2018 je bil formiran Svet županov vodilnih destinacij slovenskega turizma, s ciljem krepitve povezav med krovno in lokalno ravnjo ter za učinkovito upravljanje slovenskih turističnih destinacij. Slika 4: Zemljevid makro-destinacij Slovenije ALPSKA SLOVENIJA OSREDNJA SLOVENIJA IN TERMALNA LJUBLJANA PANONSKA SLOVENIJA MEDITERANSKA SLOVENIJA Vir: MGRT, Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 Institucionalni in pravni okvir S sprejeto zakonodajo želijo na Direktoratu za turizem spodbuditi konkurenčnost slovenskega turizma. Trudijo se za zmanjševanje administrativnih ovir in olajšano poslovanje turističnega gospodarstva (kot je na primer uvedeno e-poročanje nastanitvenih obratov, ki se je začelo izvajati 1. 12. 2017). Sprejet je bil nov Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1), s katerim je bila uvedena promocijska taksa kot sistemski vir financiranja Slovenske turistične organizacije, ki ga bo namenila za trženje in promocijo slovenskega turizma. Z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu je bil vzpostavljen enoten register nastanitvenih obratov kot predpogoj za vzpostavitev sistema e-poročanja. Ta predstavlja pomembno odpravo administrativnih ovir, saj ponudniki nočitev sedaj poročajo o svojih gostih le na eno mesto, namesto na dosedanja štiri različna mesta. Sprejet je bil tudi Zakon o Kobilarni Lipica, ki Lipico opredeljuje kot enovito destinacijo in v njej omogoča razvoj turistične dejavnosti ob ustrezni skrbi za konje in kulturno dediščino. S sprejeto zakonodajo je opredeljena podlaga za spodbujanje konkurenčnosti slovenskega turizma. Nastanitve, turistična infrastruktura in naložbe Posebna pozornost je namenjena spodbujanju ustreznih turističnih nastanitev. Sprejet je bil nov Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Ur. l. RS, št. 22/18 z dne 4. 4. 2018). V uvajanju je nov sistem kategorizacije hotelov, v skladu s kriteriji Hotelstars. Prav tako so spremembe tudi pri kategorizaciji drugih nastanitvenih obratov. V juliju 2017 je bil objavljen nov Pravilnik o minimalnih 27 tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 35/2017), v katerem so opredelili izven standardne oblike nastanitve (npr. glamping, hiške na drevesih, čebelnjaki, vinski sodi in podobne inovativne oblike nastanitve). Med načrtovanimi ukrepi so: prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lasti, ki vključuje naložbeni načrt in načrt upravljanja, oblikovanje Akta za strateške projekte v turizmu, naložbe v letoviške kapacitete, spodbujevalne sheme za razvoj turističnega in hotelskega sektorja idr. Pri tem se povezujejo s Slovenskim državnim holdingom (SDH). Preko SID banke bodo oblikovali naložbeno kreditno linijo (podpisana pogodba v višini 200 mio EUR skupno za vse panoge). Identificirali bodo 15–20 ključnih projektov s področja turizma. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi so uredili in posodobili normativni okvir na področju outdoor športov (predvsem kolesarjenje) ter poskrbeli za vključevanje žičniških naprav v lokalno javno infrastrukturo. Kot pristojno ministrstvo (MGRT) za razvoj turizma in s tem kolesarjenja kot turističnega produkta v naravi ter v funkciji koordinatorja delovne skupine za ureditev gorsko-kolesarske dejavnosti, aktivno sodelujejo z drugimi ministrstvi, da se vzpostavijo konsistentni sistemski pogoji za vožnjo s kolesom v naravnem okolju. Tako so novembra 2016 v postopku medresorskega usklajevanja s spremembo Zakona o gozdovih razbremenili lastnike zemljišč odgovornosti v primeru škodnega dogodka na njihovem zemljišču. Prostor, naravni in kulturni viri Že ves čas je veliko pozornosti namenjene ustreznemu vključevanju naravne in kulturne dediščine v turizem. Nadaljeval se bo projekt Zelena shema slovenskega turizma, ki so ga ponudniki turističnih nastanitev in destinacij že dobro sprejeli. V tej je doslej 37 destinacij, 22 ponudnikov turističnih nastanitev, 3 naravni parki in 2 turistični agenciji, ki prisegajo na zeleno strategijo in se ponašajo z znakom Slovenia Green. Spodbujena je tudi implementacija okoljskih znakov v turističnih nastanitvenih obratih. Na MGRT so objavili javni razpis za sofinanciranje implementacije okoljskih znakov v nastanitvenih obratih, na katerem je v letu 2018 na voljo 70.000 EUR. V letu 2017 so naročili ciljno-raziskovalni projekt »Analiza nosilnih zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji in vzpostavitev modelov upravljanja – Vzpostavitev trajnostnega modela upravljanja z obiskom«, ki ga bo izvedla Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. V letih 2018 in 2019 je nosilna tema promocije slovenskega turizma kultura. Po naročilu STO je bil izdelan Operativni načrt trženja kulturnega turizma 2018–2020. Na temo kulturnega turizma v luči sodobnih tehnologij je 11. 9. 2018 potekal panel o turizmu v okviru Strateškega foruma Bled, kjer so bili zelo kompetentni sogovorniki in zanimiva razprava. Slovenija je oddala kandidaturo za Evropsko gastronomsko regijo 2021 in je v ožjem krogu kandidatk. Mala in srednje velika podjetja (MSP) Posebne ukrepe bodo začeli uveljavljati za mala in srednja podjetja, ki jih je v turizmu velik delež. Ukrepi zajemajo izboljšano zakonodajo z manj administrativnimi ovirami, kreditno linijo (preko SID banke), javne razpise za mala in srednje velika podjetja v turizmu ter krepitev produkta Kulinarika. Na Mednarodnem obrtnem sejmu MOS v Celju so 14. 9. 2018 predstavili novosti s področja kategorizacije nastanitvenih obratov in pomen sodelovanja na ravni turističnih destinacij za razvoj 5-zvezdičnih doživetij. Vodilni turistični produkti Na nacionalni ravni je identificiranih 10 vodilnih (primarnih) turističnih produktov, ki so opredeljeni kot nosilni v posameznih makro destinacijah. Ti so: • Počitnice v gorah in »outdoor«, • Poslovna srečanja in dogodki, • Zdravje in dobro počutje, • Doživetja narave, • Gastronomija, • Kultura, • Sonce in morje, • Športni turizem, • Krožna potovanja in • Turizem na podeželju. 28 Tabela 3: 10 najboljših destinacij glede na število nočitev Občina Število nočitev Delež (v %) Piran 1.408.490 14 Ljubljana 1.186.191 11 Bled 730.074 7 Brežice 634.540 6 Kranjska Gora 520.265 5 Moravske Toplice 492.389 5 Bohinj 370.771 4 Izola 347.897 3 Podčetrtek 317.995 3 Maribor 285.163 3 SKUPAJ 6.294.075 61 Vir: MGRT, Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 Poleg navedenih primarnih turističnih produktov strategija izpostavlja tudi potencial sekundarnih produktov: od igralništva, nakupovanja do posebnih interesov. V okviru Dnevov slovenskega turizma 2017 so ključni deležniki slovenskega turizma podpisali Deklaracijo o partnerstvu za trajnostno rast slovenskega turizma, številne institucije in posamezniki pa so k njej pristopili kot njeni podporniki. S tem so se podpisniki deklaracije zavezali k partnerskemu sodelovanju za doseganje trajnostne rasti slovenskega turizma. Slika 5: Nosilni in podporni turistični produkti po regijah NOSILNI PRODUKTI SEKUNDARNI/PODPORNI PRODUKTI Počitnice Gastronomija Kultura Igralništvo v gorah Poslovna Športni srečanja & turizem Dogodki Outdoor Krožna Doživetja Turizem na potovanja narave podeželju Sonce & Krožna Križarjenje & Posebni morje Gastronomija Kultura Poslovna potovanja navtika interesi srečanja & Dogodki Doživetja Turizem na Zdravje & Dobro počutje Outdoor Igralništvo narave podeželju Gastronomija Zdravje & Posebni Doživetja Dobro Outdoor Kultura interesi narave počutje Turizem na podeželju Krožna Posebni Outdoor Poslovna potovanja interesi srečanja & Kultura Nakupovanje Igralništvo Dogodki Gastronomija Doživetja narave Vir: MGRT, Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 29 1.4. Kadri v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu Ustrezen razvoj kadrov je ključnega pomena za uspešno poslovanje turističnih podjetij in konkurenčnost slovenskega turizma v mednarodnem prostoru. Zaposleni v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu so tisti, ki ustvarjajo dodano vrednost in zagotavljajo visoko kakovost turističnih storitev. Vlaganja v razvoj človeških virov so zato nujna za zagotovitev dolgoročnega in trajnostnega razvoja ne samo v turističnih podjetjih, ampak tudi na ravni destinacij. V strateškem dokumentu »Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021«, ki ga je 5. 10. 2018 sprejela Vlada Republike Slovenije, je kot ena izmed ključnih politik opredeljena politika razvoja kadrov. Le-ta vključuje ukrepe in aktivnosti, ki bodo pripomogli k učinkovitejšemu razvoju kadrov v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu ter s tem k zagotavljanju višje kakovosti storitev. Posledično bo to vplivalo na dvig konkurenčnosti slovenskega turizma in višjo gospodarsko rast. Temeljno izhodišče politike razvoja kadrov je tesno sodelovanje javnega sektorja in turističnega gospodarstva ter vseh socialnih partnerjev s področja gostinstva, hotelirstva in turizma. Med vsemi ključnimi subjekti želijo utrditi partnerstvo na področju načrtovanja, oblikovanja in izvajanja različnih ukrepov in aktivnosti s tega področja. Z namenom natančnejše opredelitve ukrepov in aktivnosti, ki bodo v obdobju 2018–2021 prispevali k odpravi ugotovljenih slabosti in pomanjkljivosti na področju kadrov v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu, so oblikovali delovno skupino, v kateri so predstavniki pristojnih ministrstev, vladnih služb, predstavniki turističnega gospodarstva in sindikata zaposlenih v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu. Skupno bodo usklajevali načrtovane ukrepe in aktivnosti ter se dogovarjali o sodelovanju pri njihovi izvedbi. Stanje na področju kadrov v turizmu – izzivi Ob pripravi strateškega dokumenta je bilo ugotovljeno, da imajo turistična podjetja premalo kakovostnega strokovnega kadra ter da v prihodnjih letih pričakujemo še porast povpraševanja po poklicno izobraženih kadrih. Delodajalci v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu največ povprašujejo po kadru, ki ima srednjo poklicno izobrazbo (75 % vseh zaposlitev je v tem razredu) ter srednjo strokovno ali nižjo poklicno izobrazbo (v obeh primerih nekaj več kot 10 % zaposlenih). Zato je treba formalno poklicno izobraževanje še bolj približati potrebam gospodarstva ter razviti sistem učinkovitega izobraževanja v podjetjih za nadaljnje izboljšanje kakovosti poklicnega izobraževanja. Korak k temu je program vajeništva, ki je z Zakonom o vajeništvu (Ur. l. RS, št.25/17) znova začel veljati. Na področju visokošolskega izobraževanja je velika ponudba programov na področju turizma, ne pa tudi hotelirstva, ki je največji zaposlovalec v turizmu. Ugotovljeno je bilo, da podjetja v zadnjih desetih letih niso sistematično vlagala v izobraževanje zaposlenih ter da nagrajevanje, napredovanje in druge oblike spodbud kadrov v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu niso zadostne. Glede izobraževalnega sistema so pripravljavci strategije ugotovili, da so poklicni standardi na ravni poklicnega izobraževanja presplošni in ne izražajo potreb gospodarstva ter da na ravni terciarnega izobraževanja ni programa na področju hotelskega vodenja (ustrezen za srednje in višje hotelsko vodstvo). Zaposleni v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu V turističnem gospodarstvu Evropske unije je zaposlenih več kot 12 milijonov oseb, od tega pribl. 58 % v strežbi jedi in pijač (podatek iz leta 2015). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je v gostinstvu in turizmu zaposlenih 56.014 oseb oziroma 6,5 % delež delovno aktivnega prebivalstva. Od tega jih je v gostinstvu zaposlenih pribl. 62 %. Različne mednarodne institucije in 30 organizacije dejavnosti v turizmu opredeljujejo zelo različno (manjši ali večji obseg dejavnosti), tako da SURS različne podatke združuje za potrebe OECD, Eurostat ali UNWTO. Nam je najbližja opredelitev dejavnosti turizma, kot jo zajema UNWTO. Tabela 4: Delovno aktivno prebivalstvo v turizmu po področjih vprašalnika UNWTO, Slovenija, 31. 12. 2017 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slovenija skupaj 818975 81731 792948 791323 799958 803644 824485 856201 Slovenija skupaj po dejavnosti UNWTO vprašalnika 50651 50375 49371 48542 50038 51471 54066 56014 5.2 Nastanitveni obrati (hoteli in podobne nastanitve) 9177 9052 8899 8404 8268 8396 8609 9175 5.3 Ostali nastanitveni obrati 1226 1200 1 65 1163 1158 1203 1250 1271 5.4 Strežba jedi in pijač 21767 21755 20996 20727 21651 22368 23995 24495 5.5 Prevoz potnikov 6097 6147 6183 6100 6446 6498 6707 7081 5.6 Turistične agencije, organizatorji potovanj in ostali subjekti povezani s storitvami rezervacij 1783 1743 1847 1801 1809 1858 1944 2060 5.7 Ostale turistične dejavnosti 10601 10478 10281 10347 10706 11148 11561 1 932 Vir: SURS, Delovno aktivno prebivalstvo Tabela 5: Področja dejavnosti po metodologiji vprašalnika UNWTO Področje po metodologiji vprašalnika UNWTO SKD 2008 5.2 Nastanitveni obrati (hoteli in podobne nastanitve) 55.10 5.3 Ostali nastanitveni obrati 55.20, 55.30, 55.90 5.4 Strežba jedi in pijač 56.10, 56.29, 56.30 5.5 Prevoz potnikov 49.10, 49.31, 49.32, 49.39, 50.10, 50.30, 51.10, 77.1 5.6 Turistične agencije, organizatorji potovanj in ostali subjekti povezani s storitvami rezervacij 79.11, 79.12, 79.90 5.7 Ostale turistične dejavnosti 90.01, 90.02, 90.03, 91.02, 91.04, 77.21, 92.001, 93.1 , 93.19, 93.21, 93.29 Vir: SURS – Vprašalnik za statistično raziskovanje Tuji potniki v Sloveniji 31 KVALIFIKACIJE NA PODROČJU 2.GOSTINSTVA, HOTELIRSTVA IN TURIZMA Poglavje obsega podrobno predstavitev posameznih kvalifikacij v panogi gostinstva, hotelirstva in turizma. V tej panogi je trenutno možno pridobiti izobrazbe in nacionalne poklicne kvalifikacije, dodatnih kvalifikacij na tem področju za zdaj še ni. 2.1. Kvalifikacijska struktura za področje gostinstva, hotelirstva in turizma Tabela 6: Kvalifikacijska struktura za področje gostinstva, hotelirstva in turizma Klasius – P-16: 1011 Storitve za gospodinjstva 1013 Hotelirstvo in gostinstvo 1015 Potovanja Turizem, prosti čas IZOBRAZBA POKLICNA KVALIFIKACIJA DODATNA KVALIFIKACIJA 3. RAVEN Pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice Pomočnik/pomočnica natakarja/natakarice Sobar/sobarica Pomočnik/pomočnica oskrbnika/oskrbnice 4. RAVEN Gastronom hotelir/gastronomka hotelirka Nadzornik/nadzornica sob Gastronom hotelir SI/gastronomka hotelirka SI Picopek/picopekinja Oskrbnik/oskrbnica 5. RAVEN Gastronomsko-turistični tehnik/gastronomsko-turistična tehnica Barman/barmanka Gastronomsko-turistični tehnik/gastronomsko-turistična tehnica Dietni kuhar/dietna kuharica Gastronomsko-turistični tehnik SI/gastronomsko-turistična tehnica SI Svetovalec sirov/svetovalka sirov/sommelier za sire Gastronomski tehnik/gastronomska tehnica Vinski svetovalec/vinska svetovalka sommelier Kuharski mojster/kuharska mojstrica Vodja cateringa Mojster strežbe/mojstrica strežbe Kuhar/kuharica pred gosti Pripravljalec/pripravljalka jedi pred gosti Pripravljalec/pripravljalka restavracijskih sladic Blagajnik/blagajničarka v igralnici Operater/operaterka na igralnih avtomatih Krupje/krupjejka Savnar/savnarka 6. RAVEN Organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu/organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu Vodja hotelske recepcije Organizator poslovanja v velneški dejavnosti/organizatorka poslovanja v velneški dejavnosti Hotelski gospodinjec/hotelska gospodinja Menedžer/menedžerka hotelske operative Menedžer/menedžerka za področje hrane in pijač Organizator/organizatorka poslovnih srečanj in dogodkov Svetovalec/svetovalka za destinacijski menedžment Turistični animator/turistična animatorka Turistični informator/turistična informatorka Menedžer/menedžerka turistične agencije 32 IZOBRAZBA POKLICNA KVALIFIKACIJA DODATNA KVALIFIKACIJA 7. RAVEN Diplomirani organizator trajnostnega turizma (vs)/diplomirana organizatorka trajnostnega turizma (vs) Diplomirani organizator turizma (un)/diplomirana organizatorka turizma (un) Diplomirani mediator v turizmu (vs)/diplomirana mediatorka v turizmu (vs) Diplomant turizma (vs)/diplomantka turizma (vs) Diplomant turizma (un)/diplomantka turizma (un) Diplomirani organizator poslovanja v hotelirstvu in turizmu (vs)/diplomirana organizatorka poslovanja v hotelirstvu in turizmu (vs) Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Diplomirani organizator v hotelirstvu in turizmu (vs)/diplomirana organizatorka v hotelirstvu in turizmu (vs) Diplomirani organizator poslovanja v zdravstvenem turizmu (vs)/diplomirana organizatorka poslovanja v zdravstvenem turizmu (vs) 8. RAVEN Magister dediščinskega turizma/magistrica dediščinskega turizma Magister turizma/magistrica turizma Magister turizma/magistrica turizma Magister turizma/magistrica turizma 9. RAVEN 10. RAVEN Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja potovanja, turizem, prosti čas Vir: www.nok.si, p odatki zajeti na dan 20. 08. 2018 2.2. Opis kvalifikacij za področje gostinstva, hotelirstva in turizma Posamezne kvalifikacije so predstavljene z naslednjimi parametri: • ime kvalifikacije • tip kvalifikacije • vrsta kvalifikacije • trajanje izobraževanja • kreditne točke (pri izobrazbah) • vstopni pogoji • področje in podpodročje ISCED • raven kvalifikacije • učni izidi • izvajalci Zgoraj izbrani parametri so izbrani z namenom, da na čim bolj nazoren in informativen način predstavijo posamezne kvalifikacije. Dodatne informacije o posameznih kvalifikacijah je možno pridobiti na spletni strani registra SOK. Zajem predstavljenih podatkov je bil opravljen na dan 6. 3. 2019 na spletni strani www.nok.si. Ažurne podatke je mogoče pridobiti na spletni strani registra SOK: QR koda za dostop do registra kvalifikacij 33 SOK 3 – EOK 3 Pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice Tabela 7: Pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice Ime kvalifikacije Pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 3 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • ni posebnih pogojev ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 3 EOK 3 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo skladno s standardi kakovosti dela v gostinstvu, • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, naprave, energijo ter čas pri delu, • vzdrževati osebno higieno in higieno delovnega okolja ter odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP v okviru svojih pristojnosti, • pri svojem delu samostojno komunicirati z nadrejenim in s sodelavci ter z gosti, • sodelovati pri pripravi živil in pripomočkov ob upoštevanju navodil nadrejenega, • pripravljati enostavne jedi s samostojnim izvajanjem kuharskih postopkov mehanske in toplotne obdelave živil ter dopolnitvenih kuharskih postopkov na podlagi navodil nadrejenega, • sodelovati v skupini pri pripravi zahtevnejših jedi ob upoštevanju navodil nadrejenega, • sodelovati pri izdelavi porcij tako, da pri delu upošteva navodila nadrejenega, • skrbeti za ustrezno shranjevanje živil in neporabljenih jedi ob upoštevanju predpisov sistema HACCP in navodil nadrejenega. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Pomočnik/pomočnica natakarja/natakarice Tabela 8: Pomočnik/pomočnica natakarja/natakarice Ime kvalifikacije Pomočnik/pomočnica natakarja/natakarice Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 3 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • ni posebnih pogojev ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 3 EOK 3 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • pripraviti in kontrolirati kakovost lastnega dela skladno s standardi kakovosti dela v gostinstvu, • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, naprave, energijo in čas pri svojem delu, • vzdrževati osebno higieno in higieno delovnega okolja ter odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP v okviru svojih pristojnosti, • komunicirati z gosti ob upoštevanju pravil stroke, načel uspešne komunikacije in bontona, • urejati prostore za goste po navodilih nadrejenega, • samostojno čistiti in urejati strežni inventar ter zagotavljati kakovost opravljenega dela skladno s standardi gostinskega objekta, • izvajati strežbo pod natakarjevim nadzorom, • izvajati dela v točilnici. 34 Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Sobar/sobarica Tabela 9: Sobar/sobarica Ime kvalifikacije Sobar/sobarica Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 3 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • ni posebnih pogojev ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 3 EOK 3 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • organizirati lastno delo in zagotavljati kakovost lastnega dela, • urejati pripravljalnico in pripravljati pripomočke za delo, • čistiti sobe, balkon, kopalnico ter hodnik in salon, • komunicirati z gosti in sodelavci, • z gosti se sporazumevati (uporablja praktične fraze za sporazumevanje) v vsaj dveh tujih jezikih, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in opremo, • zagotavljati vzdrževanje lastnih delovnih sredstev in opreme, • racionalno rabiti energijo, material in čas, • varovati zdravje in okolje, odgovarjati za lastno varnost in varnost drugih. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Pomočnik/pomočnica oskrbnika/oskrbnice Tabela 10: Pomočnik/pomočnica oskrbnika/oskrbnice Ime kvalifikacije Pomočnik/pomočnica oskrbnika/oskrbnice Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 3 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • ni posebnih pogojev ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Storitve za gospodinjstva Raven kvalifikacije SOK 3 EOK 3 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • Izvajati in kontrolirati lastno delo ter zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela, • sodelovati pri organizaciji bivanja gostov na turistični kmetiji in/ali v penzionu ter skrbeti za dobro počutje gostov, • sodelovati pri vzdrževanju prostorov in okolice za namen turistične dejavnosti na turistični kmetiji in/ ali v penzionu, • sodelovati pri pripravi in serviranju hrane in pijače gostom na turistični kmetiji in/ali v penzionu, • čistiti prostore objektov in okolice ter vzdrževati tekstilije, 35 • vzdrževati osebno higieno ter higieno kuhinje, namestitvenih in drugih prostorov, dvorišča ter spremljajočih objektov, • komunicirati z gosti in sodelavci, • ekonomično uporabljati surovine, naprave, energijo in čas, • varovati lastno zdravje in okolje. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. SOK 4 – EOK 4 Gastronom hotelir/gastronomka hotelirka Tabela 11: Gastronom hotelir/gastronomka hotelirka Ime kvalifikacije Gastronom hotelir/gastronomka hotelirka Tip kvalifikacije Srednja poklicna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Srednje poklicno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk Vstopni pogoji • osnovnošolska izobrazba ali • nižja poklicna izobrazba. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 4 EOK 4 Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/a za: • ureditev prostora, pripravo in postrežbo enostavnih jedi in pijač ter zaračunavanje storitve, • deserviranje, vzdrževanje in skladiščenje inventarja, živil, • komuniciranje v poslovni situaciji v slovenskem in izbranem tujem jeziku; Izbirno: • pripravo hladnih in toplih začetnih jedi, juh, jušnih vložkov, zakuh, enolončnic, mesnih jedi, osnov in omak, prilog, zelenjavnih jedi, solat in sladic in izdelavo porcij na osnovi normativov, • sestavo in pripravo dnevnih menijev in jedi po naročilu z upoštevanjem hranilne vrednosti hrane, • sestavo in pripravo jedilnikov za izredne obroke, slovenskih narodnih jedi in jedi drugih narodov, • pripravo in postrežbo brezalkoholnih, alkoholnih pijač, toplih napitkov in buteljčnih vin, • postrežbo rednih obrokov prehodnim in penzionskim gostom, • postrežbo izrednih obrokov v matični hiši in izven nje (catering), • celostno skrb in turistično ponudbo storitev za goste v manjših obratih po načelu ohranjanja kulturne dediščine, • izvajanje načel ekološkega in trajnostnega razvoja v turistični ponudbi, • izdelavo, popravilo in vzdrževanje različnih enostavnih tekstilij in dekorativnih izdelkov, • pripravo slovenskih narodnih jedi, njihovo vključevanje v vsakdanji jedilnik in pravilno postrežbo, • pripravo, pakiranje, deklariranje, transportiranje in vzdrževanje hladnih in toplih jedi na ustrezni temperaturi do prodaje, • sestavo in pripravo različnih vrst pic, • pripravo in peko različnih vrst kruha, potic in drobnega peciva, • flambiranje, mariniranje, razkosavanje, filiranje in porcioniranje jedi pred gosti, • pripravo in postrežbo različnih skupin mešanih pijač, • svetovanje in priporočanje vin k menijem ter postrežbo penečih, predikatnih in arhivskih vin, • izdelavo malih dekorativnih izdelkov in umestitev v prostor glede na namen ter skladno z estetskimi zakonitostmi, • izdelavo modnih trendovskih dodatkov, nakita in priložnostnih daril, • izvajanje domskega varstva in storitev na domu v skladuno s potrebami starejših ljudi. 36 Imetnik spričevala ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradi tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi. Izvajalci kvalifikacije Srednje poklicne, strokovne in tehniške šole ter ljudske univerze. Gastronom hotelir SI/gastronomka hotelirka SI Tabela 12: Gastronom hotelir SI/gastronomka hotelirka SI Ime kvalifikacije Gastronom hotelir SI/gastronomka hotelirka SI Tip kvalifikacije Srednja poklicna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Srednje poklicno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 189 kreditnih točk • osnovnošolska izobrazba ali Vstopni pogoji • nižja poklicna izobrazba ali • enakovredno izobraževanje po prejšnjih predpisih. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 4 EOK 4 Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/a za: • ureditev prostora, pripravo in postrežbo enostavnih jedi in pijač ter zaračunavanje storitve, • deserviranje, vzdrževanje in skladiščenje inventarja, živil, • komuniciranje v poslovni situacij v slovenskem in izbranem tujem jeziku; Izbirno: • pripravo hladnih in toplih začetnih jedi, juh, jušnih vložkov, zakuh, enolončnic, mesnih jedi, osnov in omak, prilog, zelenjavnih jedi, solat in sladic in izdelavo porcij na osnovi normativov, • sestavo in pripravo dnevnih menijev in jedi po naročilu z upoštevanjem hranilne vrednosti hrane, sestavo in pripravo jedilnikov za izredne obroke, slovenskih narodnih jedi in jedi drugih narodov, • pripravo in postrežbo brezalkoholnih, alkoholnih pijač, toplih napitkov in buteljčnih vin, • postrežbo rednih obrokov prehodnim in penzionskim gostom, • postrežbo izrednih obrokov v matični hiši in izven nje (catering), • celostno skrb in turistično ponudbo storitev za goste v manjših obratih po načelu ohranjanja kulturne dediščine, • izvajanje načel ekološkega in trajnostnega razvoja v turistični ponudbi, • izdelavo, popravilo in vzdrževanje različnih enostavnih tekstilij in dekorativnih izdelkov, • pripravo slovenskih narodnih jedi, njihovo vključevanje v vsakdanji jedilnik in pravilno postrežbo, • pripravo, pakiranje, deklariranje, transportiranje in vzdrževanje hladnih in toplih jedi na ustrezni temperaturi do prodaje, • sestavo in pripravo različnih vrst pic, • pripravo in peko različnih vrst kruha, potic in drobnega peciva, • flambiranje, mariniranje, razkosavanje, filiranje in porcioniranje jedi pred gosti, • pripravo in postrežbo različnih skupin mešanih pijač, • svetovanje in priporočanje vin k menijem ter postrežbo penečih, predikatnih in arhivskih vin, • izdelavo malih dekorativnih izdelkov in umestitev v prostor glede na namen ter skladno z estetskimi zakonitostmi, • izdelavo modnih trendovskih dodatkov, nakita in priložnostnih daril, • izvajanje domskega varstva in storitev na domu skladno s potrebami starejših ljudi. Program je prilagojen za izvajanje v slovenskem učnem jeziku na narodno mešanem območju v slovenski Istri in ima še naslednje posebne cilje: • razvijanje sporazumevalne sposobnosti v italijanskem in slovenskem jeziku, • razvijanje vedenja o naravni, kulturni in zgodovinski dediščini italijanske narodne skupnosti ter njenega matičnega naroda, • vzgoja za spoštovanje in razumevanje narodne in kulturne drugačnosti ter za sodelovanje med pripadniki slovenskega naroda in italijanske narodne skupnosti. Imetnik spričevala ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradi tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi. 37 Izvajalci kvalifikacije Srednje poklicne, strokovne in tehniške šole ter ljudske univerze. Nadzornik/nadzornica sob Tabela 13: Nadzornik/nadzornica sob Ime kvalifikacije Nadzornik/nadzornica sob Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 4 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • najmanj osnovnošolska izobrazba ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 4 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti in zagotavljati kakovost lastnega dela in dela drugih, • urejati pripravljalnico in pripravljati pripomočke za delo, • organizirati delo urejanja in čiščenja vseh sob v nadstropjih v sodelovanju s hotelsko gospodinjo, • nadzirati delo sobaric, • izvajati končni pregled sob, • komunicirati z gosti in s sodelavci, • z gosti se sporazumevati (uporabljati praktične fraze za sporazumevanje) v vsaj dveh tujih jezikih, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in opremo • zagotavljati vzdrževanje delovnih sredstev in opreme, • racionalno rabiti energijo, material in čas, • varovati zdravje in okolje, odgovarjati za lastno varnost in varnost drugih. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Picopek/picopekinja Tabela 14: Picopek/picopekinja Ime kvalifikacije Picopek/picopekinja Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 4 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • najmanj nižja poklicna izobrazba, • 2 leti delovnih izkušenj kot picopek. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 4 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo ter načrtovati in kontrolirati delo drugih skladno s standardi kakovosti dela v gostinstvu, • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, naprave, energijo in čas pri pripravi in peki pic, • vzdrževati osebno higieno in higieno delovnega okolja ter odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP tekom celotnega postopka priprave pic, • pri svojem delu samostojno komunicirati s sodelavci, z dobavitelji in gosti, • samostojno pripraviti krušno oz. električno/plinsko peč za peko pic, jo vzdrževati na ustrezni temperaturi in skrbeti za njeno čistočo, 38 • samostojno urediti celoten mise-en-place za pripravo pic, • samostojno pripraviti testo za pico po predpisani recepturi in postopku ter obloge za pico z uporabo mehanskih, toplotnih in dopolnitvenih kuharskih postopkov, • samostojno sestaviti pico glede na naročilo ob upoštevanju ponudbe picerije ter jo pravilno speči tako, da ustreza standardom kakovosti picerije, • servirati pico oz. jo pripraviti za transport skladno s standardi kakovosti, • samostojno skrbeti za ustrezno stanje zalog z vidika kakovosti in količine surovin. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Oskrbnik/oskrbnica Tabela 15: Oskrbnik/oskrbnica Ime kvalifikacije Oskrbnik/oskrbnica Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 4 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • najmanj osnovnošolska izobrazba ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Storitve za gospodinjstva Raven kvalifikacije SOK 4 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati, pripraviti, izvajati in kontrolirati delo, • sprejemati goste in organizirati njihovo bivanje na turistični kmetiji in/ali v penzionu, • urejati in vzdrževati prostore in okolico za namen turistične dejavnosti na turistični kmetiji in/ali v penzionu, • pripravljati in servirati hrano in pijačo gostom na turistični kmetiji in/ali v penzionu skladno z uveljavljenimi standardi v dejavnosti, • vzdrževati osebno higieno in higieno ter urejenost kuhinje, namestitvenih in drugih prostorov, dvorišča in spremljajočih objektov ter odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP v okviru dejavnosti, • načrtovati, organizirati, voditi in promovirati turistično dejavnost na turistični kmetiji in/ali v penzionu, • pri svojem delu samostojno komunicirati z gosti, sodelavci in dobavitelji oz. drugimi poslovnimi partnerji • zagotavljati kakovost in uspešnost dela v delovnem okolju skladno s standardi kakovosti dela za potrebe turistične dejavnosti na turistični kmetiji in/ali v penzionu, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, naprave, energijo in čas, • ohranjati kulturno dediščino, • varovati lastno zdravje in okolje ter zagotavljati izpolnjevanje predpisov, vezanih na varnost in zdravje pri delu ter varovanja okolja. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. 39 SOK 5 – EOK 4 Gastronomsko-turistični tehnik/gastronomsko-turistična tehnica Tabela 16: Gastronomsko-turistični tehnik/gastronomsko-turistična tehnica Ime kvalifikacije Gastronomsko-turistični tehnik/gastronomsko-turistična tehnica Tip kvalifikacije Srednja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Srednje strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 1 leto Kreditne točke 60 kreditnih točk V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je uspešno zaključil: Vstopni pogoji • četrti letnik gimnazije ali • zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/a za: • prilagoditev gostinske in turistične ponudbe različnim ciljnim skupinam, • osnovne postopke priprave in postrežbe obrokov, • izvajanje gostinske in hotelske dejavnosti skladno s predpisi in za povečanje premoženja podjetja, • komuniciranje v poslovni situacij v slovenskem in dveh tujih jezikih, • uporabo sodobnega programskega orodja IKT, • predstavitev in posredovanje informacij o naravni in kulturni dediščini Slovenije, • sestavo, oblikovanje in pripravo menijev, jedilnih listov, vinskih list in cenikov pijač, • posredovanje in prodajo storitev gostinskega obrata; Izbirno: • pripravo jedi iz vseh skupin živil in vključitev v menije za redne obroke, • načrtovanje, organiziranje in izvedbo rednih ter izrednih obrokov, • pripravo sloven skih narodnih jedi, jedi drugih narodov, jedi za različne oblike alternativnega prehranjevanja in za osnovne diete, • pripravljalna in zaključna dela strežbe ter pripravo pisne ponudbe, • postrežbo jedi, obrokov, pijač in napitkov na različne načine v različnih vrstah gostinskih obratov, • načrtovanje, organiziranje in postrežbo zahtevnejših izrednih obrokov v gostinskih obratih in zunaj njih, • pripravo jedi in mešanih pijač pred gosti in vključevanje v gostinsko ponudbo ter priporočanje pijač k jedem in menijem, • izvedbo nalog turističnega spremljanja, vodenja in informiranja, • prodajo turističnih produktov, načrtovanje paketnih programov, iskanje informacij, izvedbo postopkov rezervacij in plačil, • iskanje, ovrednotenje podatkov ter posredovanje informacij v več tujih jezikih o turističnih programih, • opravljanje receptorskih storitev, posredovanje informacij in povezovanje dela med oddelki; • pripravo jedilnikov za diete v sodelovanju z dietetikom; • izbor dovoljenih živil in primernih tehnoloških postopkov, pripravo jedi in napitkov za različne vrste diet ter postrežbo, • sprejem naročila, izdelavo ponudbe, organiziranje, vodenje in izvedbo cateringa, • dekorativno oblikovanje različnih živil in kontroliranje kakovosti surovin in izdelkov z različnimi metodami, • pripravo značilnih jedi na tradicionalen in sodoben način ter za primerno postrežbo, • organiziranje, ovrednotenje in izvedbo zahtevnejših, atraktivnih, specialnih zvrsti animacije, • sestavo pavšalnih programov tržno zanimivih destinacij s spremljajočo dokumentacijo in z izračunom uspešnosti ter poročilom izvedbe aranžmaja, • organizacijo, vodenje in nadzorovanje dopolnilnih dejavnosti v hotelu, • spodbujanje, koordiniranje in povezovanje posameznih turističnih subjektov znotraj turistične destinacije, • pripravo narodnih, zahtevnejših restavracijskih sladic in sladic tujih kuhinj, • pripravo jedi in mešanih pijač pred gosti in vključevanje v gostinsko ponudbo. 40 Imetnik spričevala je ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradil tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi. Izvajalci kvalifikacije Srednje poklicne, tehniške in strokovne šole ter ljudske univerze. Gastronomsko-turistični tehnik/gastronomsko-turistična tehnica Tabela 17: Gastronomsko-turistični tehnik/gastronomsko-turistična tehnica Ime kvalifikacije Gastronomsko-turistični tehnik/gastronomsko-turistična tehnica Tip kvalifikacije Srednja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Srednje strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 4 leta Kreditne točke 240 kreditnih točk Vstopni pogoji Osnovnošolska izobrazba ali nižja poklicna izobrazba ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/a za: • prilagoditev gostinske in turistične ponudbe različnim ciljnim skupinam, • osnovne postopke priprave in postrežbe obrokov, • izvajanje gostinske in hotelske dejavnosti skladno s predpisi, • komuniciranje v poslovni situaciji v slovenskem in dveh tujih jezikih, • uporabo sodobnega programskega orodja IKT, • predstavitev in posredovanje informacij o naravni in kulturni dediščini Slovenije, • sestavo, oblikovanje in pripravo menijev, jedilnih listov, vinskih list in cenikov pijač, • posredovanje in prodajo storitev gostinskega obrata; Izbirno: • pripravo jedi iz vseh skupin živil in vključitev v menije za redne obroke, • načrtovanje, organiziranje in izvedbo rednih in izrednih obrokov, • pripravo slovenskih narodnih jedi, jedi drugih narodov, jedi za različne oblike alternativnega prehranjevanja in za osnovne diete, • pripravljalna in zaključna dela strežbe ter pripravo pisne ponudbe, • postrežbo jedi, obrokov, pijač in napitkov na različne načine v različnih vrstah gostinskih obratov, • načrtovanje, organiziranje in postrežbo zahtevnejših izrednih obrokov v gostinskih obratih in njih, • vključevanje in pripravo jedi in mešanih pijač pred gost v gostinsko ponudbo ter priporočanje pijač k jedem in menijem, • izvedbo nalog turističnega spremljanja, vodenja in informiranja, • svetovanje in prodajo turističnih produktov, načrtovanje paketnih programov, iskanje informacij, izvedbo postopkov rezervacij in plačil, • iskanje, ovrednotenje podatkov ter posredovanje informacij o turističnih programih v več tujih jezikih, • opravljanje receptorskih del, posredovanje informacij in povezovanje dela med oddelki, • pripravo jedilnikov za diete v sodelovanju z dietetikom, • izbor dovoljenih živil in primernih tehnoloških postopkov, pripravo jedi in napitkov za različne vrste diet ter postrežbo vsega tega, • sprejem naročila, izdelavo ponudbe, organiziranje, vodenje in izvedbo cateringa, • dekorativno oblikovanje različnih živil in kontroliranje kakovosti surovin in izdelkov z različnimi metodami, • pripravo značilnih jedi na tradicionalen in sodoben način ter za primerno postrežbo, • organiziranje, ovrednotenje in izvedbo zahtevnejših, atraktivnih, specialnih zvrsti animacije, • sestavo pavšalnih programov tržno zanimivih destinacij s spremljajočo dokumentacijo in z izračunom uspešnosti ter poročilom izvedbe aranžmaja, • organizacijo, vodenje in nadzorovanje dopolnilnih dejavnosti v hotelu, • spodbujanje, koordiniranje in povezovanje posameznih turističnih subjektov znotraj turistične destinacije, 41 • pripravo narodnih, zahtevnejših restavracijskih sladic in sladic tujih kuhinj, • vključevanje in pripravo jedi in mešanih pijač pred gosti v gostinsko ponudbo. Imetnik spričevala ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradi tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi. Izvajalci kvalifikacije Srednje poklicne, tehniške in strokovne šole ter ljudske univerze. Gastronomsko-turistični tehnik SI/gastronomsko-turistična tehnica SI Tabela 18: Gastronomsko-turistični tehnik SI/gastronomsko-turistična tehnica SI Ime kvalifikacije Gastronomsko-turistični tehnik SI/gastronomsko-turistična tehnica SI Tip kvalifikacije Srednja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Srednje strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 4 leta Kreditne točke 253 kreditnih točk • osnovnošolska izobrazba ali Vstopni pogoji • nižja poklicna izobrazba ali • enakovredno izobraževanje po prejšnjih predpisih. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/a za: • prilagoditev gostinske in turistične ponudbe različnim ciljnim skupinam, • osnovne postopke priprave in postrežbe obrokov, • izvajanje gostinske in hotelske dejavnosti skladno s predpisi, • komuniciranje v poslovni situaciji v slovenskem in dveh tujih jezikih, • uporabo sodobnega programskega orodja IKT, • predstavitev in posredovanje informacij o naravni in kulturni dediščini Slovenije, • sestavo, oblikovanje in pripravo menijev, jedilnih listov, vinskih list in cenikov pijač, • posredovanje in prodajo storitev gostinskega obrata; Izbirno: • pripravo jedi iz vseh skupin živil in vključitev v menije za redne obroke, • načrtovanje, organiziranje in izvedbo rednih in izrednih obrokov, • pripravo slovenskih narodnih jedi, jedi drugih narodov, jedi za različne oblike alternativnega prehranjevanja in za osnovne diete, • pripravljalna in zaključna dela strežbe ter pripravo pisne ponudbe, • postrežbo jedi, obrokov, pijač in napitkov na različne načine v različnih vrstah gostinskih obratov, • načrtovanje, organiziranje in postrežbo zahtevnejših izrednih obrokov v gostinskih obratih in izven njih, • vključevanje in pripravo jedi in mešanih pijač pred gosti v gostinsko ponudbo ter priporočanje pijač k jedem in menijem, • izvedbo nalog turističnega spremljanja, vodenja in informiranja, • svetovanje in prodajo turističnih produktov, • načrtovanje paketnih programov, • iskanje informacij, izvedbo postopkov rezervacij in plačil, • iskanje, ovrednotenje podatkov ter posredovanje informacij o turističnih programih v več tujih jezikih, • opravljanje receptorskih del, posredovanje informacij in povezovanje dela med oddelki, • pripravo jedilnikov za diete v sodelovanju z dietetikom, • izbor dovoljenih živil in primernih tehnoloških postopkov, • pripravo jedi in napitkov za različne vrste diet ter postrežbo vsega tega, • sprejem naročila, izdelavo ponudbe, organiziranje, vodenje in izvedbo cateringa, • dekorativno oblikovanje različnih živil in kontroliranje kakovosti surovin in izdelkov z različnimi metodami, • pripravo značilnih jedi na tradicionalen in sodoben način ter za primerno postrežbo, • organiziranje, ovrednotenje in izvedbo zahtevnejših, atraktivnih, specialnih zvrsti animacije, • sestavo pavšalnih programov tržno zanimivih destinacij s spremljajočo dokumentacijo in z izračunom uspešnosti ter poročilom izvedbe aranžmaja, 42 • organizacijo, vodenje in nadzorovanje dopolnilnih dejavnosti v hotelu, • spodbujanje, koordiniranje in povezovanje posameznih turističnih subjektov znotraj turistične destinacije, • pripravo narodnih, zahtevnejših restavracijskih sladic in sladic tujih kuhinj, • vključevanje in pripravo jedi in mešanih pijač pred gostom v gostinsko ponudbo. Program, ki je prilagojen za izvajanje v slovenskem učnem jeziku, ima na narodno mešanem območju v slovenski Istri še naslednje posebne cilje: • razvijanje sporazumevalne sposobnosti v italijanskem in slovenskem jeziku, • razvijanje vedenja o naravni, kulturni in zgodovinski dediščini italijanske narodne skupnosti ter njenega matičnega naroda, • vzgoja za spoštovanje in razumevanje narodne in kulturne drugačnosti ter za sodelovanje med pripadniki slovenskega naroda in italijanske narodne skupnosti. Imetnik spričevala ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradi tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi. Izvajalci kvalifikacije Srednje poklicne, tehniške in strokovne šole ter ljudske univerze. Gastronomski tehnik/gastronomska tehnica Tabela 19: Gastronomski tehnik/gastronomska tehnica Ime kvalifikacije Gastronomski tehnik/gastronomska tehnica Tip kvalifikacije Srednja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Srednje poklicno-tehniško izobraževanje Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk Vstopni pogoji • poklicna izobrazba gastronom hotelir, kuhar, natakar, kuhar-natakar, oskrbnik, kmetovalka-gospodinja, pek, slaščičar, slaščičar-konditor ali • enakovredna izobrazba po prejšnjih predpisih. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/a za: • komunikacijo v slovenskem in tujem jeziku po pravilih poslovnega komuniciranja in bontona, • opravljanje receptorskih del, posredovanje informacij in povezovanje dela med oddelki, • posredovanje in prodajo storitev gostinskega obrata, • predstavitev in posredovanje informacij o naravni in kulturni dediščini Slovenije, • povezovanje različnih dejavnosti po regijah v aktualno turistično ponudbo, • sestavo, oblikovanje in pripravo menijev, jedilnih in vinskih listov ter cenikov pijač, • načrtovanje, organiziranje in izvedbo rednih ter izrednih obrokov v kuhinji in strežbi, • pripravo jedi po načelih zdrave prehrane in z vključevanjem sodobnih trendov v kulinariki, • vključevanje animacije v gostinsko ponudbo, • oblikovanje prodajne cene storitev, podjetno delovanje; Izbirno: • pripravo jedilnikov za diete v sodelovanju z dietetikom, izbor dovoljenih živil in primernih tehnoloških postopkov ter pripravo jedi in napitkov za različne vrste diet, • sprejem naročila, izdelavo ponudbe, organiziranje in vodenje izvedbe cateringa, • vključevanje priprave jedi in mešanje pijač pred gosti v gostinsko ponudbo, • raziskavo kulinaričnih značilnosti posameznih regij Slovenije in drugih dežel, pripravo značilnih jedi na tradicionalen in sodoben način ter za primerno postrežbo, • organizacijo, vodenje in nadzorovanje dopolnilnih dejavnosti v hotelu, ureditev prostora in pripravo opreme za različne namene, • spodbujanje, koordiniranje in povezovanje posameznih turističnih subjektov znotraj turistične destinacije, • pripravo narodnih, zahtevnejših restavracijskih sladic ter sladic tujih kuhinj po naročilu in za menije. 43 Imetnik spričevala ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradi tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi. Izvajalci kvalifikacije Srednje poklicne, tehniške in strokovne šole ter ljudske univerze. Kuharski mojster/kuharska mojstrica Tabela 20: Kuharski mojster/kuharska mojstrica Ime kvalifikacije Kuharski mojster/kuharska mojstrica Tip kvalifikacije Mojster Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Srednje strokovno izobraževanje Izpolnjevanje enega izmed naslednjih pogojev: Vstopni pogoji • kandidat je pridobil srednjo poklicno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj tri leta izkušenj s strokovnega področja, • kandidat je pridobil srednjo strokovno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj dve leti izkušenj s strokovnega področja, • kandidat je pridobil višjo ali visoko strokovno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj eno leto izkušenj s strokovnega področja. ISCED področje Storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo ter odgovorno organizirati in strokovno usmerjati delo osebja v kuhinji pri pripravi zahtevnejših jedi pri rednih in izrednih obrokih, • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, energijo, naprave in čas pri delu v kuhinji, • celovito in odgovorno voditi spremljati izvajanje predpisov in standardov glede varnosti in zdravja pri delu ter okoljevarstvenih načel v svoji poslovni enoti, • odgovorno vzdrževati osebno higieno ter zagotavljati higieno in urejenost kuhinje ter odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP pri pripravi zahtevnejših jedi pri rednih in izrednih obrokih, • mojstrsko pripravljati vse vrste jedi s strokovnim obvladovanjem vseh kuharskih postopkov, jih smiselno in inovativno povezovati in kombinirati ter pri tem zagotavljati kakovost skladno s standardi dela v gostinstvu, • samostojno nabavljati in sprejemati naročena živila z uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, • samostojno in strokovno pripravljati jedilnike in razvijati recepte z opisom tehnik in postopkov v sodelovanju z drugimi službami ob upoštevanju pravil stroke, specifik restavracije in sodobnih trendov v kulinariki, • samostojno pripravljati jedi pred gosti in jih strokovno predstaviti gostom v slovenskem in vsaj enem tujem jeziku ob upoštevanju načel uspešne komunikacije in bontona ter načel dobrega prodajalca, • samostojno organizirati in voditi sodelavce v svoji poslovni enoti ob upoštevanju predpisov s področja delovnopravne zakonodaje, pravil timskega dela in veščin vodenja, • komunicirati s sodelavci in poslovnimi partnerji ob upoštevanju načel uspešne komunikacije in poslovnega bontona z uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v slovenskem in vsaj enem tujem jeziku, • nadzorovati procese dela v svoji poslovni enoti za doseganje standardov kakovosti in izvajati ukrepe za izboljševanje kakovosti skladno s standardi kakovosti in strategijo poslovne enote, • zagotavljati rentabilnost poslovanja poslovne enote v sodelovanju z drugimi službami, ob upoštevanju zakonitosti poslovnega okolja in predpisov s finančno-ekonomskega področja, • načrtovati in izvajati praktično izobraževanje dijakov in uvajanje novih sodelavcev v kuhinji (vsebinsko, metodično, didaktično in tehnično). Izvajalec kvalifikacije Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije 44 Mojster/mojstrica strežbe Tabela 21: Mojster/mojstrica strežbe Ime kvalifikacije Mojster/mojstrica strežbe Tip kvalifikacije Mojster Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Srednje strokovno izobraževanje Izpolnjevanje enega izmed naslednjih pogojev: Vstopni pogoji • kandidat je pridobil srednjo poklicno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj tri leta izkušenj s strokovnega področja, • kandidat je pridobil srednjo strokovno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj dve leti izkušenj s strokovnega področja, • kandidat je pridobil višjo ali visoko strokovno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj eno leto izkušenj s strokovnega področja. ISCED področje Storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo ter odgovorno organizirati in voditi strokovno delo osebja v strežbi skladno s standardi kakovosti dela v strežbi; • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, energijo, naprave in čas pri delu v strežbi; • samostojno pripravljati ponudbe v sodelovanju z drugimi službami ob upoštevanju značilnosti gostinskega obrata, potreb gostov/naročnikov in pravil stroke; • celovito in odgovorno voditi in spremljati izvajanje predpisov in standardov glede varnosti in zdravja pri delu ter okoljevarstvenih načel v svoji poslovni enoti; • odgovorno vzdrževati osebno higieno ter zagotavljati higieno in urejenost kuhinje in odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP v strežbi; • samostojno komunicirati z gosti v slovenskem in dveh tujih jezikih ob upoštevanju bontona in načel uspešne komunikacije; • pri svojem delu samostojno uporabljati informacijsko-komunikacijsko tehnologijo; • aktivno spodbujati prodajo svojih storitev z upoštevanjem pravil dobrega prodajalca; • mojstrsko sprejemati goste, jim svetovati in predstavljati ponudbo ter streči vse vrste pijač, napitkov ter redne in izredne obroke s strokovnim obvladovanjem delovnih postopkov v strežbi in stalnim zagotavljanjem kakovosti storitev; • pripravljati jedi pred gosti z mojstrskim izvajanjem predpisanih postopkov; • samostojno priporočati in streči vina gostom z uporabo ustreznih tehnik predstavitve, odpiranja in točenja posamezne vrste vina skladno s pravili stroke; • samostojno priporočati in streči sire gostom z uporabo ustreznih tehnik in upoštevanjem strokovnih pravil v strežbi sirov; • samostojno pripravljati in streči mešane barske pijače z uporabo predpisanih tehnik; • samostojno organizirati in voditi pripravo in izvedbo cateringa; • samostojno organizirati in voditi sodelavce v svoji poslovni enoti ob upoštevanju predpisov s področja delovno-pravne zakonodaje, pravil timskega dela in veščin vodenja; • komunicirati s sodelavci in poslovnimi partnerji ob upoštevanju načel uspešne komunikacije in poslovnega bontona z uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v slovenskem in vsaj dveh tujih jezikih; • nadzorovati procese dela v svoji poslovni enoti za doseganje standardov kakovosti in izvajati ukrepe za izboljševanje kakovosti skladno s standardi kakovosti in strategijo poslovne enote; • zagotavljati rentabilnost poslovanja poslovne enote v sodelovanju z drugimi službami, ob upoštevanju zakonitosti poslovnega okolja in predpisov s finančno-ekonomskega področja; • načrtovati in izvajati praktično izobraževanje dijakov in uvajanje novih sodelavcev v strežbi (vsebinsko, metodično, didaktično in tehnično). Izvajalec kvalifikacije Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije 45 Barman/barmanka Tabela 22: Barman/barmanka Ime kvalifikacije Barman/barmanka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • Najmanj srednja poklicna izobrazba s področja gostinstva in najmanj dve leti delovnih izkušenj s področja barmanstva, ki jih kandidat dokaže z Vstopni pogoji referenčnim pismom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi oz. • najmanj srednja poklicna izobrazba in najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja barmanstva, ki jih kandidat dokaže z referenčnim pismom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo in delo skupine v skladno s standardi kakovosti dela v gostinstvu, • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, naprave, energijo in čas pri pripravi in postrežbi pijač, • vzdrževati osebno higieno in higieno delovnega okolja ter odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP v pripravi in strežbi pijač, • pri svojem delu samostojno komunicirati z gosti v slovenskem in dveh tujih jezikih ob upoštevanju načel uspešne komunikacije, • samostojno svetovati gostom pri izbiri pijač in napitkov z uporabo strokovne terminologije v slovenskem in dveh tujih jezikih ter upoštevanjem veščin dobrega prodajalca, • samostojno pripravljati in izvajati postrežbo mešanih barskih pijač v skladu s standardi kakovosti dela in pravili stroke, • samostojno izvajati postrežbo žganih pijač in likerjev, vin, aromatiziranih vin in penečih vin, piv, • samostojno izvajati postrežbo brezalkoholnih pijač, toplih in hladnih napitkov, • samostojno izvajati postrežbo prigrizkov, sladic in tobačnih izdelkov, • samostojno pripraviti in pospraviti točilni pult ter pripomočke. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Dietni/dietna kuhar/kuharica Tabela 23: Dietni/dietna kuhar/kuharica Ime kvalifikacije Dietni/dietna kuhar/kuharica Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja poklicna izobrazba s področja gostinstva in vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju priprave dietne prehrane, ki jih kandidat Vstopni pogoji dokaže z referenčnim pismom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi ali • najmanj srednja poklicna izobrazba živilske smeri in vsaj pet let delovnih izkušenj na področju priprave dietne prehrane, ki jih kandidat dokaže z referenčnim pismom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo in delo drugih skladno s standardi kakovosti dela pri pripravi dietnih jedi, • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, naprave, energijo in čas pri delu, 46 • vzdrževati osebno higieno in higieno delovnega okolja, varovati lastno zdravje in okolje, odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP ter zagotavljati kakovost v celotnem postopku priprave dietnih jedi, • pri svojem delu samostojno komunicirati s sodelavci in z dobavitelji, • sestavljati jedilnike za diete v sodelovanju z odgovorno osebo ob upoštevanju normativov in pravil stroke, • samostojno pripravljati dietne jedi in napitke na podlagi receptov z uporabo postopkov mehanske in toplotne obdelave živil ter dopolnitvenih kuharskih postopkov skladno z dietnimi in kulinaričnimi zahtevami, • samostojno servirati in deliti dietno hrano in napitke ob upoštevanju normativov in standardov kakovosti, vezanih na razdeljevanje hrane. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Svetovalec sirov/svetovalka sirov – sommelier za sire Tabela 24: Svetovalec sirov/svetovalka sirov – sommelier za sire Ime kvalifikacije Svetovalec sirov/svetovalka sirov – sommelier za sire Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja poklicna izobrazba s področja gostinstva in najmanj dve leti delovnih izkušenj s področja someljerstva sirov, ki jih kandidat Vstopni pogoji dokaže z referenčnim pismom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi ali • najmanj srednja poklicna izobrazba in najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja someljerstva sirov, ki jih kandidat dokaže z referenčnim pismom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo in delo pomožnega osebja skladno s standardi dela v gostinstvu, • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, naprave, energijo in čas pri postrežbi sirov, • vzdrževati osebno higieno in higieno delovnega okolja ter odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP pri postrežbi sirov, • pri svojem delu samostojno komunicirati z gosti in strokovnimi službami v slovenskem in vsaj enem tujem jeziku ob upoštevanju strokovne terminologije, načel uspešne komunikacije in bontona, • spodbujati in izvajati prodajo sirov z uporabo različnih prodajnih veščin, • samostojno skrbeti za nabavo sirov na podlagi senzorične ocene ter zagotavljati ustrezne zaloge sirov in odgovarjati za kakovost, količino in pestrost ponudbe sirov, • samostojno pripravljati sire za strežbo skladno s pravili stroke, • samostojno vključevati sire v pripravljenih jedeh ob upoštevanju pravil stroke in sodobnih trendov v kulinariki, • predstavljati in priporočati sire gostom na podlagi ponudbe ob upoštevanju sodobnih trendov v kulinariki in pravil stroke, • streči sire gostom skladno s standardi dela v strežbi in pravili stroke. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. 47 Sommelier-Vinski svetovalec/vinska svetovalka Tabela 25: Sommelier-vinski svetovalec/vinska svetovalka Ime kvalifikacije Sommelier-vinski svetovalec/vinska svetovalka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja poklicna izobrazba s področja gostinstva in najmanj dve leti delovnih izkušenj s področja someljerstva, ki jih kandidat dokaže z Vstopni pogoji referenčnim pismom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi ali • najmanj srednja poklicna izobrazba in najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja someljerstva, ki jih kandidat dokaže z referenčnim pismom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo in delo pomožnega osebja skladno s standardi dela v gostinstvu, • odgovorno in ekonomično uporabljati materiale, naprave, energijo in čas pri strežbi vin in ostalih pijač, • vzdrževati osebno higieno in higieno delovnega okolja ter odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP v strežbi, • pri svojem delu samostojno komunicirati z gosti z uporabo strokovne terminologije in osnovnih komunikacijskih funkcij v slovenskem in dveh tujih jezikih z upoštevanjem načel uspešne komunikacije, • samostojno in odgovorno skrbeti za strokovno nabavo in skladiščenje vin, • samostojno pripravljati vina za strežbo, • samostojno priporočati in streči vina gostom ob upoštevanju sodobnih trendov v stroki, • samostojno organizirati in voditi degustacije. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Vodja cateringa Tabela 26: Vodja cateringa Ime kvalifikacije Vodja cateringa Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja poklicna izobrazba s področja gostinstva in vsaj tri leta delovnih izkušenj s področja cateringa ali vodenja in organizacije Vstopni pogoji dogodkov, ki jih kandidat dokaže z referenčnim pismom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi ali • najmanj srednja poklicna izobrazba in vsaj 5 let delovnih izkušenj s področja cateringa ali vodenja in organizacije dogodkov, ki jih kandidat dokaže z referenčnim pismom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo ter načrtovati in nadzorovati delo skupine skladno s standardi kakovosti dela v gostinstvu, • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, naprave, energijo in čas pri izvedbi cateringa, • odgovorno voditi in spremljati izvajanje HACCP-predpisov, predpisov glede varnosti in zdravja pri delu ter okoljevarstvenih načel na dogodku, • pri svojem delu samostojno komunicirati z naročniki in gosti z upoštevanjem načel uspešne komunikacije in poslovnega bontona, • samostojno pripraviti optimalno ponudbo glede na povpraševanje, 48 • samostojno organizirati in voditi pripravo naročenega obroka izven matične hiše (cateringa), • izvajati in nadzorovati izvedbo cateringa ter odgovarjati za kakovost izvedbe v skladu s pravili stroke, standardi kakovosti dela v gostinstvu ter z estetskimi prvinami, • samostojno organizirati in voditi zaključna dela. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Kuhar/kuharica pred gosti Tabela27: Kuhar/kuharica pred gosti Ime kvalifikacije Kuhar/kuharica pred gosti Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • najmanj srednja poklicna izobrazba s področja gostinstva ali • najmanj srednja poklicna izobrazba katerekoli smeri in tri leta delovnih izkušenj s področja kuharstva. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo ter odgovorno organizirati delo osebja pri pripravi jedi pred gosti, • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, energijo, naprave in čas pri pripravi jedi pred gosti, • odgovorno zagotavljati delovno varnost in upoštevati okoljevarstvena načela pri pripravi jedi pred gosti, • vzdrževati osebno higieno in higieno prostora za pripravo jedi pred gosti ter odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP pri pripravi jedi pred gosti, • sodelovati pri pripravi nabora jedi za pripravo pred gosti v okviru rednih in izrednih obrokov ob upoštevanju značilnosti ciljne skupine gostov in posebnosti restavracije, • svetovati gostom glede izbire jedi in njihove kombinacije ob upoštevanju gostovih želja, vsebnosti alergenov ter drugih pravil stroke, specifik restavracije in sodobnih trendov v kulinariki, načel uspešne komunikacije in bontona ter načel dobrega prodajalca v slovenskem in enem tujem jeziku, • samostojno pripravljati izbrane jedi pred gosti (front cooking) z obvladovanjem vseh strokovnih kuharskih postopkov, jih smiselno in kreativno povezovati in kombinirati, se prilagajati zahtevam gostov ter pri tem zagotavljati kakovost delovnih postopkov skladno s standardi dela v gostinstvu, • strokovno in kakovostno servirati in garnirati jedi pred gosti ob upoštevanju normativov, estetskih prvin, sodobnih trendov v kulinariki in posebnosti restavracije ter pri tem zagotavljati kakovost končnega izdelka skladno s standardi dela v gostinstvu, • strokovno predstavljati gostom postopke, uporabljena živila ter pripravljene jedi v slovenskem in enem tujem jeziku ob upoštevanju načel uspešne komunikacije in bontona ter načel dobrega prodajalca, • v svoje delo na atraktiven in zanimiv način vključevati strokovne postopke priprave jedi (animacija) z namenom zbuditi pozornost gosta in spodbuditi prodajo. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. 49 Pripravljalec/pripravljalka jedi pred gosti Tabela 28: Pripravljalec/pripravljalka jedi pred gosti Ime kvalifikacije Pripravljalec/pripravljalka jedi pred gosti Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • najmanj srednja poklicna izobrazba s področja gostinstva ali • najmanj srednja poklicna izobrazba katerekoli smeri in tri leta delovnih izkušenj s področja gostinstva. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati in organizirati lastno delo in delo pomožnega osebja pri izvajanju angleškega in francoskega načina strežbe v skladu s standardi kakovosti dela v strežbi, • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, naprave, energijo in čas pri izvajanju angleškega in francoskega načina strežbe, • vzdrževati osebno higieno in higieno delovnega okolja ter odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP pri svojem delu, • samostojno sprejemati goste in se posloviti s primerno komunikacijo in odnosom do gostov ob upoštevanju načel bontona in gostoljubja, • samostojno sprejemati naročila, predstavljati jedi gostom na zanimiv in privlačen način ter jim svetovati pri izbiri jedi in pijač v slovenskem in dveh tujih jezikih, ob upoštevanju sodobnih trendov, pravil stroke, načel uspešne komunikacije in bontona, • izvajati angleški in francoski način strežbe ob upoštevanju pravil stroke in standardov kakovosti dela v strežbi in pripravi jedi pred gosti, • samostojno obračunati opravljeno storitev z uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije in obravnavati reklamacije na konstruktiven način, • spodbujati prodajo svojih storitev ob upoštevanju veščin dobrega prodajalca. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Pripravljalec/pripravljalka restavracijskih sladic Tabela 29: Pripravljalec/pripravljalka restavracijskih sladic Ime kvalifikacije Pripravljalec/pripravljalka restavracijskih Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja poklicna izobrazba s področja kuharstva ali slaščičarstva in vsaj dve leti delovnih izkušenj s področja priprave sladic, ki ju Vstopni pogoji kandidat dokaže z delodajalčevim referenčnim pismom ali • najmanj srednja poklicna izobrazba katerekoli smeri in vsaj tri leta delovnih izkušenj s pripravo sladic, ki jih kandidat dokaže z delodajalčevim referenčnim pismom. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati in organizirati lastno delo in delo pomožnega osebja pri pripravi restavracijskih sladic skladno s standardi kakovosti dela v gostinstvu, • odgovorno in ekonomično uporabljati surovine, naprave, energijo in čas pri pripravi restavracijskih sladic, • vzdrževati osebno higieno in higieno delovnega okolja ter odgovorno skrbeti za izvajanje predpisov sistema HACCP pri pripravi restavracijskih sladic, 50 • sestavljati recepte za sladice ob upoštevanju pravil stroke in sodobnih trendov v kulinariki, • v sodelovanju z nadrejenim pripravljati ponudbe sladic ob upoštevanju značilnosti gostinskega obrata, gostovih in naročnikovih potreb, pravil stroke in sodobnih trendov v kulinariki v sodelovanju z vodjo gostinstva, • samostojno pripravljati sladice po naročilu z uporabo ustreznih strokovnih mehanskih, toplotnih in dopolnitvenih kuharskih postopkov, • samostojno sestavljati in izdajati sladice po naročilu, • odgovorno skrbeti za nabavo surovin ter zagotavljati ustrezno shranjevanje surovin in živil skladno s smernicami sistema HACCP, • spodbujati prodajo svojih storitev, • samostojno komunicirati z gosti, naročniki in sodelavci ob upoštevanju načel uspešne komunikacije, • pri svojem delu uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Blagajnik/blagajničarka v igralnici Tabela 30: Blagajnik/blagajničarka v igralnici Ime kvalifikacije Blagajnik/blagajničarka v igralnici Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • srednja splošna ali strokovna izobrazba ali poklicna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj kot blagajnik, Vstopni pogoji • potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ali javni red in mir. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka: • načrtuje, pripravi in kontrolira lastno delo, • komunicira s sodelavci in strankami, • komunicira s strankami v enem tujem jeziku, • zagotavlja kakovost opravljene storitve in dela ter odgovarja zanjo, • delo opravlja v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, • prevzame in odpre blagajno, • vodi blagajno, • vodi blagajniško dokumentacijo, • zaključi blagajno. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. 51 Operater/operaterka na igralnih avtomatih Tabela 31: Operater/operaterka na igralnih avtomatih Ime kvalifikacije Operater/operaterka na igralnih avtomatih Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • srednja poklicna izobrazba in Vstopni pogoji • potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ali javni red in mir. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka: • načrtuje, pripravi in kontrolira lastno delo, • komunicira s sodelavci in strankami v domačem in enem tujem jeziku, • zagotavlja kakovost opravljene storitve in dela ter odgovarja zanjo, • delo opravlja v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, • pregleda stanje na IA v igralnici ali igralnem salonu, • svetuje gostom pri uporabi IA, • izvede izplačila gotovinskih dobitkov na osnovi izplačilnih listkov, • izvede izplačila gotovinskih dobitkov preko nadzornega sistema pri blagajni IA, • spremlja delovanje IA in odpravlja manjše zastoje na IA. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Krupje/krupjejka Tabela 32: Krupje/krupjejka Ime kvalifikacije Krupje/krupjejka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • srednja izobrazba ali srednja strokovna izobrazba ali srednja poklicna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj v skladu s Pravilnikom o licencah za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo, Vstopni pogoji • opravljen zdravniški pregled za delo krupjeja, • potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ali javni red in mir. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 5 EOK 4 Učni izidi Kandidat/ka: • načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo, • komunicira s sodelavci in strankami, • komunicira s strankami v enem tujem jeziku, • odpira mizo ter zapira in zaključuje mizo v sodelovanju z inšpektorjem in vodjem mize, • izvaja ameriško ali francosko ruleto, • izvaja igro s kartami Black Jack. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. 52 SOK 6 – EOK 5 Organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu/organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu Tabela 33: Organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu/organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu Ime kvalifikacije Organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu/organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu Tip kvalifikacije Višja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Višje strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk Vstopni pogoji • matura ali poklicna matura (prej zaključni izpit) ali • mojstrski, delovodski in poslovodski izpit z dodatnim preizkusom znanja na ravni poklicne mature ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve SOK 6 Raven kvalifikacije EOK 5 Kratki cikel Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • pozitiven odnos do oseb iz različnih kulturnih, nacionalnih, družbenih in socialnih okolij, • uspešno in celovito prenašanje svojega znanja na sodelavce in za timsko delo, • samostojno odločanje v problematičnih situacijah in metodično reševanje praktičnih problemov, • predanost delu, skrb za lastni razvoj in prilagajanje različnim potrebam delovnega procesa, • kritično razmišljanje, samostojna, dosledna in načelna dejanja in odločitve, • motiviranje sodelavcev in spodbujanje k lastnemu razmišljanju pri delu, (poklicno-specifične kompetence) • prenos teoretičnih spoznanj s področja tujih jezikov, ekonomije, vodenja, komuniciranja, prava, informatike, etnologije, ekologije, dopolnilnih turističnih dejavnosti, gastronomije v reševanje praktičnih primerov, • samostojno vodenje, načrtovanje, organiziranje in nadziranje delovnih procesov in izvajanje dela v timu, • rabo tujih jezikov za sporazumevanje z gosti in za spremljanje strokovne literature s področja gostinstva in turizma, • poznavanje osnovnih ekonomskih zakonitosti in pravnih predpisov o gostinstvu in turizmu, • samostojno rabo poglobljenih ekonomskih znanj o ekonomiki, trženju in poslovanju organizacij, • samostojno rabo računalniških orodij in sodobne programske opreme v gostinstvu za obdelavo podatkov, potrebnih za analizo poslovanja in načrtovanje delovnih procesov, • zavest o pomembnosti varovanja naravnega in kulturnega okolja ter za njegovo vključevanje v gostinsko-turistično ponudbo, • kreativno in samostojno rabo spretnosti s področja kulinarike in strežbe, • razvijanje občutka poslovne diskretnosti in etike poklica, • samostojno poslovno komunikacijo v gostinstvu in turizmu, • vodenje delovnih procesov v gostinstvu in turizmu, • spremljanje in ugotavljanje razmer na trgu gostinskih in turističnih podjetij, • organizacijo eno-gastronomskih dogodkov, • vrednotenje prostora in kakovost turističnega območja, • samostojno in ustvarjalno uporabo spretnosti s področja vodenja potovanj, organizacije prireditev in animacije gostov, • zavedanje pomena o dopolnilnih turističnih dejavnosti za oblikovanje pestrejše ponudbe, • oblikovanje turističnih proizvodov in organiziranje dogodkov, • samostojno vodenje oddelka hotelskega gospodinjstva, • organiziranje, nadzorovanje in spremljanje delovnega procesa v hotelskem gospodinjstvu ter za skrb za urejenost in udobnost prenočitvenega obrata. Izvajalci kvalifikacije Višja strokovna šola v sodelovanju z delodajalci, ki izvajajo praktični del izobraževanja. 53 Organizator poslovanja v velneški dejavnosti/organizatorka poslovanja v velneški dejavnosti Tabela 34: Organizator poslovanja v velneški dejavnosti/organizatorka poslovanja v velneški dejavnosti Ime kvalifikacije Organizator poslovanja v velneški dejavnosti/organizatorka poslovanja v velneški dejavnosti Tip kvalifikacije Višja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Višje strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk Vstopni pogoji • matura ali poklicna matura (prej zaključni izpit) ali • mojstrski, delovodski in poslovodski izpit z dodatnim preizkusom znanja na ravni poklicne mature ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 6 Raven kvalifikacije EOK 5 Kratki cikel Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a da: (splošne kompetence) • načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo in delo drugih, • razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • izvaja samoevalvacijo dela, • komunicira s sodelavci, strokovnjaki in svetuje uporabnikom, • uporablja strokovno terminologijo, komunicira v enem tujem jeziku, • uporablja sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), • vodi in/ali sodeluje v strokovnem timu in pri reševanju problemov, • vodi poslovanje in administrativne procese v velneški dejavnosti, vodi dokumentacijo, • nadzoruje delo v strokovnem timu in organizira dela za področje velneške dejavnosti, • evidentira, naroča in shranjuje material ter zagotavlja vzdrževanje delovnih sredstev in opreme, • načrtuje organizacijo internega izobraževanja in usposabljanja ter sodeluje pri izobraževanju in usposabljanju kadrov, • zagotavlja kakovost delovnih procesov v velneški dejavnosti, • spremlja razvoj stroke in pripravlja strokovne predloge za uvedbo novosti v velneški dejavnosti, • sodeluje pri pripravi domačih in mednarodnih projektov, • skrbi za racionalno rabo energije, materiala, časa, • varuje zdravje in okolje, odgovarja za lastno varnost in varnost drugih, (poklicno-specifične kompetence) • zagotavlja profesionalnost in kakovost medosebnega in poslovnega sporazumevanja ter obvlada strategije kakovostne komunikacije, tudi na medkulturni ravni s pozitivnim odnosom do drugačnosti, razume in sprejema ljudi iz različnih kulturnih okolij, • pozna strokovne izraze s področja velneške dejavnosti v slovenskem, angleškem in/ali nemškem jeziku, • uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) pri iskanju virov in literature, pri samostojni obdelavi podatkov, izdelavi in oblikovanju uradnih besedil in pri predstavitvah v tujem jeziku, • sistematično zbira, ureja in shranjuje podatke in informacije ter jih obdela in analizira z enostavnimi statističnimi metodami, • pozna pomen osnovnih pravnih pojmov, jih uporablja ter upošteva pravni red Republike Slovenije, • pozna in uporablja osnovne pravne predpise o velneški dejavnosti, • izvaja celovito upravljanje s kakovostjo storitev, • načrtuje izvajanje funkcij destinacijskega menedžmenta, • razume temeljne pojme in elemente ter pozna trende na področju velneške dejavnosti, • pozna posebnosti velneške dejavnosti, prav tako pa tudi različne zvrsti velneškega turizma in koordinira aktivnosti med različnimi elementi velneške ponudbe, • pozna nabor velneških storitev po posameznih velneških stebrih in oblikuje ustrezno velneško ponudbo glede na konkurenčnost trga, • menedžira delovni proces v velneškem centru, spremlja in kontrolira delo v strokovnem timu in organizacijo dela, • sodeluje v strokovnem timu pri načrtovanju, oblikovanju in trženju novih velneških storitev, proizvodov, programov in izdelkov, 54 • načrtuje in izvaja svetovalne storitve v velneški dejavnosti, • obvlada principe reševanja nezadovoljstva uporabnikov in reklamacij, • zaveda se pomena promocije zdravja v vseh življenjskih obdobjih in skrbi za izvajanje promocije zdravja z uporabo celostnih pristopov v velneški dejavnosti, • pozna in svetuje osnove zdravega prehranjevanja za ohranjanje splošnega zdravja in informira uporabnike o varni, varovalni in uravnoteženi prehrani ter o pomenu posameznih hranilnih snoveh za zdravo, aktivno življenje, • svetuje in načrtuje telesno vadbo za posameznika in skupine glede na specifiko posameznih starostnih skupin in glede na specifiko posameznih bolezni, • analizira obvladovanje stresa in načrtuje strategije za premagovanje stresa, • izvaja metode ozaveščanja in spreminjanja vedenjskih vzorcev, • pozna in razume načrtovanje in izvajanje različnih kozmetičnih, negovalnih in sprostilnih postopkov za celostno obravnavo obraza in telesa, • pozna in razume celostni pristop k negi nepravilnosti, starostnih sprememb na koži in drugih nezaželenih sprememb na koži, • stilno svetuje uporabniku pri oblikovanju zunanje podobe za različne priložnosti, • usposablja uporabnika za pravilno uporabo vedenjskih vzorcev pri poslovni in zasebni komunikaciji ter javnem nastopanju. Izvajalci kvalifikacije Višja strokovna šola v sodelovanju z delodajalci, ki izvajajo praktični del izobraževanja Vodja hotelske recepcije Tabela 35: Vodja hotelske recepcije Ime kvalifikacije Vodja hotelske recepcije Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja izobrazba ali srednja strokovna izobrazba in • najmanj pet let delovnih izkušenj s področja hotelirstva, ki jih kandidat dokaže s pogodbo o zaposlitvi, drugo pogodbo o delu in z delodajalčevim referenčnim pismom • znanje tujih jezikov: – angleščina – znanje na ravni primerljivi B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za predmet Vstopni pogoji angleščina ali z opravljeno splošno ali poklicno maturo iz angleščine na ravni vsaj B1, z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1, s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v angleščini, izdano v Sloveniji ali tujini) – tuj jezik – po izbiri, znanje na ravni primerljivi B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za izbrani tuj jezik oz. opravljeno splošno ali poklicno maturo iz izbranega jezika na ravni vsaj B1 ali z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1 ali s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v izbranem jeziku ali za izbrani predmet, izdano v Sloveniji ali v tujini) ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 6 EOK 5 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo in delo drugih, • sprejemati in nastaniti goste, • opravljati storitve za goste, informirati goste in jim svetovati, • voditi rezervacije storitev, • upravljati s sobami ter voditi evidence sob in gostov, • skrbeti za racionalno uporabo energije, materiala in časa, • komunicirati s sodelavci, gosti ter poslovnimi partnerji, • komunicirati v angleškem jeziku in še najmanj v enem tujem jeziku v vsakdanjih delovnih situacijah, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in programska orodja, • načrtovati in organizirati delo na recepciji ter zagotavljati optimalno razporeditev glede na potrebe delovnega procesa, • upravljati kadrovske zadeve na recepciji, • nadzirati kakovost, uspešnost in učinkovitost dela na recepciji skladno s standardi, • opravljati in nadzirati obračunavanje opravljenih storitev, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti, védenje, • zagotavljati delovno varnost in upoštevati okoljevarstvena načela. 55 Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Hotelski gospodinjec/hotelska gospodinja Tabela 36: Hotelski gospodinjec/hotelska gospodinja Ime kvalifikacije Hotelski gospodinjec/hotelska gospodinja Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • srednja splošna ali srednja strokovna izobrazba katerekoli smeri ter 5 let delovnih izkušenj s področja hotelirstva ali • srednja poklicna izobrazba katerekoli smeri ter 8 let delovnih izkušenj s področja hotelirstva in • znanje tujih jezikov: – angleščina – znanje na ravni primerljivi z B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za predmet Vstopni pogoji angleščina ali z opravljeno splošno ali poklicno maturo iz angleščine na ravni vsaj B1, z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1, s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v angleščini, izdano v Sloveniji ali tujini) – tuj jezik – po izbiri, znanje na ravni primerljivi z B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za izbrani tuj jezik oz. opravljeno splošno ali poklicno maturo iz izbranega jezika na ravni vsaj B1 ali z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1 ali s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v izbranem jeziku ali za izbrani predmet, izdano v Sloveniji ali v tujini). ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 6 EOK 5 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo in delo drugih, • skrbeti za racionalno uporabo energije, materiala in časa, • zagotavljati delovno varnost in upoštevati okoljevarstvena načela ter skrbeti za varno in zdravo bivanje gostov, • zagotavljati kakovost in uspešnost dela v delovnem okolju skladno s standardi, • komunicirati z gosti, sodelavci, strokovnjaki in poslovnimi partnerji, • komunicirati v angleškem jeziku in še najmanj v enem tujem jeziku v vsakdanjih delovnih situacijah, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • programirati delo na oddelku hotelskega gospodinjstva, • načrtovati in organizirati delo zaposlenih ter zagotavljati optimalno razporeditev glede na potrebe delovnega procesa in optimalno stroškovno učinkovitost poslovanja, • upravljati kadrovske zadeve v hotelskem gospodinjstvu, • učinkovito voditi sodelavce in nadzirati kakovost in učinkovitost dela v hotelskem gospodinjstvu skladno s standardi, • opravljati oz. zagotavljati storitve za goste v zvezi s hotelskim gospodinjstvom, • organizirati in spremljati delovni proces v hotelskem gospodinjstvu ter skrbeti za urejenost in udoben videz prenočitvenega obrata. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. 56 Menedžer/menedžerka hotelske operative Tabela 37 : Menedžer/menedžerka hotelske operative Ime kvalifikacije Menedžer/menedžerka hotelske operative Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja ali srednja strokovna izobrazba in • 5 let delovnih izkušenj na področju namestitvenih obratov in • znanje tujih jezikov: – angleščina – znanje na ravni primerljivi z B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za predmet Vstopni pogoji angleščina ali z opravljeno splošno ali poklicno maturo iz angleščine na ravni vsaj B1, z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1, s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v angleščini, izdano v Sloveniji ali tujini) – tuj jezik – po izbiri, znanje na ravni primerljivi z B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za izbrani tuj jezik oz. opravljeno splošno ali poklicno maturo iz izbranega jezika na ravni vsaj B1 ali z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1 ali s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v izbranem jeziku ali za izbrani predmet, izdano v Sloveniji ali v tujini). ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 6 EOK 5 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti in kontrolirati delovne procese v hotelski operativi, • izvajati operativni menedžment v hotelu, • zagotavljati kakovost in uspešnost dela v hotelski operativi skladno s hotelskimi in širše uveljavljenimi standardi, • razvijati poslovno sodelovanje med različnimi oddelki podjetja, • nadzirati delovne procese v hotelski operativi, • analizirati, spremljati in poročati o uspešnosti poslovanja hotelske operative, • upravljati kadrovske zadeve v hotelski operativi, • sporazumevati se s sodelavci, z naročniki, dobavitelji in drugimi partnerji v destinaciji ter z gosti, • komunicirati v angleškem jeziku in še najmanj v enem tujem jeziku v vsakdanjih delovnih situacijah, • sodelovati z naročniki, dobavitelji, drugimi partnerji v destinaciji ter z gosti, • sodelovati pri razvoju, uvajanju in izvajanju promocijskih in prodajnih aktivnosti ter spremljati njihovo učinkovitost, • sodelovati pri oblikovanju in določanju strategije razvoja hotela, • upravljati z gosti (guest relations management), • skrbeti za racionalno uporabo energije, materiala in časa, • zagotavljati delovno varnost in upoštevati okoljevarstvena načela. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Menedžer/menedžerka za področje hrane in pijač Tabela 38: Menedžer/menedžerka za področje hrane in pijač Ime kvalifikacije Menedžer/menedžerka za področje hrane in pijač Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • najmanj srednja izobrazba ali srednja strokovna izobrazba ter 5 let delovnih izkušenj s področja gostinstva ali • najmanj srednja poklicna izobrazba ter 8 let delovnih izkušenj s področja gostinstva. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo Raven kvalifikacije SOK 6 EOK 5 57 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati, pripraviti in ovrednotiti lastno delo, izkazano v rezultatih ter delegirati delo zaposlenim z uporabo voditeljskih veščin v skladu s standardi kakovosti dela v gostinstvu in turizmu, • samostojno komunicirati s sodelavci, poslovnimi partnerji in z gosti v slovenskem in dveh tujih jezikih ob upoštevanju načel uspešne komunikacije in poslovnega bontona, • celovito in odgovorno voditi in spremljati izvajanje HACCP predpisov in standardov, predpisov glede varnosti in zdravja pri delu ter okoljevarstvenih načel na oddelkih hrane in pijač, • obdelovati, analizirati in interpretirati podatke za sprejemanje poslovnih odločitev z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in specifičnih računalniških programov v gostinstvu in hotelirstvu, • odgovorno načrtovati in organizirati delo oddelkov hrane in pijače z upoštevanjem ekonomične uporabe surovin, naprav, energije, časa in kadrovskih virov, • standardizirati in nadzorovati procese dela v gostinstvu za doseganje in izvajanje višje kakovosti in maksimizacije storitev na področju hrane in pijač v skladu s smernicami, obstoječimi standardi in strategijo podjetja, • proaktivno sodelovati pri oblikovanju novih prodajnih izdelkov oziroma storitev ter prodajnih cen z oddelkom prodaje, marketinško službo, revenue menedžerjem (paketna prodaja) in direktorjem podjetja, • letno in mesečno spremljati stroške in prihodke iz poslovanja, izdelovati kalkulacije za jedi in pijače ter skrbeti za optimizacijo stroškov na oddelkih hrane in pijač. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Organizator/organizatorka poslovnih srečanj in dogodkov Tabela 39: Organizator/organizatorka poslovnih srečanj in dogodkov Ime kvalifikacije Organizator/organizatorka poslovnih srečanj in dogodkov Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • srednja izobrazba ali srednja strokovna izobrazba in • 5 let delovnih izkušenj s področja turizma in Vstopni pogoji • znanje tujega jezika – angleščina – znanje na primerljivi ravni z B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za predmet angleščina ali z opravljeno splošno ali poklicno maturo iz angleščine na ravni vsaj B1, z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1, s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v angleščini, izdano v Sloveniji ali tujini). ISCED področje Storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas Raven kvalifikacije SOK 6 EOK 5 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo, • zagotavljati kakovost in uspešnost dela v delovnem okolju skladno s standardi in z etičnim kodeksom, • komunicirati s sodelavci, naročniki in strankami ter pri komunikaciji z različnimi deležniki upoštevati poslovno etiko, • komunicirati v angleškem jeziku v vsakdanjih delovnih situacijah, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti, védenje in skrbeti za njihov stalni razvoj, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • spremljati razmere na domačem in mednarodnem trgu organiziranja poslovnih srečanj in dogodkov ter trende v tej dejavnosti, • svetovati strankam in sodelovati s poslovnimi partnerji, z naročniki in organizacijskimi odbori, zadolženimi za organizacijo poslovnih srečanj in dogodkov, • pripravljati ponudbe za organizacijo poslovnih srečanj in dogodkov ter izvajati trženjske aktivnosti, • pripravljati različne stroškovnike za organizacijo poslovnih srečanj in dogodkov, • načrtovati, organizirati in sodelovati pri izvajanju poslovnih srečanj in dogodkov, 58 • organizirati in koordinirati izvedbo drugih spremljajočih dejavnosti in drugih spremljajočih storitev, • racionalno uporabljati energijo, material in čas, • zagotavljati delovno varnost in upoštevati okoljevarstvena načela. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Svetovalec/svetovalka za destinacijski management Tabela 40: Svetovalec/svetovalka za destinacijski management Ime kvalifikacije Svetovalec/svetovalka za destinacijski management Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja izobrazba ali srednja strokovna izobrazba in • 5 let delovnih izkušenj na področju turizma, kar kandidat dokazuje s pogodbami o delu in z delodajalčevim referenčnim pismom • znanje tujih jezikov: – angleščina – znanje na ravni primerljivi z B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za predmet Vstopni pogoji angleščina ali z opravljeno splošno ali poklicno maturo iz angleščine na ravni vsaj B1, z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1, s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v angleščini, izdano v Sloveniji ali tujini) – tuj jezik – po izbiri, znanje na ravni primerljivi z B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za izbrani tuj jezik oz. opravljeno splošno ali poklicno maturo iz izbranega jezika na ravni vsaj B1 ali z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1 ali s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v izbranem jeziku ali za izbrani predmet, izdano v Sloveniji ali v tujini). ISCED področje Storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas Raven kvalifikacije SOK 6 EOK 5 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo in delo drugih, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela, • racionalno rabiti energijo, material in čas, • razvijati poslovno sodelovanje med različnimi deležniki destinacije in vzdrževati poslovne procese med njimi, • izvajati destinacijski operativni menedžment, • spremljati in analizirati uspešnost destinacije, • sodelovati z dobavitelji, ponudniki iz javnega in zasebnega sektorja in z naročniki, • ugotavljati potrebe, načrtovati in organizirati strokovna usposabljanja za deležnike v destinaciji, • sodelovati pri razvoju in uvajanju trženjskih aktivnosti, • uveljavljati trajnostni razvoj v okolju, družbi in gospodarstvu, • komunicirati s sodelavci in deležniki na destinaciji ter s partnerji, • komunicirati v angleškem jeziku in še najmanj v enem tujem jeziku v vsakdanjih delovnih situacijah, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • varovati zdravje in okolje. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. 59 Turistični animator/turistična animatorka Tabela 41: Turistični animator/turistična animatorka Ime kvalifikacije Turistični animator/turistična animatorka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja izobrazba ali srednja strokovna izobrazba in vsaj eno leto delovnih izkušenj s področja turizma (organizacije prostega časa), ki jih kandidat dokaže s pogodbo o delu ali z delodajalčevim referenčnim pismom • znanje tujih jezikov: – angleščina – znanje na ravni primerljivi B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za predmet Vstopni pogoji angleščina ali z opravljeno splošno ali poklicno maturo iz angleščine na ravni vsaj B1, z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1, s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v angleščini, izdano v Sloveniji ali tujini) – tuj jezik – po izbiri, znanje na ravni primerljivi B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za izbrani tuj jezik oz. opravljeno splošno ali poklicno maturo iz izbranega jezika na ravni vsaj B1 ali z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1 ali s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v izbranem jeziku ali za izbrani predmet, izdano v Sloveniji ali v tujini). ISCED področje Storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas Raven kvalifikacije SOK 6 EOK 5 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati svoje delo, delo sodelavcev animatorjev ter usklajevati delo z ostalimi oddelki, • predlagati ureditev prostorov za izvedbo prostočasnih aktivnosti glede na obstoječo infrastrukturo, • komunicirati s sodelavci, gosti in drugimi deležniki, • komunicirati v angleškem jeziku in še najmanj v enem tujem jeziku v vsakdanjih delovnih situacijah, • sprejemati in informirati goste, • organizirati, koordinirati in voditi dnevne in večerne prostočasne aktivnosti in dogodke v sklopu turistične animacije, • organizirati, koordinirati in voditi dnevne in večerne prostočasne aktivnosti in dogodke v sklopu namestitvene kapacitete, • zagotavljati kakovost izvedenih prostočasnih aktivnosti in dogodkov, • pripraviti okvirne ocene vezanih stroškov na izvajanje prostočasnih aktivnosti in dogodkov ter promocije, • racionalno rabiti energijo, material in čas, • varovati zdravje in okolje. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Turistični informator/turistična informatorka Tabela 42: Turistični informator/turistična informatorka Ime kvalifikacije Turistični informator/turistična informatorka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja izobrazba ali srednja strokovna izobrazba in • najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju turizma, kar kandidat dokazuje s pogodbami o zaposlitvi, drugimi pogodbami o delu in referenčnimi pismi delodajalcev in • znanje tujih jezikov: – angleščina – znanje na ravni primerljivi z B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za predmet Vstopni pogoji angleščina ali z opravljeno splošno ali poklicno maturo iz angleščine na ravni vsaj B1, z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1, s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v angleščini, izdano v Sloveniji ali tujini) – tuj jezik – po izbiri, znanje na ravni primerljivi z B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za izbrani tuj jezik oz. opravljeno splošno ali poklicno maturo iz izbranega jezika na ravni vsaj B1 ali z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1 ali s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v izbranem jeziku ali za izbrani predmet, izdano v Sloveniji ali v tujini). ISCED področje Storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas Raven kvalifikacije SOK 6 EOK 5 60 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti, izvajati in kontrolirati lastno delo, • predstavljati lokalne skupnosti, regije oziroma države v turistično-promocijskih aktivnostih, • svetovati pri izbiri počitniških ciljev, produktov in drugih elementov ponudbe, • izvajati akcije pridobivanja gostov in poslovnih partnerjev, • oblikovati promocijsko-informativna gradiva za potrebe TIC-a, • oskrbovati goste in različne stranke s promocijskim in informativnim materialom, • uporabljati sodobno informacijsko-telekomunikacijsko tehnologijo, • komunicirati s sodelavci, strokovnjaki, strankami in poslovnimi partnerji, • komunicirati v angleškem jeziku in še najmanj v enem tujem jeziku v vsakdanjih delovnih situacijah, • opravljati statistično-analitična dela in pripravljati statistične analize, • racionalno uporabljati energijo, material in čas, • varovati zdravje in okolje. Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. Menedžer/menedžerka turistične agencije Tabela 43: Menedžer/menedžerka turistične agencije Ime kvalifikacije Menedžer/menedžerka turistične agencije Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja izobrazba ali srednja strokovna izobrazba in • 5 let delovnih izkušenj na področju turizma (kar kandidat dokazuje s pogodbo o zaposlitvi, z drugo pogodbo o delu in delodajalčevim referenčnim pismom • znanje tujih jezikov: – angleščina – znanje na ravni primerljivi z B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za predmet Vstopni pogoji angleščina ali z opravljeno splošno ali poklicno maturo iz angleščine na ravni vsaj B1, z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1, s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v angleščini, izdano v Sloveniji ali tujini) – tuj jezik – po izbiri, znanje na ravni primerljivi z B1 (kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za izbrani tuj jezik oz. opravljeno splošno ali poklicno maturo iz izbranega jezika na ravni vsaj B1 ali z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1 ali s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v izbranem jeziku ali za izbrani predmet, izdano v Sloveniji ali v tujini). ISCED področje Storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas Raven kvalifikacije SOK 6 EOK 5 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo, • racionalno uporabljati energijo, material in čas, • zagotavljati delovno varnost in upoštevati okoljevarstvena načela, • zagotavljati kakovost in uspešnost dela v delovnem okolju skladno s standardi, • sporazumevati se s sodelavci, naročniki in strankami, • komunicirati v angleškem jeziku in še najmanj v enem tujem jeziku v vsakdanjih delovnih situacijah, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • načrtovati in organizirati delo zaposlenih, da zagotovi optimalno izvajanje delovnega procesa v turistični agenciji, • nadzorovati delovni proces v turistični agenciji ter spremljati uspešnost dela, • usmerjati delo in načrtovati kadrovske potrebe v turistični agenciji, • nadzorovati kakovost in učinkovitost dela v turistični agenciji, • voditi in skrbeti za nemoteno izvajanje funkcije bookinga, • organizirati in spremljati prodajo različnih vrst vozovnic, • opravljati finančne, prodajne in komercialne posle. 61 Izvajalci kvalifikacije Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki Nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so: poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice. SOK 7 – EOK 6 Diplomirani organizator trajnostnega turizma (vs)/diplomirana organizatorka trajnostnega turizma (vs) Tabela 44: Diplomirani organizator trajnostnega turizma (vs)/diplomirana organizatorka trajnostnega turizma (vs) Ime kvalifikacije Diplomirani organizator trajnostnega turizma (vs)/diplomirana organizatorka trajnostnega turizma (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Visokošolsko strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ali Vstopni pogoji • poklicna matura ali • matura. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 7 Raven kvalifikacije EOK 6 Prva stopnja Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • poznavanje naravne in kulturne dediščine na podeželju in prizadevanje za njeno ohranitev, • poznavanje kulturne dediščine v mestih in okolici, značilnosti mest, • uporabo znanja pri komuniciranju z različnimi javnostmi, • odgovornost do svojega lokalnega in širšega okolja, • oblikovanje turističnih produktov, ki ne ogrožajo okolja, • razumevanje načela trajnostnega turizma in delovanje v skladu z njimi, • upravljanje z zavarovanimi območji, turističnimi destinacijami, poznavanje njihove zakonitosti, • poznavanje pravnih meja svojega delovanja v različnih vrstah turizma, • pravilne interpretacije naravne in kulturne dediščine glede na skupine obiskovalcev, • načrtovanje in vodenje prostočasnih dejavnosti v naravi, ki so lahko adrenalinske ali bolj umirjene, družinske, • vodenje ljudi, vodenje skupine in razumevanje njihove dinamike, • razumevanje turizma in turistične industrije v Sloveniji ter značilnosti podeželja in mest, • obvladovanje dela z gosti v adrenalinskem turizmu in turizmu doživetij ter za to, da poskrbi za njihovo varnost, • organiziranje kulinaričnih dogodkov, tudi s protokolarnimi pravili, • poznavanje načel kulinaričnega turizma, značilnosti slovenske kulinarike in znanje interpretacije jedi, • načrtovanje, spremljanje in analiziranje dela v marketingu in menedžmentu, predvidevanje posledic in iskanje najboljših rešitev, • podjetniška znanja, potrebna za vodenje podjetja, • uporabljanje informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov v turizmu, • poznavanje izjemne širine turističnih možnosti, • inovativnost in kreativnost pri snovanju turističnih produktov in pri iskanju novih rešitev, (predmetno-specifične kompetence) • analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in posledic pojavov na področju turizma, managementa in marketinga, • poznavanje in razumevanje utemeljitve in zgodovine turističnih, ekonomskih, managerskih in poslovnih ved in poslovno-organizacijskih ved, 62 • obvladovanje temeljnega znanja ter sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in za njegovo uporabo v domačem in mednarodnem poslovnem okolju, • poznavanje in razumevanje turistične stroke in managementa turistične destinacije, • iskanje novih informacij in za njihovo interpretacijo ter umeščanje v kontekst turistične stroke, • reševanje konkretnih problemov upravljanja destinacije z uporabo ustreznih metod in postopkov, • načrtovanje, organiziranje in nadziranje odnosov in procesov družbenega in gospodarskega okolja na lokalni ravni s poudarkom na trajnostnem razvoju, • razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem strokovnem področju, uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov v turizmu. Izvajalec kvalifikacije Visoka šola za trajnostni turizem Diplomirani organizator turizma (un)/diplomirana organizatorka turizma (un) Tabela 45: Diplomirani organizator turizma (un)/diplomirana organizatorka turizma (un) Ime kvalifikacije Diplomirani organizator turizma (un)/diplomirana organizatorka turizma (un) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (UN) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Visokošolsko univerzitetno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura z dodatnim izpitom (sociologija oz. zgodovina oz. zemljepis oz. katerikoli drug maturitetni predmet, če je omenjeni predmet že opravil v okviru poklicne mature) ali • zaključni izpit pred 1. junijem 1995. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 7 Raven kvalifikacije EOK 6 Prva stopnja Učni izidi Študent/ka osvoji: (splošne kompetence) • kognitivne kompetence, ki so podlaga razumevanju, logičnemu sklepanju in predvidevanju, • osebnostne kompetence, ki so podlaga individualnemu zorenju, razvijanju odgovornosti in doseganju zrelosti, • operativne kompetence, ki so podlaga funkcionalni učinkovitosti in pismenosti, • odnosne kompetence, ki razvijajo vzajemnost in kooperativnost, • managerske kompetence, ki so osnova za razvoj upravljavskih in vodilnih organizacijskih vlog, • organizacijske kompetence, ki so podlaga za izrabo in koordinacijo razpoložljivih virov v času in prostoru, • poslovne kompetence, ki so podlaga za rabo in vrednotenje gospodarsko-ekonomskih in poslovnih virov, (predmetno specifične kompetence) • razumevanje delovanja turističnih sistemov v konkretni globalni družbeni situaciji in sposobnost analize, sinteze ter predvidevanja rešitev in posledic pojavov na področju turizma, • izvajanje akcijskih raziskav in aplikativnega raziskovanja na področju raziskovanja turističnih pojavov na lokalnem, regionalnem nivoju in tudi v mednarodnem kontekstu, • poznavanje in razumevanje utemeljitve turističnih, humanističnih, družboslovnih in poslovnih ved v časovni (zgodovinski) in konkretni družbeni situaciji, • sposobnost za aplikativnost teoretičnih spoznanj s področja turizma v konkretno okolje ter sposobnost povezovanja znanj z različnih področij in njihove uporabe v domačem in mednarodnem poslovnem okolju, • sposobnost upravljanja komunikacijskega procesa s pomočjo sodobne tehnologije ter z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnik med različnimi dejavniki v situaciji soodvisnosti za zagotavljanje kvalitetnih turističnih storitev v lokalnem in mednarodnem okolju, • razumevanje splošne strukture in interpretacij temeljnih turističnih disciplin ter povezanosti med njihovimi poddisciplinami. 63 Izvajalec kvalifikacije Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica Diplomirani mediator v turizmu (vs)/diplomirana mediatorka v turizmu (vs) Tabela 46: Diplomirani mediator v turizmu (vs)/diplomirana mediatorka v turizmu (vs) Ime kvalifikacije Diplomirani mediator v turizmu (vs)/diplomirana mediatorka v turizmu (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Visokošolsko strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura ali • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 7 Raven kvalifikacije EOK 6 Prva stopnja Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje, • avtonomno iskanje in pridobivanje strokovnega znanja in za njegovo integracijo z že obstoječim znanjem, • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej za komunikacijo v mednarodnem in medkulturnem okolju (v maternem jeziku in dveh tujih jezikih na visoki ravni, v tretjem tujem jeziku na srednji ravni), • razvijanje etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki, • razvijanje kooperativnosti, zmožnosti za delo v skupini tudi v mednarodnem in medkulturnem okolju, • reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov, (predmetno-specifične kompetence) • analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic pojavov na področju turizma, marketinga in medkulturne komunikacije, • uporabo znanj s področja turističnih ved, marketinga in komunikologije v praksi, • poznavanje in razumevanje utemeljitve in zgodovine turističnih, humanističnih, družboslovnih in poslovnih ved, • koherentno obvladovanje temeljnega znanja ter za povezovanje znanj z različnih področij in njihovo uporabo v domačem in mednarodnem poslovnem okolju, • umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst turistične stroke, • razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanosti med njenimi poddisciplinami, • razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihovo uporabo v reševanju konkretnih strokovnih problemov, • uporabo znanja na določenem strokovnem področju, • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov v turizmu. Izvajalec kvalifikacije Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica 64 Diplomant turizma (vs)/diplomantka turizma (vs) Tabela 47: Diplomant turizma (vs)/diplomantka turizma (vs) Ime kvalifikacije Diplomant turizma (vs)/diplomantka turizma (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Visokošolsko strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura ali • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 7 Raven kvalifikacije EOK 6 Prva stopnja Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • zaznavanje, evidentiranje, analiziranje in sintetiziranje problemov na konkretnih delovnih nalogah v turističnih podjetjih, organizacijah in ožjih ali širših turističnih destinacijah, • obvladovanje raziskovanja na ravni opravljanja operativnih nalog, ki zagotavlja povečan učinek opravljene naloge, • razvoj kritične in samokritične presoje, • ugotavljanje napak v storitvah in odpravljanja le-teh, • uporabo pridobljenega znanja v svoji delovni praksi, • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti pri delu s strankami, • timsko delo ali delo v skupini, • stalno razvijanje veščin pri opravljanju nalog, (predmetno-specifične kompetence) • razumevanje pomena pojma turizem kot sociološkega in ekonomskega fenomena, • pridobivanje splošnega znanja o turizmu kot posebni storitveni dejavnosti, • spoznavanje najpomembnejše turistične regije doma in po svetu, • razumevanje temeljne kategorije gospodarjenja in ekonomike podjetja, • razumevanje osnovnih načel načrtovanja, upravljanja in managementa turistične destinacije in turističnih struktur, • seznanjanje s pojmom človeški viri, racionalno ravnanje in upravljanje z njimi, • načrtovanje in oblikovanje celotne strategije trženjskega komuniciranja, • obvladovanje temeljnih zakonitosti in veščin komuniciranja v turizmu, • spoznavanje in razvijanje komunikativne kompetence v tujem jeziku, poglabljanje jezikovnega znanja in terminologije s področja turizma, • spoznavanje osnovnih teorij s področja prava v turizmu, • spoznavanje osnovnih informacijskih tehnologij ter specifik informacijskih rešitev v turizmu, • seznanjanje z različnimi oblikami prireditev, ločevanjem poslanstva in namena le-tega, spoznavanje trendov in vloge novih medijev pri različnih vrstah prireditev, • spoznavanje pomena varovanja v sodobnem turističnem okolju, • poznavanje poslovanja hotela in sprejemanje odločitev v zvezi z organizacijo dela v hotelu, • poznavanje osnovnih pojmov s področja logističnih procesov v turizmu, • poznavanje temeljnih organizacijskih in pravnih značilnosti slovenskega turizma, • poznavanje osnov in temeljnih subjektov potovalne dejavnosti, • poznavanje koncepta, procesa in vsebine marketinga v turistični organizaciji. Izvajalec kvalifikacije Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem v Brežicah 65 Diplomant turizma (un)/diplomantka turizma (un) Tabela 48: Diplomant turizma (un)/diplomantka turizma (un) Ime kvalifikacije Diplomant turizma (un)/diplomantka turizma (un) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (UN) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Visokošolsko univerzitetno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura z dodatnim izpitom iz matematike, tujega jezika, zgodovine, ekonomije ali • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 7 Raven kvalifikacije EOK 6 Prva stopnja Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • konstruktivno sodelovanje in delo v skupini, • obvladovanje raziskovalnih metod in strokovno poizvedovanje po novih modelih organizacije in upravljanja s procesom ustvarjanja turistične ponudbe, storitve oz. proizvoda, • korektno uporabo pridobljenega strokovnega znanja pri oblikovanju ponudbe in vodenju procesov, kakor tudi pri organizaciji in nadzoru distribucije ponudbe do porabnika, • razdelitev nalog ter odgovornosti v delovnem procesu, • avtonomnost pri opravljanju strokovnega dela v smislu uspešnega koncipiranja in učinkovitega nadzora funkcij poslovnega procesa v turistični organizaciji, • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti pri delu z zaposlenimi in s poslovnimi partnerji, • zavezanost k profesionalni etiki do poslovnih partnerjev, zaposlenih in strank, • vodenje strokovnih delovnih skupin, • razvoj veščin in spretnosti ter prenašanje le-teh in drugih znanj na operativno raven (zaposlene), (predmetno-specifične kompetence) • poznavanje in razumevanje temeljnih pojavov in pojmov s področja turizma, • razumevanje osnovnih pojmov s področja informacijskih sistemov, • razumevanje osrednjih konceptov in aplikativnih pristopov k managementu destinacij, • razumevanje osnovnih pojmov ekonomike podjetja, • reševanje konkretnih delovnih problemov s pomočjo sodobnih strokovnih metod proučevanja turističnih destinacij oz. produktov in vodenja turističnih organizacij, • povezovanje znanj s področja turizma z znanji s področja podjetništva, financ, managementa, marketinga, prava, kulture, sociologije, psihologije, geografije in drugih področij, • upravljanje s človeškimi viri, • razumevanje vloge in pomembnosti turistične ponudbe oz. turističnega produkta ter njegove povezanosti z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi, kot so šport, ohranjanje kulturne dediščine, spodbujanje ekološke zavesti itd., • razumevanje vloge in pomembnosti turistične ponudbe v gospodarstvu in pri ohranjanju kulturne dediščine, • razumevanje ekonomskih učinkov turističnega gospodarstva, • razvoj veščin in uporabo pridobljenega znanja na področju koordiniranja, komunikacije, vodenja, načrtovanja, evalvacije turističnih proizvodov, organizacij, podjetij, • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in obvladovanje dela z informacijskimi sistemi v turistični organizaciji in na destinaciji, • obvladovanje vsaj dveh tujih jezikov za dobro komuniciranje s poslovnimi partnerji in strankami v turistični dejavnosti, • analizo dogodkov v delovnem procesu in sintezo možnih ukrepov, ki bodo zagotavljali nemoten proces storitev v turistični organizaciji ne glede na obliko turizma; • razumevanje osnovnih ekoloških principov ter okoljevarstvenih in naravovarstvenih standardov, potrebnih za izvedbo kakovostnih turističnih produktov, • razumevanje določil etičnih kodeksov v turizmu, • razumevanje osnovnih pojmov s področja logističnih procesov v turizmu, 66 • poznavanje osnov psihologije porabnikov, poznavanje pomena varnosti v sodobnem turističnem okolju. Izvajalec kvalifikacije Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem v Brežicah Diplomirani organizator poslovanja v hotelirstvu in turizmu (vs)/ diplomirana organizatorka poslovanja v hotelirstvu in turizmu (vs) Tabela 49: Diplomirani organizator poslovanja v hotelirstvu in turizmu (vs)/diplomirana organizatorka poslovanja v hotelirstvu in turizmu (vs) Ime kvalifikacije Diplomirani organizator poslovanja v hotelirstvu in turizmu (vs)/diplomirana organizatorka poslovanja v hotelirstvu in turizmu (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Visokošolsko strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura ali • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo SOK 7 Raven kvalifikacije EOK 6 Prva stopnja Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • reševanje zahtevnih strokovnih in delovnih nalog in problemov na osnovi pridobljenega strokovnega znanja, • odgovorno, samostojno in kritično vrednotenje, odločanje in vodenje, • razumevanje in uporabo ekonomskih in pravnih znanj in zakonitosti poslovanja podjetij, • vodenje projektov, • razvoj moralnih vrednot, samoiniciativnosti, pozitivnega odnosa do drugačnosti, • delo v skupini in vodenje timov, reševanje konfliktov, • razumevanje vloge in specifike gostinstva in turizma, obvladovanje horizontalne in vertikalne verige ustvarjanja dodane vrednosti v gostinstvu in turizmu, • izvedbo dogodkov, poznavanje protokola, • poznavanje značilnosti turistične ponudbe na nacionalni in lokalni ravni, poznavanje nosilcev razvoja turizma in njihove organiziranost, • obvladovanje komunikacijskih sposobnosti v mednarodnem okolju, (predmetno-specifične kompetence) • poznavanje in razumevanje makro- in mikroekonomskih zakonitosti poslovanja podjetij in osnovnih pravil oblikovanja cen ter analiziranje uspešnosti podjetja, • razumevanje osnov in pomena prava, etičnih kodeksov ter poznavanje in pravilno uporabo pravnih zakonitosti na področju turizma, • razumevanje in uporabo statističnih metod ter ustrezno interpretacijo le-teh, • poznavanje dopolnilnih turističnih dejavnosti in njihovih specifičnih zakonitosti na turističnem trgu, • analiziranje turističnega povpraševanja in turistične ponudbe, poznavanje spremljanja strategije razvoja turizma na nacionalni in globalni ravni, • pripravo poslovnega načrta, razumevanje in ugotavljanje ekonomske učinkovitosti turistične dejavnosti, • razumevanje potrošnje posameznikov in skupin z modeli nakupnega odločanja za uspešno trženje turističnih proizvodov in storitev ter managementa trženjskih odnosov, za izdelavo trženjskega načrta in uporabo tehnologij e-poslovanja in e-trženja, • razvijanje sposobnosti samostojnega vodenja in izvedbe različnih vrst projektov, predvsem s področja hotelirstva in turizma, 67 • poznavanje sestave in sistematike živil, načrtovanje organiziranja prehrane za različne ciljne skupine z upoštevanjem pravilnega izbora živil, tehnologije, postopkov priprave in higienskih standardov, poznavanje slovenskih narodnih in zaščitenih jedi ter mednarodne kuhinje, • pisno in ustno komuniciranje v tujih jezikih v različnih strokovnih in vsakodnevnih situacijah in okoliščinah, za obdelovanje in razumevanje podatkov v tujem jeziku ter njihove aplikativne uporabe, • razumevanje pomena in vloge komunikacije pri delu z gosti različnih kultur ter pravilno in ustrezno uporabo komunikacijskih tehnik, • razumevanje konceptov in modelov ravnanja z ljudmi v hotelskih in turističnih organizacijah (obvladovanje procesa izbora zaposlenih in njihovega uvajanja, spremljanje procesa poklicnega razvoja zaposlenih), • razumevanje vloge in pomena managementa pri organizaciji dogodkov in prireditev (obvladovanje komuniciranja z naročniki, sposobnost izdelave finančnega plana, trženje, obvladovanje PR, uporaba človeških virov, izdelava organizacijske in tehnične dokumentacije, priprava gradiva, pogodb in evalvacij), • razumevanje vloge in pomena izbire kraja dogodkov in prireditev, razvoj turističnih destinacij in prepoznavanje potreb po povezovanju subjektov turističnega sistema v turistični destinaciji, • razumevanje pomena in oblik javno zasebnega partnerstva v turistični destinaciji, poznavanje pomena naravne in kulturne dediščine v krajih, spremljanje in upoštevanje smernic trajnostnega razvoja na destinaciji. Izvajalec kvalifikacije Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Tabela 50: Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Ime kvalifikacije Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Visokošolsko strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • V visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Turizem se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem Vstopni pogoji srednješolskem programu ali poklicno maturo ali maturo. Za vpis tujcev v izredni študij je potreben preizkus iz znanja oz. dokazilo o znanju slovenskega jezika. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 7 Raven kvalifikacije EOK 6 Prva stopnja Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • poznavanje in razumevanje procesov v poslovnem okolju organizacije in sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter njihove posledice na področju dejavnosti storitev in turizma, • obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov ter razvoj kritične in samokritične presoje, • sposobnost povezovanja znanja s področja storitev z vsemi poslovnimi funkcijami, • usposobljenost za načrtovanje in izvajanje sprememb v organizaciji ter razumevanje vpliva organizacijskih sprememb na ljudi in okolje, • poznavanje in razumevanje pravnih podlag delovanja gospodarskih družb in drugih organizacij v EU, • sposobnost dela z ljudmi in komunikacije z vodstvom ter lastniki podjetja, • sposobnost za upravljanje s časom, za načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadzor ter za odgovoren odnos do varnega in zdravega delovnega okolja, • sposobnost samostojnega strokovnega dela in zavezanost k strokovni etiki v poslovnem okolju, • usposobljenost za osebni razvoj, osebno rast in vseživljenjsko učenje, • razvoj komunikacijskih sposobnosti v mednarodnem okolju. 68 (predmetno-specifične kompetence) • razumevanje osnov makro- in mikroekonomije ter poznavanje temeljnih ekonomskih pojmov in vprašanj, • poznavanje finančnega načrtovanja in načinov financiranja podjetja, • poznavanja pomena povezave: organizacijska struktura – strategija podjetja – organizacijska kultura, • poznavanje vloge in pomena organiziranja, vodenja ter upravljanja podjetja in usposobljenosti za projektno delo in načrtovanje sodobnih oblik organiziranosti, vodenja in upravljanja podjetja oziroma organizacije, • poznavanje metode modeliranja in analiziranja poslovnih procesov, • spoznavanje vloge in pomena storitev turizma v poslovnem subjektu in sposobnost za razvijanje in organiziranje ustreznih strokovnih modelov v svojem okolju, • sposobnost izbire ustrezne statistične metode pri izdelavi konkretnih statističnih analiz in sposobnost za vsebinsko interpretiranje rezultatov le-teh, • poznavanje in razumevanje temeljne in splošne discipline turistične stroke in njenega obvladovanja, • reševanje konkretnih problemov upravljanja področja wellnessa, športa, marketinga in prireditev z uporabo ustreznih metod in postopkov, • razumevanje in ustrezna uporaba znanja na področju menedžmenta turizma, športa in prostega časa, • načrtovanje, organiziranje in nadziranje odnosov in procesov družbenega in gospodarskega okolja na lokalni ravni s poudarkom na trajnostnem razvoju, • razumevanje značilnosti mednarodnega turističnega okolja in destinacij, • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenem strokovnem področju, • razumevanje in uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov v turizmu, • sposobnost iskanja in interpretacije ter uporabe ustreznih informacij v okviru turistične stroke, • sposobnost povezovanja temeljnega znanja z različnih področij in njegova uporaba v domačem in mednarodnem poslovnem okolju. Izvajalec kvalifikacije Fakulteta za komercialne in poslovne vede Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Tabela 51: Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Ime kvalifikacije Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Visokošolsko strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • zaključni izpit (pred 1 junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ali Vstopni pogoji • poklicna matura ali • matura. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 7 Raven kvalifikacije EOK 6 Prva stopnja Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • razvoj komunikacijskih spretnosti s poudarkom na mednarodnem okolju, • etično refleksijo in zavezanost k profesionalni etiki, • sodelovanje, delo v skupini, delo na projektih in delo v lokalnem in mednarodnem okolju, • avtonomno iskanje in pridobivanje strokovnega znanja ter za njegovo integracijo z že obstoječim znanjem, • avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju poslovnih odločitev, (predmetno-specifične kompetence) • analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic dejavnikov v turistični destinaciji, • kritično presojo dogajanja na področju managementa turističnih destinacij, 69 • iskanje novih informacij in njihovo interpretacijo ter umeščanje v kontekst turistične stroke, • poznavanje in razumevanje utemeljitve in zgodovine turističnih in poslovno-organizacijskih ved, • poznavanje in razumevanje turistične stroke in managementa turistične destinacije, • reševanje konkretnih problemov upravljanja destinacije z uporabo ustreznih metod in postopkov, • načrtovanje, organiziranje in nadziranje odnosov in procesov družbenega in gospodarskega okolja na lokalni ravni s poudarkom na trajnostnem razvoju, • prepoznavanje in upoštevanje značilnosti mednarodnih tržnih segmentov in makrookoljskih značilnosti emitivnih turističnih trgov. Izvajalec kvalifikacije Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica (Program: Management turističnih destinacij) Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Tabela 52: Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Ime kvalifikacije Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Visokošolsko strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ali Vstopni pogoji • poklicna matura ali • matura. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 7 Raven kvalifikacije EOK 6 Prva stopnja Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje, • avtonomno iskanje in pridobivanje strokovnega znanja ter za njegovo integracijo z že obstoječim znanjem, • avtonomno strokovno delo in sprejemanje poslovnih odločitev, • razvijanje etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki, • razvijanje kooperativnosti, zmožnosti za delo v skupini tako v domačem kot tudi v mednarodnem in medkulturnem okolju, (predmetno-specifične kompetence) • analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic pojavov na področju turizma, managementa in marketinga, • uporabo znanj s področja turizma, managementa in ekonomije v praksi, • poznavanje in razumevanje utemeljitve in zgodovine turističnih, ekonomskih, managerskih in poslovnih ved, • koherentno obvladovanje temeljnega znanja, za povezovanje znanj z različnih področij in njegovo uporabo v domačem in mednarodnem poslovnem okolju, • iskanje novih informacij in njihovo interpretacijo ter umeščanje v kontekst turistične stroke, • razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanosti med njenimi poddisciplinami, • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenem strokovnem področju, • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov v turizmu. Izvajalec kvalifikacije Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica (Program: Poslovni sistemi v turizmu) 70 Diplomirani organizator v hotelirstvu in turizmu (vs)/diplomirana organizatorka v hotelirstvu in turizmu (vs) Tabela 53: Diplomirani organizator v hotelirstvu in turizmu (vs)/diplomirana organizatorka v hotelirstvu in turizmu (vs) Ime kvalifikacije Diplomirani organizator v hotelirstvu in turizmu (vs)/diplomirana organizatorka v hotelirstvu in turizmu (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Visokošolsko strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk Vstopni pogoji V prvi letnik se lahko vpiše, kdor je opravil maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe in končal katerikoli štiriletni srednješolski program. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Hotelirstvo in gostinstvo SOK 7 Raven kvalifikacije EOK 6 Prva stopnja Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, • sposobnost razumevanja in uporabe ekonomskih in pravnih znanj ter zakonitosti poslovanja podjetij, • razumevanje vloge in specifike gostinstva in turizma, obvladovanje horizontalne in vertikalne verige ustvarjanja dodane vrednosti v gostinstvu in turizmu, • usposobljenost za vodenje projektov, • aplikacija teoretično pridobljenega znanja v okviru praktično izobraževanje v delovnem okolju, • razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, • obvladovanje komunikacijskih sposobnosti v mednarodnem okolju, • strokovno kritičnost in odgovornost, • razvoj moralnih vrednot, samoiniciativnosti, pozitivnega odnosa do drugačnosti, • iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju, • usposobljenost za delo v skupini in vodenje timov, reševanje konfliktov. (predmetno-specifične kompetence) • pridobitev strokovnega znanja in usposobljenosti s področja makro- in mikroekonomije, zakonitosti poslovanja podjetij in osnovnih pravil oblikovanja cen ter analiziranje uspešnosti podjetja; • razumevanje osnov in pomena prava, etičnih kodeksov ter poznavanje in pravilna uporaba pravnih zakonitosti na področju turizma; • usposobljenost za uporabo statističnih metod ter ustrezno interpretacija le-teh; • poznavanje dopolnilnih turističnih dejavnosti in njihovih specifičnih zakonitosti na turističnem trgu; • usposobljenost analiziranja turističnega povpraševanja in turistične ponudbe pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, • poznavanje spremljanja strategije razvoja turizma na nacionalni in globalni ravni; • pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za pripravo poslovnega načrta, • razvijanje sposobnosti razumevanja in ugotavljanja ekonomske učinkovitosti turistične dejavnosti; • razvijanje zmožnosti razumevanje potrošnje posameznikov in skupin z modeli nakupnega odločanja za uspešno trženje turističnih proizvodov in storitev ter managementa trženjskih odnosov, • iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju izdelave trženjskega načrta in uporabe tehnologij e-poslovanja in e-trženja; • razvijanje sposobnosti samostojnega vodenja in izvedbe različnih vrst projektov, predvsem s področja hotelirstva in turizma; • poznavanje sestave in sistematike živil, sposobnost načrtovanja organiziranja prehrane za različne ciljne skupine z upoštevanjem pravilnega izbora živil, tehnologije, postopkov priprave in higienskih standardov. Poznavanje slovenskih narodnih in zaščitenih jedi ter mednarodne kuhinje; • razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, sposobnost komuniciranja v tujih jeziki v različnih strokovnih in vsakodnevnih situacijah in okoliščinah. • sposobnost obdelovanja in razumevanja podatkov v tujem jeziku ter njihova aplikativna uporaba; • razvijanje strokovne kritičnosti in odgovornosti pri komunikaciji z gosti različnih kultur ter pravilna in ustrezna uporaba komunikacijskih tehnik; 71 • razumevanje konceptov in modelov ravnanja z ljudmi v hotelskih in turističnih organizacijah (obvladovanje procesa izbora zaposlenih in njihovega uvajanja, spremljanje procesa poklicnega razvoja zaposlenih); • razumevanje vloge in pomena managementa pri organizaciji dogodkov in prireditev (obvladovanje komuniciranja z naročniki, sposobnost izdelave finančnega plana, trženje, obvladovanje PR, uporaba človeških virov, izdelava organizacijske in tehnične dokumentacije, priprava gradiva, pogodb in evalvacij); • razumevanje vloge in pomena izbire kraja dogodkov in prireditev, razvoj turističnih destinacij in prepoznavanje potreb po povezovanju subjektov turističnega sistema v turistični destinaciji. Razumevanje pomena in oblik javno zasebnega partnerstva v turistični destinaciji, poznavanje pomena naravne in kulturne dediščine v krajih, spremljanje in upoštevanje smernic trajnostnega razvoja na destinaciji. Pogoji za pridobitev javne listine Pogoji za dokončanje študija so določeni s 121. členom Statuta Visoke šole za hotelirstvo in turizem Bled. Diplomirani organizator poslovanja v zdravstvenem turizmu (vs)/ diplomirana organizatorka poslovanja v zdravstvenem turizmu (vs) Tabela 54: Diplomirani organizator poslovanja v zdravstvenem turizmu (vs)/diplomirana organizatorka poslovanja v zdravstvenem turizmu (vs) Ime kvalifikacije Diplomirani organizator poslovanja v zdravstvenem turizmu (vs)/diplomirana organizatorka poslovanja v zdravstvenem turizmu (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Visokošolsko strokovno izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk V prvi letnik se lahko vpiše, kdor je opravil maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe in končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Diplomanti sorodnih višješolskih študijskih programov se lahko vpišejo v drugi letnik Vstopni pogoji po merilih za prehode. Opraviti morajo manjkajoče izpite iz predmetov prvega in drugega letnika. Diplomanti višješolskih študijskih programov pred letom 1994 z drugih strokovnih področij se lahko vpišejo v tretji letnik, če med študijem opravijo manjkajoče izpite, ki jih na podlagi individualne vloge kandidata določi ustrezni organ Visoke šole za hotelirstvo in turizem Bled. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 7 Raven kvalifikacije EOK 6 Prva stopnja Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, • sposobnost razumevanja in uporabe ekonomskih in pravnih znanj in zakonitosti poslovanja podjetij, • razumevanje vloge in specifike zdravstvenega turizma, • obvladovanje horizontalne in vertikalne verige ustvarjanja dodane vrednosti v zdravstvenem turizmu, • usposobljenost za vodenje projektov, • aplikacija teoretično pridobljenega znanja v okviru praktično izobraževanje v delovnem okolju, • razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, • obvladovanje komunikacijskih sposobnosti v mednarodnem okolju, • strokovno kritičnost in odgovornost, • razvoj moralnih vrednot, samoiniciativnosti, pozitivnega odnosa do drugačnosti, • iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju, • usposobljenost za delo v skupini in vodenje timov, reševanje konfliktov. (predmetno-specifične kompetence) • vodilne sposobnosti, • sposobnost gospodarjenja, • pridobitev strokovnega znanja in usposobljenosti s področja makro- in mikroekonomije, zakonitosti poslovanja podjetij in osnovnih pravil oblikovanja cen ter analiziranje uspešnosti podjetja, • sposobnost trženja storitev zdravstvenega turizma, 72 • usposobljenost analiziranja povpraševanja in ponudbe pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, • oblikovanje novih proizvodov zdraviliškega in medicinskega turizma, • razvijanje zmožnosti razumevanje potrošnje posameznikov in skupin z modeli nakupnega odločanja za uspešno trženje proizvodov in storitev ter managementa trženjskih odnosov • razumevanje in uporaba potrošnih dejavnosti posameznikov in skupin, • iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju izdelave trženjskega načrta in uporabe tehnologij e-poslovanja in e-trženja, • sposobnost ustvarjanja inovativne kombinacije zdravstvene preventive, rehabilitacije in pospeševanja zdravja in turizma, • poznavanje vpetosti zdravstva v turizem, • poznavanje spremljanja strategije razvoja turizma na nacionalni in globalni ravni, • pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za pripravo poslovnega načrta, • razvijanje sposobnosti razumevanja in ugotavljanja ekonomske učinkovitosti zdravstvenega turizma, • poznavanje osnovnega ustroja človeka in njegovega delovanja, • celovita obravnava človeka, • razumevanje in pravilna uporaba etičnih kodeksov in pravnih predpisov s področja turizma in zdravstva, • sposobnost timskega dela in motivacije tima, • obvladovanje komunikacijskih sposobnosti, • razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami sposobnost v tujih jeziki v različnih strokovnih in vsakodnevnih situacijah in okoliščinah, • sposobnost obdelovanja in razumevanja podatkov v tujem jeziku ter njihova aplikativna uporaba, • razvijanje strokovne kritičnosti in odgovornosti pri komunikaciji z gosti različnih kultur ter pravilna in ustrezna uporaba komunikacijskih tehnik, • poznavanje in upoštevanje dejavnikov vpliva na zdravje, preventive, pospeševanja zdravja in rehabilitacije, • poznavanje higienskih standardov, • trajnostni pristop in okoljska ozaveščenost, • sintetiziranje informacij in pragmatična uporaba le-teh, • prepoznavanje uporabne vrednosti znanja in uporaba le-tega v praksi, • samostojnosti pri načrtovanju in izvajanju nalog na strokovni ravni, • sposobnost sprejemanja odločitev v zahtevnih poslovnih situacij. • razumevanje konceptov in modelov ravnanja z ljudmi v organizacijah. Izvajalec kvalifikacije Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled SOK 8 – EOK 7 Magister dediščinskega turizma/magistrica dediščinskega turizma Tabela 55: Magister dediščinskega turizma/magistrica dediščinskega turizma Ime kvalifikacije Magister dediščinskega turizma/magistrica dediščinskega turizma Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • diploma študijskega programa 1. stopnje s področij: turizem, humanistika in družboslovje, naravoslovje ali Vstopni pogoji • diploma študijskega programa 1. stopnje z drugih študijskih področij ter opravljeni diferencialni izpiti iz vsebin, ki so bistvene za nadaljevanje študija (osnove humanistike ali družboslovja ali turizma ali naravoslovja) v obsegu najmanj 10 KT in največ 60 KT. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 8 Raven kvalifikacije EOK 7 Druga stopnja 73 Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • uporabo znanstveno-raziskovalnih metod v širšem spektru problemov v spremenjenih okoliščinah, • samostojen študij za razvijanje kritične refleksije, za pridobitev socialnih in komunikacijskih spretnosti, za presojo aktualnih dogodkov, za razlaganje in vrednotenje družbenih fenomenov, • poglabljanje znanja na določenih strokovnih področjih, • vodenja skupine in timskega dela, • uporabna interdisciplinarna znanja za delo na področju gospodarstva in kulture, kakršna odlikujejo nacionalne in mednarodne kadre v visoko konkurenčnem in hkrati identitetno občutljivem globaliziranem okolju, • zavezanost profesionalni etiki in etični refleksiji, (predmetno-specifične kompetence) • poznavanje ključnih ekonomsko-upravljavskih tematik s področja turizma ter poglobljenih tematik s področja dediščinskega turizma, • poznavanje ključnih in nekaterih poglobljenih tematik s področja dediščine slovenskega, sredozemskega in evropskega prostora, • obvladovanje teoretskih problemov turistične stroke in njihovih rešitev, • samostojno delo s pomočjo raziskovalnih in interpretativnih metod s področja turizma, • samostojno delo s pomočjo upravljavskih orodij na področju valorizacije, oblikovanja in trženja turističnih storitev z dediščinskimi vsebinami, • nadaljnji samostojni in timski raziskovalni študij in samostojno poglabljanje različnih aplikativnih vprašanj dediščinskega turizma, • razumevanje delovanja turističnih sistemov v konkretni globalni družbeni situaciji in sposobnost analize, sinteze ter predvidevanja rešitev in posledic pojavov na področju turizma, • izvajanje akcijskih raziskav in aplikativnega raziskovanja na področju raziskovanja turističnih pojavov v lokalnem, regionalnem in mednarodnem kontekstu, • poznavanje in razumevanje utemeljitve turističnih, humanističnih, družboslovnih in poslovnih ved v časovni (zgodovinski) in v konkretni družbeni situaciji, • aplikativnost teoretičnih spoznanj s področja turizma v konkretno okolje ter za povezovanje znanj z različnih področij in njihovo uporabo v domačem in mednarodnem poslovnem okolju, • upravljanje komunikacijskega procesa s pomočjo sodobne tehnologije ter z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnik med različnimi dejavniki v situaciji soodvisnosti za zagotavljanje kvalitetnih turističnih storitev v lokalnem in mednarodnem okolju, • razumevanje splošne strukture in interpretacij temeljnih turističnih disciplin ter povezanosti med njenimi poddisciplinami. Izvajalec kvalifikacije Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica Magister turizma/magistrica turizma Tabela 56: Magister turizma/magistrica turizma Ime kvalifikacije Magister turizma/magistrica turizma Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • diploma prve stopnje visokošolskega strokovnega programa s področij, ovrednotenih s 180 ECTS: ekonomije, poslovnih, organizacijskih in Vstopni pogoji upravnih ved, turizma, družboslovja in pravnih ved ali • diploma prve stopnje študijskega programa prve stopnje drugih strokovnih področij v obsegu najmanj 180 ECTS ter opravljena dodatna obveznost v obsegu 15 ECTS iz predmetov dodiplomskega študija: Ekonomika poslovnih sistemov (7 ECTS) in Osnove študija turizma (8 ECTS). ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 8 Raven kvalifikacije EOK 7 Druga stopnja 74 Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (specifične kompetence) • razumevanje in reševanje konkretnih problemov na področju storitvenih dejavnosti, še posebej turizma in hotelirstva, z uporabo znanstvenoraziskovalnih metod in metod kritične analize, • prepoznavanje priložnosti in nevarnosti na globalnem turističnem trgu, posebej na trgu EU, in na podlagi tega sposobnost uvajanja sprememb v poslovanju organizacije, • poglobljeno razumevanje turizma kot družbenega pojava in njegovega vpliva na okolje, nacionalno in mednarodno gospodarstvo, • analiziranje posebnosti pri oblikovanj obligacijskih razmerij, v katera turistična podjetja vstopajo pri izvajanju svojih dejavnosti, • proučevanje in analiziranje statusnega in pogodbenega povezovanja turističnih podjetij in njihovih poslovnih enot (npr. koncerni, hotelske verige …), • identificiranje ključnih prednosti, slabosti in ekonomskih učinkov turizma pri implementaciji trajnostnega razvoja, • uporabo metodologije pri raziskavah nabavnega in prodajnega trga za potrebe turističnih in hotelirskih podjetij, • definiranje ključnih elementov marketing mixa in oblikovanje strategij pri poslovanju turističnih in hotelirskih podjetij, • rabo analitičnih procesov, povezanih s tržno dejavnostjo organizacije, in za razumevanje celovitosti procesov trženja na nabavni in na prodajni strani v razmerah pospešene globalizacije (medkulturne razlike in posebnosti), • prevzemanje najzahtevnejših nalog pri planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju sodobnih poslovnih sistemov na področju turizma, hotelirstva in ostalih storitvenih dejavnosti, • povezovanje znanj z različnih področij (interdisciplinarnost), • seznanitev z nekaterimi orodji za oceno lastne kulturne usmerjenosti in kulturne usmerjenosti drugih, • uporabljanje informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov v turizmu, • razumevanje nacionalne in evropske regionalne politike in regionalne problematike ter za oblikovanje regionalnih razvojnih programov, • poznavanje značilnosti posameznih poslovnih funkcij v povezavi s prihodkovnim menedžmentom in njihove vloge pri izboljšanju prihodkovnega pristopa v turizmu, • razumevanje ključnega pomena kadrovskih zmožnosti za delo v turistični dejavnosti, od planiranja, pridobivanja in usposabljanja do nagrajevanja in celovitega strokovnega razvoja, • zaznavanje posebnosti pri organizaciji stroškovnega računovodstva v hotelirstvu in razumevanje pomena mednarodnega računovodskega standarda za hotelirstvo, • identificiranje stroškov in prihodkov naravnega okolja, njihovega obvladovanja in ugotavljanja vpliva na dobiček podjetja. Izvajalec kvalifikacije Fakulteta za komercialne in poslovne vede Magister turizma/magistrica turizma Tabela 57: Magister turizma/magistrica turizma Ime kvalifikacije Magister turizma/magistrica turizma Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • diploma prve stopnje z naslednjih študijskih področij: turizem, osebne storitve, družbene vede, poslovne in organizacijske vede, pravo, Vstopni pogoji humanistične vede, novinarstvo in informiranje, zdravstvo, socialno delo, transportne storitve, varstvo okolja ali • diploma prve stopnje z drugih strokovnih področij, z opravljenim izpitom iz predmetov: Uvod v turizem (5 KT) in Upravljanje poslovnih sistemov (5 KT). ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 8 Raven kvalifikacije EOK 7 Druga stopnja 75 Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • raziskovalne metode, postopke in procese, • analizo, sintezo, predvidevanje rešitev in posledic, • aplikacijo teoretičnih dosežkov v prakso, • razvijanje komunikacijskih sposobnosti in spretnosti še posebej v mednarodnem okolju, • etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki, • timsko delo in kooperativnost znotraj skupine, (predmetno-specifične kompetence) • poglobljeno razumevanje turizma kot družbenega pojava ter delovanje turističnih subjektov, • prepoznavanje trendov na sodobnem turističnem trgu ter dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost poslovanja turističnih podjetij in možnosti za vplivanje nanje, • analitično, metodološko in raziskovalno reševanje kompleksnih problemov na področju storitvenih dejavnosti in turizma, • povezovanje različnih vidikov razvoja turizma (osebnostnega, družbenega, okoljskega, makroekonomskega in podjetniškega) in na osnovi njihovega razumevanja etičnega, odgovornega sprejemanja odločitev, • spremljanje, prepoznavanje in umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst turistične stroke (tržni, varnostni, sociološki, kulturni, ekološki, ekonomski, tehnološki in drugi vidiki), • razumevanje splošne organiziranosti, interdisciplinarnosti ter povezanosti turizma in turističnega gospodarstva, vključno z njegovim vplivom na okolje, nacionalno in mednarodno gospodarstvo, • razumevanje in uporabo znanstvenoraziskovalne metode, metode kritične analize in razvoja teorij za konkretna področja turizma ter njihove uporabe v reševanju konkretnih strokovnih problemov na nivoju podjetja, regije, države, • samostojno in samoiniciativno prepoznavanje potreb po novih znanjih in veščinah na področju turizma ter njihovega razvoja oz. pridobivanja, • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov v turizmu. Izvajalec kvalifikacije Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica Magister turizma/magistrica turizma Tabela 58: Magister turizma/magistrica turizma Ime kvalifikacije Magister turizma/magistrica turizma Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • zaključen študijski program 1. stopnje z ustreznih strokovnih področij (turizem, hotelirstvo, gostinstvo, gastronomija, ekonomija) ali • zaključen študijski program 1. stopnje z drugih strokovnih področij z opravljenimi študijskimi obveznostmi v obsegu 10–60 ECTS, ki so bistvene za nadaljevanje študija: Osnove turizma, Destinacijski management, Potovalna dejavnost, Teorije v turizmu ali Vstopni pogoji • zaključen visokošolski strokovni študijski program (sprejet pred 11. 6. 2004) z ustreznih strokovnih področij (turizem, hotelirstvo, gostinstvo, gastronomija, ekonomija) ali • visokošolski strokovni študijski program (sprejet pred 11. 6. 2004) z opravljenimi študijskimi obveznostmi v obsegu 10–60 ECTS, ki so bistvene za nadaljevanje študija: Osnove turizma, Destinacijski management, Potovalna dejavnost, Teorije v turizmu. ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 8 Raven kvalifikacije EOK 7 Druga stopnja Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • strokovno analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic v delovanju turističnih organizacij, • presojo za sprejemanje odločitev v turističnih sistemih in procesih, • samostojno uporabo pridobljenega teoretičnega znanja za reševanje problemov v praksi pri upravljanju turističnih sistemov in organizacij oziroma družb, 76 • obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov v turističnih sistemih, procesih in funkcijah, • poudarjeni in stalni razvoj kritične in samokritične presoje pri sprejemanju odločitev v dinamiki turističnih sistemov in procesov, • oblikovanje komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v mednarodnem okolju na področju turizma, • delo in ustvarjanje v mednarodnem okolju, s poudarkom na izkoriščanju vseh konvencionalnih in alternativnih virov energije in varstvu okolja, • obvladanje najmodernejših tehnoloških metod, postopkov in procesov v procesih s področja turistične dejavnosti, • avtonomnost in samozavest v strokovnem delu, • kooperativnost in sposobnost delati v skupini, • vodenje strokovne skupine, (predmetno-specifične kompetence) • uporabo kvantitativnih metod, • znanje o managementu turističnih organizacij, • razumevanje osnovnih pojmov s področja načrtovanja kompleksnih socialnih mrež in vključevanja socialnih akterjev v razvoj turizma na podjetniški, lokalni in regijski ravni, • razumevanje osnovnih in zahtevnejših pojmov s področja logističnih procesov v turizmu, • povezovanje turističnih potreb v turistične proizvode, • razumevanje kategorij finančne analize, • razumevanje modelov sodobne organiziranosti turističnih organizacij in investiranja v managementske koncepte poslovanja, • izdelavo sistemske analize in spremljanje uvedbe informacijskega sistema v poslovanje, • poznavanje koncepta marketinškega komuniciranja, • obravnavo praktičnih problemov procesne obravnave poslovanja v sodobnih organizacijskih sistemih, • razumevanje temeljnih pojmov s področja raziskave potreb, motivov in vedenja potrošnikov pri trženju turističnih storitev, • razumevanje modelov sodobne organiziranosti turističnih organizacij in investiranja v managementske koncepte poslovanja, • smiselno reševanje konkretnih delovnih problemov na področju uporabe znanstvenoraziskovalnih prijemov pri ustvarjanju novega integralnega turističnega proizvoda z uporabo standardnih strokovnih metod in postopkov, • prakseološko razumevanje politične teorije s ciljem sistematičnega razumevanja političnih in turističnih dogodkov na ravni lokalnih, nacionalnih, evropskih in globalnih turističnih politik. Izvajalec kvalifikacije Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem v Brežicah SOK 10 – EOK 8 Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja potovanja, turizem, prosti čas Tabela 59: Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja potovanja, turizem, prosti čas Ime kvalifikacije Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja potovanja, turizem, prosti čas Tip kvalifikacije Doktorat Vrsta kvalifikacije Izobrazba Vrsta izobraževanja Doktorsko izobraževanje Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • diploma študijskega programa 2. stopnje ali Vstopni pogoji • diploma dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa (pred 11. 6. 2004) ali • diploma enovitega magistrskega študijskega programa 2. stopnje (300 ECTS KT). ISCED področje Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ISCED podpodročje Potovanja, turizem, prosti čas SOK 10 Raven kvalifikacije EOK 8 Tretja stopnja 77 Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • izbiro in uporabo primernih znanstvenoraziskovalnih metod, postopkov in procesov v širšem spektru problemov v spremenljivih okoliščinah ter kreacije novih znanj in rešitev, • samostojen študij, razvijanje kritične refleksije, pridobitev socialnih in komunikacijskih spretnosti, presojo aktualnih dogodkov in njihovo umestitev v širši kontekst, razlaganje in vrednotenje družbenih fenomenov, • prenos pridobljenih znanj v prakso – na konkretna področja turizma ter za reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov, • vodenje skupine, kooperativnost in timsko delo, • zavezanost k profesionalni etiki in etični refleksiji, • kritično razumevanje konceptov in znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki usmerjajo študenta/-ko k analiziranju in reševanju izzivov in problemov v turizmu, (predmetno-specifične kompetence) • nadaljnji samostojni in timski raziskovalni študij in samostojno poglabljanje različnih temeljnih in aplikativnih vprašanj s področja turizma in novosti in inovacij v turizmu, • razumevanje splošne strukture in interpretacij temeljnih turističnih disciplin ter povezanosti med njenimi poddisciplinami, • obvladovanje teoretskih problemov turistične stroke in njihovih rešitev, • obvladovanje različnih raziskovalnih metod ter za samostojno delo s pomočjo raziskovalnih in interpretativnih metod s področja turizma, • raziskovanje na področju turizma s poudarkom na inovativnih pristopih in kreativnosti ter predstavljanje rezultatov kritični javnosti, • razvijanje in uporabo raziskovalnega pristopa za pridobivanje novega znanja, • izvajanje akcijskih raziskav in aplikativnega raziskovanja na področju raziskovanja turističnih pojavov, tako na lokalnem, regionalnem kot tudi v mednarodnem kontekstu, • razumevanje delovanja turističnih sistemov v konkretni globalni družbeni situaciji in za analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in posledic pojavov na področju turizma, • prenos teoretičnih in raziskovalnih spoznanj na področju turizma v konkretno okolje, za povezovanje znanja z različnih področij in njegovo uporabo v domačem in mednarodnem poslovnem okolju, • upravljanje komunikacijskega procesa s pomočjo sodobne tehnologije ter z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnik med različnimi dejavniki v situaciji soodvisnosti za zagotavljanje kvalitetnih turističnih storitev, tako v lokalnem kot tudi mednarodnem okolju. Izvajalec kvalifikacije Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica 78 2.3. Vpis v izobraževalne in študijske programe na področju gostinstva, hotelirstva in turizma V tem poglavju je predstavljeno izobraževanje na področju gostinstva, hotelirstva in turizma, ki zajema prikaz izvajalcev izobraževanja, podatke o vpisu v izobraževalne programe ter regionalno razpršenost izobraževalcev. 2.3.1. Izobraževalne institucije in programi izobraževanja Spodnje tabele prikazujejo izobraževalne institucije (javne in zasebne šole in fakultete) po programih izobraževanja (institucija je izobraževalni program izvajala vsaj 1 šolsko leto v obdobju 2012/13–2016/17) Tabela 60: Izobraževalne institucije srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja – redno izobraževanje Šola Program Dvojezična srednja šola Lendava Gastronom hotelir (DV) Gastronomski tehnik (pti) Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem Gastronom hotelir Gastronomsko-turistični tehnik Gastronom hotelir Srednja gostinska in turistična šola Izola Gastronomsko-turistični tehnik Gastronomski tehnik (pti) Srednja gostinska in turistična šola Radovljica Gastronom hotelir Gastronomsko-turistični tehnik Gastronomski tehnik (pti) Srednja šola Izola Gastronom hotelir Gastronomsko-turistični tehnik Gastronomski tehnik (IS) (pti) Srednja šola Pietro Coppo Izola Gastronom hotelir (IS) Gastronomski tehnik (pti) Srednja šola Zagorje Gastronom hotelir Gastronomski tehnik (pti) Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje Gastronom hotelir Gastronomsko-turistični tehnik Gastronomsko-turistični tehnik (pt) Gastronomski tehnik (pti) Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor Gastronom hotelir Gastronomsko-turistični tehnik Gastronomski tehnik (pti) Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci Gastronom hotelir Gastronomsko-turistični tehnik Gastronomsko-turistični tehnik (pt) Gastronomski tehnik (pti) Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani Gastronom hotelir Gastronomsko-turistični tehnik Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora Gastronom hotelir Šolski center Nova Gorica, Biotehniška šola Gastronom hotelir Šolski center Ptuj, Biotehniška šola Gastronom hotelir Gastronomski tehnik (pti) Šolski center Slovenj Gradec, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta Gastronom hotelir Gastronomsko-turistični tehnik Šolski center Slovenske Konjice - Zreče, Srednja poklicna in strokovna šola Zreče Gastronomsko-turistični tehnik Gastronomski tehnik (pti) Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti Gastronom hotelir Gastronomsko-turistični tehnik Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 79 Tabela 61: Izobraževalne institucije srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja – izobraževanje odraslih Izobraževalna institucija Program Gastronom hotelir Andragoški zavod, Ljudska univerza Maribor Gastronomsko-turistični tehnik Gastronomski tehnik (pti) Gastronom hotelir Gastronomski tehnik (pti) Center za dopisno izobraževanje Univerzum Gastronomsko-turistični tehnik Gostinski tehnik Turistični tehnik Gastronom hotelir Center za izobraževanje in kulturo Trebnje Gastronomski tehnik (pti) DOBA EPIS, d. o. o. Gastronomsko-turistični tehnik Dvojezična srednja šola Lendava Gastronom hotelir (DV) ERUDIO izobraževalni center Turistični tehnik Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik Gastronomsko-turistični tehnik Gastronom hotelir Gastronom hotelir Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma Gastronomski tehnik (pti) Gastronomsko-turistični tehnik Gostinski tehnik Gastronom hotelir Gastronomski tehnik (pti) Gastronomsko-turistični tehnik Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana Gostinski tehnik Natakar Turistični tehnik Ljudska univerza Kočevje Gastronom hotelir Gastronom hotelir Ljudska univerza Ormož Gastronomski tehnik (pti) Gastronomsko-turistični tehnik Ljudska univerza Radovljica Turistični tehnik Gastronomsko-turistični tehnik Ljudska univerza Sežana Gostinski tehnik Turistični tehnik Gastronom hotelir Gastronom hotelir Ljudska univerza, Zavod za izobraževanje in kulturo, Rogaška Slatina Gastronomski tehnik (pti) Gastronomsko-turistični tehnik Turistični tehnik Gastronom hotelir Gastronom hotelir Gastronomski tehnik (pti) Gastronomsko-turistični tehnik Srednja gostinska in turistična šola Radovljica Gastronomsko-turistični tehnik (pt) Gostinski tehnik Kuhar Turistični tehnik Gastronom hotelir Gastronomija in turizem SI Srednja šola Izola Gastronomski tehnik (pti) Gastronomsko-turistični tehnik Gastronom hotelir Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje Gastronomski tehnik (pti) Gastronomsko-turistični tehnik 80 Izobraževalna institucija Program Gastronom hotelir Gastronomski tehnik (pti) Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor Gastronomsko-turistični tehnik Gastronomsko-turistični tehnik (pt) Gastronom hotelir Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci Gastronomski tehnik (pti) Gastronomsko-turistični tehnik Gastronom hotelir Gastronomske in hotelske storitve SI Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani Gastronomski tehnik (pti) Gastronomsko-turistični tehnik Gastronomsko-turistični tehnik (pt) Gastronom hotelir Srednja šola Zagorje Gastronomski tehnik (pti) Šolski center Nova Gorica Gastronom hotelir Gastronom hotelir Šolski center Slovenj Gradec Gastronomski tehnik (pti) Gastronomsko-turistični tehnik Gastronom hotelir Šolski center Slovenske Konjice – Zreče Gastronomski tehnik (pti) Gastronomsko-turistični tehnik Gastronom hotelir Šolski center Velenje Gastronomski tehnik (pti) Gastronomsko-turistični tehnik Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 Tabela 62: Izobraževalne institucije – izvajalke mojstrskih izpitov Izobraževalna institucija Program Kuharski mojster Obrtna zbornica Slovenije Mojster strežbe Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 81 Slika 6: Regionalna razpršenost izobraževalcev srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja v panogi pomurska koroška podravska gorenjska savinjska zasavska goriška osrednjeslovenska posavska primorsko- jugovzhodna notranjska Slovenija obalno-kraška LEGENDA: od min 1 do max 7 izobraževalnih institucij Tabela 63: Izobraževalne institucije in programi izobraževanja višjega strokovnega izobraževanja VIŠJE STROKOVNE ŠOLE PROGRAM Biotehniški izobraževalni center Ljubljana Gostinstvo in turizem Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma Gostinstvo in turizem Šolski center Šentjur Gostinstvo in turizem ŠC Velenje Gostinstvo in turizem Gostinstvo in turizem VSŠ za gostinstvo in turizem Bled Velnes Gostinstvo in turizem VSGT Maribor Velnes DOBA EPIS Maribor Velnes Abitura Celje Velnes B2 Velnes Gostinstvo in turizem ERUDIO IC, Ljubljana Velnes Gea Col age Gostinstvo in turizem GLOTTA NOVA VSŠ Velnes IZRAZ, Ljubljana Velnes VSŠ za kozmetiko in velnes Ljubljana Velnes Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 82 Slika 7: Regionalna razpršenost izobraževalcev višjega strokovnega izobraževanja pomurska koroška podravska gorenjska savinjska zasavska goriška osrednjeslovenska posavska primorsko- jugovzhodna notranjska Slovenija obalno-kraška LEGENDA: od min 1 do max 6 izobraževalnih institucij Tabela 64: Izobraževalne institucije in programi izobraževanja visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja Univerza Zavod – naziv Štud. program – naziv Stopnja ŠP Vrsta ŠP Turizem II. Magistrski Management turističnih destinacij I. Visokošolski Mediacija v turizmu I. Visokošolski Management turističnih podjetij I. Visokošolski Dediščinski turizem II. Magistrski Univerza na Primorskem Fakulteta za turistične študije – Turistica Turizem I. Univerzitetni Hotelirstvo in turizem DODIPLOMSKI Za pridobitev visoke strokovne izobrazbe Inovativni turizem III. Doktorski študij Kulturni turizem I. Univerzitetni Management turističnih podjetij I. Visokošolski Ekonomska fakulteta, Ekonomske in poslovne vede Turizem III. Doktorski študij Turistični management II. Magistrski Ekonomska fakulteta Turizem II. Magistrski Ekonomska fakulteta, Univerzitetna Univerza v Ljubljani poslovna in ekonomska šola Turizem I. Univerzitetni Ekonomska fakulteta, Visoka poslovna šola Turizem I. Visokošolski Biotehniška fakulteta Ohranjanje narave, rekreacija in turizem v gozdnem prostoru II. Magistrski Filozofska fakulteta Okoljska in fizična geografija – Geografija turizma II. Magistrski Ekonomsko-poslovna fakulteta Turizem I. Visokošolski Turizem I. Visokošolski Univerza v Mariboru Fakulteta za turizem Turizem I. Univerzitetni Turizem II. Magistrski 83 Univerza Zavod – naziv Štud. program – naziv Stopnja ŠP Vrsta ŠP Wellnes turizem I. Visokošolski Menedžment prireditev I. Visokošolski Menedžment športa I. Visokošolski Fakulteta za komercialne in poslovne Marketing turizma I. Visokošolski vede Celje Turizem I. Visokošolski Turistična destinacija II. Magistrski Hotelirska industrija II. Magistrski Turizem (3400) III. Doktorski študij Visoka šola za trajnostni turizem ERUDIO Dediščinski in kulinarični turizem I. Visokošolski Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled Hotelirstvo in turizem I. Visokošolski DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor Poslovanje in upravljanje v turizmu I. Visokošolski Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 Slika 8: Regionalna razpršenost izobraževalcev visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja pomurska koroška podravska gorenjska savinjska zasavska goriška osrednjeslovenska posavska primorsko- jugovzhodna notranjska Slovenija obalno-kraška LEGENDA: od min 1 do max 7 izobraževalnih institucij 84 2.3.2. Število vpisanih dijakov/študentov v izobraževalne programe Spodnje tabele prikazujejo število vseh vpisanih dijakov/študentov po programih (v obdobju 2012/13–2016/17) Tabela 65: Število vseh vpisanih v srednje poklicno in strokovno izobraževanje – redni dijaki 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Gastronomsko-turistični tehnik (pt) 62 68 68 34 21 Gastronomsko-turistični tehnik 2065 2140 2268 2388 2322 Gastronom hotelir 1194 1247 1342 1401 1336 Gastronomski tehnik (pti) 365 381 399 406 423 Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 Graf 3: Število vseh vpisanih rednih dijakov v srednje poklicno in strokovno izobraževanje 4300 4229 4200 vok 4100 ija 4077 4102 4000 ih dn 3900 isap 3836 3800 h v se 3700 3686 ilo vv 3600 teŠ 3500 3400 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Šolsko leto Tabela 66: Število vseh vpisanih v srednje poklicno in strokovno izobraževanje – odrasli 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Gastronom hotelir 225 328 239 580 779 Gastronomski tehnik (pti) 115 79 937 184 413 Gastronomsko-turistični tehnik 87 436 548 741 651 Gastronomsko-turistični tehnik (pt) 6 27 26 20 4 Kuhar 46 Natakar 20 17 Turistični tehnik 326 123 Gostinski tehnik 182 30 30 Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 85 Tabela 67: Število podeljenih mojstrskih nazivov Mojstrski naziv 2013 2014 2015 2016 2017 Kuharski mojster 3 / 7 3 / Mojster strežbe / / / / / Vir: OZS, 2018 Tabela 68: Število vseh vpisanih v višje strokovno izobraževanje PROGRAM 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 Gostinstvo in turizem 1094 1135 1134 1126 994 Velnes 333 483 522 433 588 Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 Graf 4: Število vseh vpisanih v višje strokovno izobraževanje 1800 1618 1656 1559 1582 1600 vo 1427 k 1400 ija 1200 1135 1134 1126 ih d 1094 n 994 isa 1000 p 800 h v se 588 600 483 522 433 ilo v 333 v 400 teŠ 200 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Šolsko leto gostinstvo in turizem velness skupaj Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 86 Tabela 69: Število vseh vpisanih v visokošolsko in univerzitetno izobraževanje po izvajalcih in po programih* UN Zavod naziv Štud. program naziv Stopnja ŠP Vrsta ŠP 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 2017/18 Turizem II. mag 90 75 63 58 51 Management turističnih destinacij I. vis 267 196 141 89 52 Mediacija v turizmu I. vis 169 158 92 58 34 orskem Management turističnih podjetij I. vis 88 72 121 97 76 Prim Fakulteta za turistične študije – Turistica Dediščinski turizem II. mag 39 37 37 37 40 naza Turizem I. uni 162 159 158 160 164 Univer Inovativni turizem III. dr 12 12 10 8 10 Kulturni turizem I. uni 31 38 42 Management turističnih podjetij I. vis 50 82 56 84 135 Ekonomska fakulteta, Ekonomske in poslovne vede Turizem III. dr 1 4 5 5 5 Turistični management II. mag 63 70 67 69 68 Ekonomska fakulteta ljani Turizem II. mag 99 88 90 79 86 ub Ekonomska fakulteta, Univerzitetna poslovna in ekonomska šola Turizem I. uni 50 45 32 24 23 v Ljza Ekonomska fakulteta, Visoka poslovna šola Turizem I. vis 45 50 39 33 Univer Biotehniška fakulteta Ohranjanje narave, rekreacija in turizem v gozdnem prostoru II. mag 13 Filozofska fakulteta Okoljska in fizična geografija – Geografija turizma II. mag 21 33 42 55 52 Ekonomsko-poslovna fakulteta Turizem I. vis 50 47 37 29 21 v za Turizem I. vis 100 125 139 149 143 Univer Mariboru Fakulteta za turizem Turizem I. uni 61 73 63 62 55 Turizem II. mag 25 45 62 50 Wellnes turizem I. vis 92 84 45 31 49 Menedžment prireditev I. vis 35 26 21 11 9 Menedžment športa I. vis 17 9 12 5 Marketing turizma I. vis 7 Fakulteta za komercialne in poslovne vede Celje Turizem I. vis 158 129 108 71 50 Turistična destinacija II. mag 14 20 17 21 22 Hotelirska industrija II. mag 2 Turizem (3400) III. dr 1 2 1 Visoka komercialna šola Celje Turizem I. vis Visoka šola za trajnostni turizem ERUDIO Dediščinski in kulinarični turizem I. vis 43 46 42 33 27 Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled Hotelirstvo in turizem I. vis 53 31 29 35 DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor Poslovanje in upravljanje v turizmu I. vis 48 85 Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 * navedeni so vsi študijski programi (tudi če so »istoimenski«, imajo lahko pridobljene kvalifikacije različne učne izide. Učne izide posameznih kvalifikacij si lahko ogledate v poglavju 2.2. OPIS KVALIFIKACIJ ZA PODROČJE GOSTINSTVA, HOTELIRSTVA IN TURIZMA; ažurni opisi kvalifikacij so objavljeni v registru SOK dostopnem na www.nok.si ) 87 Graf 5: Število vseh vpisanih v visokošolsko in univerzitetno izobraževanje 3000 2749 2709 2433 v 2500 2361 ok 2231 ija 2000 ih dn isap 1500 h v se 1000 ilo vvteŠ 500 0 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 2017/2018 Šolsko leto Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 2.3.3. Število podeljenih certifikatov na področju gostinstva, hotelirstva in turizma Tabela 70: Število podeljenih certifikatov po NPK NPK 2012 2013 2014 2015 2016 2017 SKUPAJ Blagajnik/blagajničarka v igralnici 3 3 0 0 0 0 6 Dietni kuhar/dietna kuharica 26 14 25 45 19 12 141 Nadzornik/nadzornica sob 6 4 1 0 11 Pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice 44 124 139 101 74 89 571 Pomočnik/pomočnica natakarja/natakarice 0 8 2 8 2 0 20 Sobar/sobarica 0 1 3 16 0 20 Turistični animator/turistična animatorka 3 3 0 0 0 0 6 Turistični informator/turistična informatorka 3 6 0 1 0 0 10 SKUPAJ 79 158 173 162 102 101 775 Vir. NRP (www.nrpslo.org ), avgust 2018 88 Graf 6: Število vseh podeljenih certifikatov na področju gostinstva, hotelirstva in turizma v obdobju 2012–2017 200 180 173 158 162 160 140 KP 120 h N se 100 102 101 ilo vv 80 79 teŠ 60 40 20 0 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Leto Vir: NRP, (www.nrpslo.org ), avgust 2018 V praksi niso zaživeli (niso izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka preverjanja oz. potrjevanja NPK) ali pa certifikati niso bili podeljeni v opazovanem obdobju (2013–2017) za naslednje NPK-je s področja gostinstva, hotelirstva in turizma oz. s tem povezanih področij: • Barman/barmanka • Hotelski gospodinjec/hotelska gospodinja • Krupje/krupjejka • Kuhar/kuharica pred gosti • Menedžer/menedžerka turistične agencije • Menedžer/menedžerka za področje hrane in pijač • Operater/operaterka na igralnih avtomatih • Organizator/organizatorka poslovnih srečanj in dogodkov • Oskrbnik/oskrbnica • Picopek/picopekinja • Pomočnik/pomočnica oskrbnika/oskrbnice • Pripravljalec/pripravljalka jedi pred gosti • Pripravljalec/pripravljalka restavracijskih sladic • Savnar/savnarka • Sommelier – vinski svetovalec/vinska svetovalka • Svetovalec/svetovalka sirov/sommelier sirov • Svetovalec/svetovalka za destinacijski menedžment • Vodja cateringa • Vodja hotelske recepcije 89 IV Trendi in razvojne možnosti na področju gostinstva, hotelirstva in turizma 90 Danes Slovenijo na globalnih trgih predstavljamo kot zeleno, aktivno in zdravo destinacijo. Slovenska priložnost je v oblikovanju butičnih, inovativnih in trajnostnih turističnih produktov z visoko stopnjo dodane vrednosti. Načrtovani ukrepi na področju razvoja kadrov Ugotovljeno je bilo, da so kadri v slovenskem turizmu eden izmed njegovih najpomembnejših neizkoriščenih razvojnih potencialov za prihodnji, trajnostni razvoj. To je izziv, ki se ga je treba lotiti odločno in na vseh področjih, tako glede formalnega izobraževanja po celotni vertikali kot neformalnega in priložnostnega učenja, izboljšanja kompetenc in spretnosti zaposlenih, kjer je treba vključiti tudi pobude delodajalcev, da te spretnosti tudi uporabijo (»skills utilisation«). Pri razvoju kadrov ima pomembno vlogo tudi Kompetenčni center za razvoj kadrov v turizmu (KOC Turizem), ki ga vodi podjetje Sava turizem, d. d.. V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 so si kot ključne ukrepe politike razvoja kadrov zastavili: - poklicno izobraževanje v gostinstvu in turizmu (uvedba novih šolskih hotelov, posodobitev standardov in specializacije poklicnega izobraževanja), - programi terciarnega izobraževanja (ustanovitev poslovnega programa hotelirstva, krepitev programov za srednje vodstvo v turizmu, izboljšanje sistema zajemanja podatkov za potrebe turizma), - promocija poklicnega izobraževanja na področju turizma (izboljšati ugled gostinskih in turističnih poklicev), - izobraževanje na delovnem mestu (vzpostavitev nacionalnega centra za izobraževanje na delovnem mestu v turizmu, izobraževanje za male specializirane hotele, izobraževanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), - oblikovanje modela spodbujanja ustrezne kadrovske politike. ..o Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Agencija RS .o za raziskovalno dejavnost sta v letu 2017 v okviru javnega razpisa s dra za Ciljno-raziskovalne programe (CRP) objavila temo ciljno- i kn raziskovalnega projekta: »Identifikacija potrebnih znanj in veščin lee kadrov za uspešen in konkurenčen slovenski turizem v skladu s A Z sodobnimi trendi, mednarodno primerljivostjo ter oblikovanje R izhodišč in priporočil za posodobitev programov izobraževanja r: Rto in usposabljanja, med drugim s poudarkom na varnosti v v turizmu«. Tema je bila izbrana na osnovi izraženih potreb s strani fo A izobraževalnih institucij in turističnega gospodarstva ter analiz .inian ob pripravi strategije. Pogodba o sofinanciranju in izvajanju ev raziskovalnega projekta je bila podpisana z Univerzo v Mariboru, .slo saj ga bo izvedla Fakulteta za turizem Brežice, v sodelovanju ww z Univerzo na Primorskem (Fakulteto za turistične študije – ir: w Turistico). V 91 Zavzemali se bodo tudi za to, da bi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prisluhnili potrebam turističnega gospodarstva ter jim omogočili čim lažje pridobivanje kadrov ter nekaterim poklicem v gostinstvu priznali značaj deficitarnih poklicev. Zato jim je bilo s strani MGRT uradno predlagano, da med upravičence za štipendije za deficitarne poklice v šolskem letu 2018/2019 uvrstijo tudi poklice s področja gostinstva in hotelirstva (predvsem kuhar, natakar, receptor in sobar/- ica) oziroma izobraževalne programe: Gastronomske in hotelske storitve ter Gastronomija in turizem. Ti poklici so namreč navedeni v Politiki štipendiranja 2015–2019, čeprav v nekaj zadnjih javnih razpisih za pridobitev štipendij za deficitarne poklice niso bili objavljeni. Pojasnjeno je bilo, da ima turizem visoke multiplikativne učinke, zato se škoda zaradi kadrovske podhranjenosti v tem sektorju odraža v celotni gospodarski rasti. Ker se na MGRT zavedajo pomena ustrezno izobraženega kadra za potrebe gospodarstva, že vrsto let s pomočjo Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije izvajajo ukrep sofinanciranja poklicnega in strokovnega izobraževanja (projekt vodi Direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo). S tem ukrepom dajejo dijakom možnost konkretnega dela v delovnem okolju in jim omogočajo pridobivanje potrebnih poklicnih kompetenc, delodajalci pa lahko na ta način sooblikujejo in spoznavajo svoj bodoči kader. Na daljši rok zasledujejo cilj, da s pomočjo ukrepa zagotavljajo ustrezno število kakovostnega kadra za potrebe gospodarstva, saj se dijaki poklicnega in strokovnega izobraževanja usposabljajo v večjem delu za deficitarne poklice. Ne nazadnje želijo pozitivno vplivati tudi na povečevanje deleža vpisanih v poklicno in strokovno izobraževanje ter spodbuditi delodajalce, da verificirajo učna mesta in sklepajo individualne pogodbe z dijaki poklicnega in strokovnega izobraževanja. Program je namenjen vsem podjetjem vključno s turističnimi. Letno za ta ukrep namenijo pribl. 500.000,00 evrov. Ključni cilji slovenskega turizma Med ključnimi cilji, ki jih bodo zasledovali v prihodnje, so usmerjenost v informacijsko in inovativno podprto trženje slovenskega turizma, zeleno shemo, spodbujanje inovacij in podjetništva, sodelovanje in povezovanje ključnih deležnikov za doseganje skupnih ciljev in sinergij. Zdrave vode so bile osrednja tema promocije slovenskega turizma v letih 2016 in 2017. V letih 2018 in 2019 pa je rdeča nit promocije turizma kultura (kulturni turizem). STO je pripravila Operativni načrt trženja kulturnega turizma. Trajnostna rast pomeni zagotavljanje treh stebrov (na osnovi Osnovnih smernic za trajnostni razvoj evropskega turizma): Ekonomske prosperitete (konkurenčnost, ekonomska uspešnost turističnih podjetij in destinacij, možnost za zaposlovanje ipd.); Socialne enakosti in kohezije (kakovost življenja v lokalnih skupnostih; vključevanje lokalnih skupnosti, varnost in zadovoljstvo obiskovalcev, nediskriminatornost); Varovanja naravnega in kulturnega okolja (zmanjševanje onesnaževanja, okoljske škode, ekonomizirati z redkimi viri; krepiti kulturno bogastvo in biotsko raznovrstnost idr.). Slovenski turizem je zavezan trajnostnemu razvoju (kar je opredeljeno tudi v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, prav tako pa je bilo tudi v predhodni strategiji za obdobje 2012–2016). Slovenija je dežela, ki pripoveduje zeleno zgodbo. Neokrnjena zelena narava nas spodbuja k odgovornemu ravnanju in varovanju. Že od leta 2008 MGRT sofinancira uvedbo okoljskih znakov, izvaja delavnice o okoljskem menedžmentu, seminarje, konference na temo trajnostnega razvoja, zelenega turizma. Poseben zagon in pozitivni premiki pa so bili zaznani po uvedbi Zelene sheme v letu 2015. Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je nacionalni program in certifikacijska shema, ki temelji na globalnih kriterijih, je globalno priznana in omogoča mednarodno primerjavo. Green Destinations Standard (GDS) je priznan s strani Global Sustainable Tourism Council (GSTC), kar posledično velja tudi za SLOVENIA GREEN (SG). Pod okriljem Zelene sheme slovenskega turizma MGRT skupaj z STO uresničuje zeleno politiko in ustvarja zelena doživetja. V okviru tega nacionalnega programa se podeljuje znak SLOVENIA GREEN, ki je obljuba zelene prihodnosti. V projekt Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je danes vključenih 37 destinacij, 22 ponudnikov nastanitev, 3 naravni parki in 2 turistični agenciji, ki prisegajo na zeleno strategijo in se ponašajo z znakom Slovenia Green. Slovenija je septembra 2016 postala prva Zelena država na svetu po celostnem ocenjevanju po kriterijih »Global Destinations« (od 100 je dosegla 96 točk). 18 slovenskih mest je bilo v letu 2017 med 100 najbolj trajnostnimi destinacijami na svetu (organizacija Green Destinations). 92 Slovenija sodeluje tudi v evropskem projektu EDEN – European Destinations of Excellence – Evropske destinacije odličnosti, ki spodbuja razvoj trajnostnega turizma v Evropi in v ospredje postavlja manjše, a zanimive destinacije, ki ponujajo pristna doživetja in omogočajo odkrivanje bogate lokalne turistične ponudbe. V Slovenji imamo 7 evropskih destinacij odličnosti: Dolina Soče, Solčavsko, Reka Kolpa, Idrija, Laško, Brda in Koper. Sodobne tehnologije in digitalizacija v turizmu Rast, inovacije in globalizacija turističnega sektorja po vsem svetu spodbujajo ogromen in hiter napredek v tehnologiji in na novo definirajo koncept potovanj. Zaradi pomena digitalnih tehnologij v turizmu, ki spodbujajo možnosti za inovacije in pripravljajo ta sektor na prihodnost, je Svetovna turistična organizacija (UNWTO) svetovni dan turizma (27. 9. 2018) posvetila prav tej tematiki. Predstavljene so bile priložnosti, ki jih turizmu ponuja tehnološki razvoj, vključno z »big data«, umetno inteligenco in digitalnimi platformami v povezavi s trajnostnim razvojem. Na UNWTO tehnološki razvoj in inovacije na tem področju razumejo kot del rešitve za doseganje nadaljnje kontinuirane rasti trajnostnega in odgovornega turizma. V zadnjih letih je predstavljal izziv, med drugim, razvoj platform delitvene ekonomije, razvoj spletnih rezervacij in nakupovanja, razvoj mobilnih platform, hitrim razvoj blockchain tehnologije oz. tehnologije veriženja podatkovnih blokov, ki omogočajo digitalno in pametno turistično gospodarstvo, da tako uspešneje konkurira na globalnem trgu. Zbiranje informacij in sprejemanje odločitev glede potovalnih destinacij na podlagi družbenih omrežij, kot so Instagram, Trip advisor in številni drugi, so temeljna značilnost sodobnega turista, ne samo tako imenovanih milenijcev. Turisti danes želijo potovanja, ki so prilagojena njihovim navadam in preferencam. Turistični sektor pa se temu lahko prilagodi s pomočjo tehnologije, ki omogoča zbiranje in analizo podatkov o izkušnjah in preferencah turistov ter na podlagi tega oblikujejo edinstveno turistično ponudbo. Vpliv imajo tudi virtualne realnosti na predstavitev kulturnih vsebin na turističnih destinacijah, kar predstavlja novo in zanimivo turistično izkušnjo. V okviru Strateškega foruma Bled, ki je mednarodna konferenca na visoki ravni in je v letu 2018 potekala že trinajsto leto zapored, je bil izveden panel o turizmu na temo »Vpliv novih tehnologij na kulturni turizem – znanstvena fantastika ali realnost?«. Priznani strokovnjaki iz Slovenije in tujine so delili svoja mnenja o spremembah, ki jih na področje kulturnega turizma prinašajo nove tehnologije. Ugotovljeno je bilo, da pojav novih 4.0 tehnologij omogoča zanimiva in interaktivna kulturna doživetja ter izboljšuje neposredno dostopnost do številnih produktov kulture v posamezni destinaciji. Posebej je bilo izpostavljeno tiskanje 3D-spominkov in replik turističnih znamenitosti ter ponazoritev preteklih dogodkov s pomočjo virtualne resničnosti, kar turistom omogoča novo izkušnjo in nepozabno doživetje. Uvedba novih tehnologij v slovensko turistično ponudbo bo prispevala k uresničevanju vizije o Sloveniji kot butični destinaciji za 5-zvezdična doživetja. Na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije so objavljeni podatki o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v poslovanju podjetij v gostinski nastanitveni dejavnosti. Rezultati statističnega raziskovanja kažejo, da sodijo podjetja v gostinsko-nastanitveni dejavnosti med naprednejša. Med slovenskimi podjetji z najmanj 10 zaposlenimi jih je imelo v letu 2017 svojo spletno stran 83 %, medtem ko jih je v gostinsko-nastanitveni dejavnosti imelo kar 94 %, od teh velika večina v več jezikih. Rezervacije je prek spletne strani prejemalo le 19 % vseh podjetij z vsaj 10 zaposlenimi v Sloveniji, med podjetji v gostinski nastanitveni dejavnosti pa je bilo takih kar 65 %. 84 % podjetij v gostinsko-nastanitveni dejavnosti je v letu 2017 uporabljalo družbene medije ( Facebook, Google+, Twitter in druge); večina jih je uporabljala te medije za oblikovanje celostne podobe podjetja ali za trženje izdelkov ali storitev (87 %) in za pridobivanje mnenj ali za odgovarjanje na mnenja, ocene strank (73 %). 82 % tujih turistov, ki so v juliju ali avgustu 2015 obiskali Slovenijo in so bili nastanjeni v hotelu ali kampu, je pri organizaciji potovanja uporabilo internet. Največ jih je uporabljalo internet za pridobitev informacij v zvezi s potovanjem (48 %), za rezervacijo prenočišča (29 %) ter za plačilo prenočišča (7 %). Vedno več turistov se za potovanje odloči na podlagi predstavitve turistične destinacije na spletu ali na podlagi mnenj in izkušenj drugih popotnikov, objavljenih na svetovnem spletu. Več kot petina (21 %) tujih turistov je kot vir informacij za obisk Slovenije navedla spletne strani Slovenije ali krajev v Sloveniji, 8 % tujih turistov pa se je o Sloveniji informiralo prek družbenih medijev (npr. Facebooka, Twitterja, Instagrama). 93 Desezonalizacija V nekaterih državah se soočajo z velikim sezonskim značajem turističnega obiska, zato v strokovnih krogih potekajo razprave o desezonalizaciji turistične ponudbe. V Sloveniji ni izrazitega sezonskega značaja turizma, saj v štirih mesecih (od junija do septembra) beležimo 50 % vseh turističnih prenočitev. Celoletni turizem omogočajo predvsem pestrost, visoka kakovost in zadosten obseg turističnih proizvodov, ki so enakomerno geografsko in časovno razporejeni v destinacijah. S pravilnim izborom nosilnih turističnih produktov posamezne destinacije, utemeljenih na največjih komparativnih prednostih destinacije, se lahko ustvari specifičen imidž destinacije, na katerem se nato gradi marketinško-promocijski splet, ki lahko privablja turiste skozi vse leto. Značilni produkti, s katerimi v Sloveniji omogočamo celoletni turizem, so predvsem: SPA & wellness (uspešna slovenska naravna zdravilišča), kongresni turizem, kulturni turizem, zgodbe, igrifikacija. Vse bolj privlačna turistična destinacija je prestolnica Ljubljana, ki je požela številna mednarodna priznanja in nagrade. Številni zanimivi turistični produkti so se razvili tudi v sodelovanju s sosednjimi državami, v okviru čezmejnih projektov (sofinanciranih s strani programov Interreg sodelovanja na čezmejni, trans-regionalni in trans-nacionalni ravni). Novi luksuz in 5-zvezdična doživetja V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje petih let je zastavljena vizija, da bo Slovenija v letu 2021 globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. V zadnjem času je zato v strokovnih krogih precej razprav o tem, kaj so 5-zvezdična doživetja, kakšne so možnosti Slovenije, da postane butična destinacija in kaj je novi luksuz. Na posvetu, ki so ga izvedli v okviru Mednarodnega obrtnega sejma MOS 2018, so bili obravnavani kriteriji za zagotavljanje kakovosti slovenske turistične ponudbe. Najprej so obravnavali kriterije za zagotavljanje tehnične ali funkcionalne kakovosti, ki so jih opredelili v novem Pravilniku o kategorizaciji nastanitvenih obratov, ki je stopil v veljavo 1. oktobra 2018. Vendar pa ustrezna kategorija nastanitvenega obrata ne zadošča za kakovostna doživetja, temveč je le eden izmed sestavnih delov. Zato je v nadaljevanju sledila razprava o kriterijih kakovosti za 5-zvezdična doživetja, kot jih definira Slovenska turistična organizacija. Ugotovljeno je bilo, da so ključnega pomena ustrezna vizija ter sodelovanje turističnih ponudnikov in lokalnih skupnosti na posamezni turistični destinaciji. Turisti pričakujejo celovito doživetje destinacije in sprostitev ter jih ne zanimajo meje občine ali posameznih ponudnikov. K uspešnemu poslovanju posameznega ponudnika nastanitvenih kapacitet bistveno pripomorejo ponudba atraktivnih turističnih produktov in razvitost turistične destinacije. Slovenija je idealna dežela za razvoj butičnega turizma, odprta za tržne niše v turizmu. Slovenska konkurenčna prednost je lahko prav butični turizem in ponudba inovativnih turističnih produktov. Slovenija ima bogato naravno in kulturno dediščino, prijazne in marljive ljudi ter usmerjenost k trajnostnemu razvoju turizma. To so le izhodišča za izgradnjo konkurenčne turistične ponudbe. V prvi vrsti je zelo pomembno spodbujanje kreativnosti in inovativnosti. Predvsem zgodbe in doživetja privabljajo turiste in so razlikovalna prednost. V času sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije ni dovolj »videti«, temveč »početi, doživeti in začutiti« (kar odraža tudi nacionalna znamka »I feel Slovenia«). Zato se morajo vsi sooblikovalci turistične ponudbe v Slovenji zavedati, da je treba poiskati konkurenčne prednosti, posebnosti, zgodbe in ponuditi inovativne, integralne turistične produkte. Pri oblikovanju produktov butičnega turizma igra pomembno vlogo tudi gastronomija in gastronomske posebnosti posameznih regij, ki jih je treba vključiti v turistično ponudbo, še posebej sedaj, ko je Slovenija priporočena kandidatka za Evropsko gastronomsko regijo 2021. Za razvoj produktov butičnega turizma je treba poskrbeti tudi za dostopnost in ustrezno turistično infrastrukturo, kot so kolesarske poti, pohodniške in tematske poti, vinske ceste ipd. Pri tem je nujno sodelovanje različnih resorjev. V te namene je bilo v preteklosti investiranih tudi nekaj sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ter uresničenih veliko projektov s področja čezmejnega sodelovanja, ki tudi na področju turizma odlično poteka. Slovenska turistična organizacija je 1. 6. 2018 objavila pilotni poziv za 5-zvezdična doživetja, ki se bodo tržila pod znamko kakovosti Slovenia Unique Experience. Predmet »Poziva za 5-zvezdična doživetja« so obstoječa, nadgrajena ali nova 5-zvezdična doživetja, ki sledijo opredeljenemu konceptu, izpolnjujejo kriterije in z vključitvijo v izbrano zbirko doživetij prispevajo k pozicioniranju Slovenije v skladu z zastavljeno vizijo. Zadovoljen turist je tisti, ki ima uresničena oziroma presežena pričakovanja. V strokovnih krogih potekajo razprave tudi o tem, kaj je novi luksuz, kako ga zagotoviti in kako se ta ujema s trajnostnim razvojem turizma. Nekoč je luksuz v turizmu pomenil visoko kategorijo nastanitvenih obratov in fizično udobje, medtem ko je danes luksuz osebnostna izpopolnitev. Za posameznika je lahko izpolnitev 94 pričakovanj počivanje v miru in tišini ter občutek osebnega zadovoljstva. Vsekakor pa sta tudi v tem primeru pomembni ustrezna ponudba in visoka kakovost storitev. Predpogoj za slednjo pa so ustrezno usposobljeni in zadovoljni kadri, zato se morajo vsi ponudniki turističnih produktov in storitev zavedati pomena vlaganj v kadre. Spodbude v turizmu Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo si prizadevajo oblikovati ugodno poslovno okolje in pomagati turističnim ponudnikom in destinacijam, tudi z nepovratnimi sredstvi. Na osnovi javnih razpisov je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v letih 2016–2018 s sredstvi ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj podpira konkurenčnost, trajnostnost ter kakovost turizma na regionalni in lokalni ravni) podprlo 84 inovativnih in integralnih turističnih produktov turističnega gospodarstva, ki bodo vplivali na izboljšanje turistične ponudbe in pomembno prispevali k desezonalizaciji slovenskega turizma ter z multiplikativnimi učinki prispevali k višji gospodarski rasti. Prav tako je 31 vodilnih turističnih destinacij turističnih makroregij prejelo pomoč za razvoj in digitalno promocijo turizma. Z objavljenimi javnimi razpisi se spodbuja desezonalizacija, pridobivanje privlačnih integralnih turističnih produktov za nepozabna doživetja turistov ter spodbuja digitalizacijo vodilnih destinacij v vseh štirih makroregijah. Preko projektov, ki jih koordinira STO (Snovalec in Sejalec), spodbujajo inovativnost in kreativnost turističnega gospodarstva. Podprti so tisti projekti, ki bodo vplivali na izboljšanje in dopolnitev turistične ponudbe v Sloveniji ter bodo pomembno prispevali k desezonalizaciji slovenskega turizma in oblikovanju butične ponudbe za 5-zvezdična doživetja. Z multiplikativnimi učinki, ki so v turizmu izjemno visoki, bodo pomembno prispevali tudi k višji gospodarski rasti in enakomernemu regionalnemu razvoju. 95 V Dodatek 96 ikn rd Viri e o Vin r: N Pomen krajšav in kratic tov fo A Kazalo slik .inianev .slo Kazalo tabel ww ir: wV Kazalo grafov 97 Viri – Learning opportunities and qualifications in Europe portal. Dostopno prek: https://ec.europa.eu/ ploteus. – Logaj, V. (et al.). (2014) Umeščanje Slovenskega ogrodja kvalifikacij v Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in Evropsko ogrodje kvalifikacij: zaključno poročilo, Slovenija. Ljubljana: CPI. – Marentič, U. (2015). Razvoj kompetenc v poklicnih kvalifikacijah. V Vidmar, Lampe, Sattler (ur.), Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej. (str. 10). Ljubljana: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2018). CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju. [Podatkovni portal CEUVIZ]. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. – Nacionalno informacijsko središče. Dostopno prek: http://www.nrpslo.org/. – Shema izobraževanja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dostopno prek: http://www.mizs. Gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ENIC-NARIC_center/slike/Shema_izobrazevanja_2016_17. pdf – Slovensko ogrodje kvalifikacij. Dostopno prek: https://www.nok.si/. – Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2018). [Podatkovni portal SI-STAT]. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek http://pxweb.stat.si/ – Turizem v Sloveniji. Dostopno na https://www.stat.si/obcine/sl/2016/Theme/Index/TurizemSplosno – Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. ZPSI-1. Uradni list RS št. 79/06. – Zakon o Slovenskem ogrodju kvalifikacij. ZSOK. Uradni list RS št. 104/15. – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. ZPSI-1A. Uradni list RS št. 68/17. – Zakon o višjem strokovnem izobraževanju. ZVSI. Uradni list RS št. 86/04 in 100/13. – Zakon o visokem šolstvu. ZviS-L. Uradni list RS št. 65/17. – Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Dostopno na http://www.mgrt.gov.si/ fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/Strategija_turizma_kljucni_poudarki.pdf in http://www.mgrt. gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Strategija__trjanostne_rasti_slovenskega_ turizma_2017-2021/2018_04_MGRT_Strategija_trajnostne_rasti_slovenskega_turizma_2017-2021_ web_novo.pdf – Strategija razvoja gastronomije Slovenije. Dostopno na https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/ turisticni-produkti/Strategija_gastronomije-31.8.2006_4277_11649.pdf – UNWTO spletna stran. Dostopno na http://www2.unwto.org/ – Statistični urad RS spletna stan. Dostopno na https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp – Slovenska turistična organizacija, spletna stran. Dostopno na: https://www.slovenia.info/sl – Interna gradiva Ministrstva za gospodarstvo in regionalni razvoj – Direktorat za turizem 98 Pomen krajšav in kratic BDP Bruto družbeni proizvod CAGR Compound annual growth rate (skupna letna rast) CEUVIZ Centralna evidenca udeležencev v izobraževanju CPI Center RS za poklicno izobraževanje CRP Ciljno-raziskovalni program EBITDA Earnings before interest, taxes, depreciation, and amortization (dobiček iz poslovanja pred amortizacijo) ECTS (European Credit Transfer and Acxcumulation System) – EDEN (Project European Destinations of Excellence) projekt Evropske destinacije odličnosti EOK Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje EOVK Evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij EQAVET (European Quality Assurance in Vocational Education and Training) – Evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ESRR Evropski sklad za regionalni razvoj GDS Green Destinations Standard HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk IA igralni avtomat IKT Informacijsko komunikacijska tehnologija IP Izobraževalni program ISCED International Standard Classification of Education KOC Kompetenčni center KT kreditna točka MGRT Ministrstvo za gospodarstvo in regionalni razvoj MIZŠ Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport MOS Mednarodni obrtni sejem (Celje) MSP Mala in srednje velika podjetja NAKVIS Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu NKT SOK EOK Nacionalna koordinacijska točka SOK-EOK NPK Nacionalna poklicna kvalifikacija NRP National reference point - Nacionalno informacijsko središče OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj PR odnosi z javnostmi (za angleški izraz »public relations«); RIC Republiški izpitni center SDH Slovenski državni holding SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d. SKD standardna klasifikacija dejavnosti SOK Slovensko ogrodje kvalifikacij SRT Satelitskih računov za turizem STO Slovenska turistična organizacija SURS Statistični urad Republike Slovenije TSA Tourism Satellite Accounts UNWTO Svetovna turistična organizacija USD (Unitesd States Dollar) ameriški dolar WTTC (World Travel & Tourism Council) Svet za potovanja in turizem ZSST Zelena shema Slovenskega turizma 99 Kazalo slik Slika 1, Str. 10: Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) Slika 2, Str. 17: Sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji Slika 3, Str. 25: Prenočitve po makro destinacijah Slika 4, Str. 27: Zemljevid makro-destinacij Slovenije Slika 5, Str. 29: Nosilni in podporni turistični produkti po regijah Slika 6, Str. 82: Regionalna razpršenost izobraževalcev srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja v panogi Slika 7, Str. 83: Regionalna razpršenost izobraževalcev višjega strokovnega izobraževanja Slika 8, Str. 84: Regionalna razpršenost izobraževalcev visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja Kazalo tabel Tabela 1, Str. 11: Kvalifikacije v SOK ter ravni SOK v EOK Tabela 2, Str. 23: Ključni kazalniki trenda uspešnosti hotelskega sektorja v Sloveniji Tabela 3, Str. 29: 10 najboljših destinacij glede na število nočitev Tabela 4, Str. 31: Delovno aktivno prebivalstvo v turizmu po področjih vprašalnika UNWTO, Slovenija, 31. 12. 2017 Tabela 5, Str. 31: Področja dejavnosti po metodologiji vprašalnika UNWTO Tabela 6, Str. 32: Kvalifikacijska struktura za področje gostinstva, hotelirstva in turizma Tabela 7, Str. 34: Pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice Tabela 8, Str. 34: Pomočnik/pomočnica natakarja/natakarice Tabela 9, Str. 35: Sobar/sobarica Tabela 10, Str. 35: Pomočnik/pomočnica oskrbnika/oskrbnice Tabela 11, Str. 36: Gastronom hotelir/gastronomka hotelirka Tabela 12, Str. 37: Gastronom hotelir SI/gastronomka hotelirka SI Tabela 13, Str. 38: Nadzornik/nadzornica sob Tabela 14, Str. 38: Picopek/picopekinja Tabela 15, Str. 39: Oskrbnik/oskrbnica Tabela 16, Str. 40: Gastronomsko-turistični tehnik/gastronomsko-turistična tehnica Tabela 17, Str. 41: Gastronomsko-turistični tehnik/gastronomsko-turistična tehnica Tabela 18, Str. 42: Gastronomsko-turistični tehnik SI/gastronomsko-turistična tehnica SI Tabela 19, Str. 43: Gastronomski tehnik/gastronomska tehnica Tabela 20, Str. 44: Kuharski mojster/kuharska mojstrica Tabela 21, Str. 45: Mojster/mojstrica strežbe Tabela 22, Str. 46: Barman/barmanka Tabela 23, Str. 46: Dietni/dietna kuhar/kuharica Tabela 24, Str. 47: Svetovalec sirov/svetovalka sirov – sommelier za sire Tabela 25, Str. 48: Sommelier-vinski svetovalec/vinska svetovalka Tabela 26, Str. 48: Vodja cateringa Tabela 27, Str. 49: Kuhar/kuharica pred gosti Tabela 28, Str. 50: Pripravljalec/pripravljalka jedi pred gosti Tabela 29, Str. 50: Pripravljalec/pripravljalka restavracijskih sladic Tabela 30, Str. 51: Blagajnik/blagajničarka v igralnici Tabela 31, Str. 52: Operater/operaterka na igralnih avtomatih Tabela 32, Str. 52: Krupje/krupjejka Tabela 33, Str. 53: Organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu/organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu Tabela 34, Str. 54: Organizator poslovanja v velneški dejavnosti/organizatorka poslovanja v velneški dejavnosti Tabela 35, Str. 55: Vodja hotelske recepcije Tabela 36, Str. 56: Hotelski gospodinjec/hotelska gospodinja Tabela 37, Str. 57: Menedžer/menedžerka hotelske operative Tabela 38, Str. 57: Menedžer/menedžerka za področje hrane in pijač Tabela 39, Str. 58: Organizator/organizatorka poslovnih srečanj in dogodkov 100 Tabela 40, Str. 59: Svetovalec/svetovalka za destinacijski management Tabela 41, Str. 60: Turistični animator/turistična animatorka Tabela 42, Str. 60: Turistični informator/turistična informatorka Tabela 43, Str. 61: Menedžer/menedžerka turistične agencije Tabela 44, Str. 62: Diplomirani organizator trajnostnega turizma (vs)/diplomirana organizatorka trajnostnega turizma (vs) Tabela 45, Str. 63: Diplomirani organizator turizma (un)/diplomirana organizatorka turizma (un) Tabela 46, Str. 64: Diplomirani mediator v turizmu (vs)/diplomirana mediatorka v turizmu (vs) Tabela 47, Str. 65: Diplomant turizma (vs)/diplomantka turizma (vs) Tabela 48, Str. 66: Diplomant turizma (un)/diplomantka turizma (un) Tabela 49, Str. 67: Diplomirani organizator poslovanja v hotelirstvu in turizmu (vs)/diplomirana organizatorka poslovanja v hotelirstvu in turizmu (vs) Tabela 50, Str. 68: Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Tabela 51, Str. 69: Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Tabela 52, Str. 70: Diplomirani organizator turizma (vs)/diplomirana organizatorka turizma (vs) Tabela 53, Str. 71: Diplomirani organizator v hotelirstvu in turizmu (vs)/diplomirana organizatorka v hotelirstvu in turizmu (vs) Tabela 54, Str. 72: Diplomirani organizator poslovanja v zdravstvenem turizmu (vs)/diplomirana organizatorka poslovanja v zdravstvenem turizmu (vs) Tabela 55, Str. 73: Magister dediščinskega turizma/magistrica dediščinskega turizma Tabela 56, Str. 74: Magister turizma/magistrica turizma Tabela 57, Str. 75: Magister turizma/magistrica turizma Tabela 58, Str. 76: Magister turizma/magistrica turizma Tabela 59, Str. 77: Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja potovanja, turizem, prosti čas Tabela 60, Str. 79: Izobraževalne institucije srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja – redno izobraževanje Tabela 61, Str. 80: Izobraževalne institucije srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja – izobraževanje odraslih Tabela 62, Str. 81: izobraževalne institucije – izvajalke mojstrskih izpitov Tabela 63, Str. 82: Izobraževalne institucije in programi izobraževanja višjega strokovnega izobraževanja Tabela 64, Str. 83: Izobraževalne institucije in programi izobraževanja visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja Tabela 65, Str. 85: Število vseh vpisanih v srednje poklicno in strokovno izobraževanje – redni dijaki Tabela 66, Str. 85: Število vseh vpisanih v srednje poklicno in strokovno izobraževanje – odrasli Tabela 67, Str. 86: Število podeljenih mojstrskih nazivov Tabela 68, Str. 86: Število vseh vpisanih v višje strokovno izobraževanje Tabela 69, Str. 87: Število vseh vpisanih v visokošolsko in univerzitetno izobraževanje po izvajalcih in po programih* Tabela 70, Str. 88: Število podeljenih certifikatov po NPK Kazalo grafov Graf 1, Str. 22: Število nočitev in število obiskov Graf 2, Str. 23: Povprečna doba bivanja v dnevih Graf 3, Str. 85: Število vseh vpisanih rednih dijakov v srednje poklicno in strokovno izobraževanje Graf 4, Str. 86: Število vseh vpisanih v višje strokovno izobraževanje Graf 5, Str. 88: Število vseh vpisanih v visokošolsko in univerzitetno izobraževanje Graf 6, Str. 89: Število vseh podeljenih certifikatov na področju gostinstva, hotelirstva in turizma v obdobju 2012–2017 101 102 jade k Mtoz, Idle e Bg illa n ve rda r: Gtov fo A .inianev .sloww ir: wV 103