Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2005
6000875,12
COBISS o
23. december 2005
Glasilo Mestne občine Ptuj, leto XI, Številka 12. ISSN 1318-8550 cena 100 SIT, poštnina plačana pri pošti 2250 PTUJ
■	Ohrid - Ptuj'
Mesti z bleščečo preteklostjo
■	Proračun MO Ptuj z;
to,
■	Ta džungla dobesedpo(klice po raziskovanju I \
Pogovor s popotnico Ptujčanko Stillo CafutaS.
^	•'	^ S* •	/ V,
■	Na miklavževo svečanost
v prijateljskem Varaždinu >	;
	i «	
		- "
mWSÈ A 1	» *	M»1
« ^ f	j , r r --f	P« 'St aàBpi	■ F '	
	■IflflH 's aMd		i-ifti
			; -•
			
ÉÉ* j i	A
- Ptlii"	là
23. DECEMBER/GRUDEN 2005
VABILA/BESEDA ZUPANA
V imenu Mestne občine Ptuj vas vljudno vabim na osrednjo slovesnost

ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije
v ponedeljek, 26. decembra 2005, ob 19. uri
v kulturni dvorani Gimnazije, Volkmerjeva cesta 15, Ptuj.
Iskrene čestitke ob prazniku !
Dr. Stefan Čelan, župan
Program proslave:
Slavnostni govornik dr. Stefan Čelan, Pihalni orkester Ptuj in ansambel Štajerskih 7.
OHRID - PTUJ
Mesti z bleščečo preteklostjo - kako bo s prihodnostjo?
V	decembru letošnjega leta smo podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju med mestoma Ohrid in Ptuj. Brez dvoma lahko zapišemo, da sta mesti po svoji bogati naravni in kulturni dediščini bisera, ki sodita med vrhunce človeške ustvarjalnosti.
V	nečem pa se ti mesti vsaj po moji oceni razlikujeta. Razlike se kažejo predvsem v vrednotah posameznikov, ki smo ali so jih uspeli ohraniti iz preteklosti. Bogata zgodovina obeh mest temelji predvsem na razumevanju duhovnega pred materialnim. V obeh mestih so namreč skozi zgodovino veliko več pozornosti posvečali duhovnemu bogastvu kot pa materialnemu kopičenju bogastva. Za Slovence bi si upal trditi, da smo v zadnjem času podlegli vplivu tako imenovane železne dobe, ko iščemo srečo v denarju in v raznih oblikah moči. Za Makedonce si z vidika vrednot, ki so med meščani v Ohridu, kaj takega ne bi upal trditi. Tovrstne ugotovitve izvirajo iz številnih pogovorov, ki so se nanašali na pričakovanja ob prihajajočem novem letu. Za razliko od nas, ki nenehno verjamemo, da nam bo novo leto prineslo mir, srečo in blaginjo, večina Makedoncev mimo pove, da novo leto samo po sebi ne prinaša sreče ali žalosti. Po njihovem prepričanju je včerajšnji dan takšen kot današnji in današnji dan bo enak jutrišnjemu. Dnevi so si torej enaki, doživljanje osebne sreče in bolečin pa je odvisno od naših lastnih dejanj. Vsak se mora soočiti s posledicami lastnih dejanj. Nadalje so prepričani, da je mogoče najti notranji mir in srečo le, če so čustva posameznika dovolj čista in sveta. Novo leto torej ni tisto, ki bo prineslo srečo in blaginjo, temveč prinaša samo sadove vaših preteklih dejanj. Njihovo sporočilo je jasno in govori, da
je ob novem letu potrebno razmišljati predvsem o tem, kako bomo svoja čustva in duhovne vrednote izboljšali, če nismo bili s preteklim letom preveč zadovoljni. Zato trdijo, da morate za občutek največje sreče v lastni notranjosti poskrbeti sami, nihče vam ga ne more podariti. Kot vam občutka največje sreče nihče ne more vzeti, ga tudi vi ne morete najti drugje.
Njihova spokojnost na obrazu, ko so mi pojasnjevali svoja stališča in poglede, me je prepričala, da v tem mestu, tako kot pravi legenda, še vedno živi in deluje duh svetega Klementa, ki je njihov zaščitnik in velja za enega izmed največjih mislecev naše civilizacije.
Ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih vam zato želim čim več duhovnega bogastva. Zaščitnik Ohrida sv. Klement je dejal: »Ce so vaša čustva sveta, boste blagoslovljeni z uspehom, ne da bi ga iskali.«
Dr. Štefan Čelan
Nekoč za praznike toplina, danes hitenje
S prvimi snežinkami, ki so začele padali z neba, sem občutila nekakšno notranje neugodje. Spet se približuje konec leta. Zakaj žalosten občutek? December je vendar mesec, ki ga vsi imenujemo »veseli december«. Prijetni spomini iz preteklosti se mi odvijajo pred očmi in v nekaj minutah imam pred seboj celoten posnetek decembrskih praznovanj v svojem življenju. Kako prijetna so bila tista, ki so se začenjala že kar na začetku decembra. Nastavljen škorenjček na okenski polici in nešteto vprašanj, kakšne dobrote bom dobila letos. Ali bo parkeljček z rdečimi očmi ali morda barvice? Tudi pričakovanje dedka Mraza je bilo polno upanja in želja. Velik popisan list sem nastavila pod smrekico in čakala. Seveda so bile moje želje brezmejne, toda nikoli se ni zgodilo, da bi name pozabil. Ta praznovanja niso ostala vsa leta v spominu zaradi daril, pač pa zaradi prijetnih občutkov. Bilo je polno smeha, ljubezni, topline, občutka varnosti, razumevanja in podpore. Otroci smo opisovali dobljena darila kot nekaj najlepšega in najpomembnejšega na svetu. Nikogar ni bilo, ki bi se nasmihal ob misli, glej, ta je dobil le čokolado. To je bil čas druženja, čas odraščanja, čas sočutja, čas vrednot, kot so iskrenost, skromnost, razumevanje in strpnost. Darila so bila le simbolna, vendar je bilo sporočilo toliko pomembnejše in le-to mi je povedalo, da nekdo misli name, da me ima rad, da me potrebuje in se veseli druženja z menoj.
Lasten občutek mi pove, da potrebujem te človeške lastnosti, toplino, občutek varnosti in stike z drugimi ljudmi. Ti stiki niso le temelj za normalno življenje, ampak tudi pogoj za oblikovanje moje osebnosti, samopodobe, samospoštovanja, značaja in s tem osebnostnih vrednot. Posameznik gradi družbo in družbene vrednote so odraz vrednot posameznika in le-te povratno vplivajo na posameznika.
Zdaj vem, zakaj občutek neugodja. Ozirajoč se okrog sebe, opazujem ljudi, množice ljudi, ki tekajo od trgovine do trgovine. Odhajajo obloženi s paketi in vrečkami ter najverjetneje zadolženi preko svojih finančnih zmožnosti. Zavedam se, da je ocenjevanje vedno vrednostna sodba posameznega opazovalca. Tako opazujem tekanje ljudi za materialnimi dobrinami in tekmovanje med ponudniki. Vsi imajo vse najboljše, najcenejše in kar je najpomembnejše, vsi natančno vedo, kaj je tisto, kar nas bo osrečilo. Vidim velika in draga darila, vidim stvari in različne predmete. Ob prejetju takšnega darila žal začutim tudi obvezo in vzorec, kaj naj bi kupila za darilo, da bom »enakovredno« pokazala svojo naklonjenost do drugega.
Zdi se mi, kot da sem iz drugega sveta. Kje je nasmeh na obrazu mimoidočega? Kje je topel stisk roke sočloveka, objem otroka, da dobi občutek varnosti in topline? Kje so vse tiste drobne radosti, ki nas ljudi delajo ljudi? Kje je ljubezen do bližnjega, čut za razumevanje in strpnost do drugače mislečega? Ljudje smo bitja, ki se razvijamo skupaj in smo drug drugemu potrebni ter en od drugega odvisni.
Vsi ljudje vedno nosimo s seboj »zrnce zlata« - majhno, a neprecenljive vrednosti, ki se imenuje človeško srce. Morda je ravno december pravi čas, da ga brez strahu pokažemo tudi drugim. Bodimo prijazni, nasmejani, ljubeznivi in zadovoljni ter povečajmo vrednost tega zrnca.
Mag. Darja Galun
MODROST MESECA
Resničnim genijem najbolj zagrizeno nasprotujejo povprečneži.
Albert Kinstein
SPREHOD PO VSEBINI
Župani decembra v Vidmu	4
Na miklavževo svečanost v Varaždinu	4
Franc Kozel na sprejemu pri županu	5
Krpanke na ogled v galeriji Magistrat	6
Proračun Mestne občine Ruj za leto 2006 sprejet	7
Na zadnji letošnji seji	7
Tekmovanje LivCom Awards v španski La Coruni	12
Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek	12
Pogodba za gradnjol. faze glavne ceste Hajdina-Ptuj sklenjena	13
Odvoz rabljenih vozil	13
Varstvo okolja in odlaganje odpadkov	14
Poslovno-stanovanjski center Mlekarna	15
Skupaj močnejši - novi projekt ZRS Bistre	15
Podaljšan obratovalni čas v letu 2006	16
Slikopleskarji so v barve odeli bolnišnico Slovenj Gradec	17
Uspeh Ptuja v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna	18
Delovanje in aktivnosti Soroptimist kluba Ptuj	19
27. dan ptujske šole Olge Meglič	20
Usposabljanje za življenjsko uspešnost na LU Ruj	21
Športna razstava na Ekonomski šoli Ruj	21
Iz ptujskega gledališča	22
Zlata in srebrna sončnica Tinčku Ivanuši	23
Kartografske dragocenosti v ptujski knjižnici	23
Pesem planetarnih gongov	24
Pogovor z Damjanom Gajserjem	25
Pogovor z Borisom Pergerjem	26
Uspešnih 35 let kartinga na Ruju	28
45. rojstni dan Judo kluba Drava Ruj	28
Spektakel Noč bojevnikov na Ruju	29
Pet medalj za ptujske mečevalce	29
Pogovor s popotnico Stašo Cafuta	31
Naslovnica: Silvestrovanje na Ptuju Foto: Langerholc
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK. telefon: 748-29-20. 748-29-99. telefaks: 748-29-98. elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Agencija LOTOS, Liljana Vogrinec s.p., Jadranska ulica 16, Ptuj, tel.: 02 771 08 82, gsm: 031 481 673, 040 218 895; elektronska pošta: lotos. ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. elektronska pošta: vcjica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafts, Rače, Požeg 4. tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurešič - SDS. Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad SD. Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc - SMS. Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komcntaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridr/.ujc pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
2/foyrfm 3
Bo koncesnina vplivala na ceno zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov?
Župani Spodnjega Podravja so se 5. decembra sestali na Vidmu
Wa zadnjem letošnjem srečanju so spregovorili o osnutku odloka, s katerim bodo opredeljeni pogoji za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na širšem ptujskem območju.
Prvi ponedeljek v decembru so se župani Spodnjega Podravja sestali v prostorih občine Videm.
V polemični razpravi o osnutku odloka so župani izrazili zaskrbljenost, da se ne bi zaradi dodelitve koncesije bodočemu koncesionarju te storitve podražile. Ob tem so še opozorili, da se mora koncesionaija z odlokom zadolžiti in obvezati, da se bo tehnično in tehnološko opremil za opravljanje dejavnosti odvoza komunalnih odpadkov iz težje dostopnih območij Haloz, kjer so številne težave, zlasti v zimskem času.
Veliko časa so namenili pogovoru o koncesnini, ki jo bo moral bodoči koncesionar plačevati
občinam zato, da bo lahko na njihovem območju opravljal to gospodarsko dejavnost. Župani so se strinjali, da se koncesnina kot prihodek proračuna določi, vendar mora biti višina konces-nine za celotno območje odvoza enaka in ne sme vplivati na zvišanje skupne cene odvoza. Razmišljali so tudi, daje potrebno v prihodnje slediti evropski direktivi, ki ureja to področje in določa kriterije za stimuliranje tistih posameznikov, ki ustvarjajo manj odpadkov, ter hkrati z višjo ceno poskuša osveščati tiste, ki ustvarjajo več odpadkov.
PRVI VPISI ŠTUDENTOV V VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ, PROGRAM KMETIJSTVO V IZOBRAŽEVALNEM SREDIŠČU PTUJ V LETU 2007 Dr. Vladimir Korošec je župane seznanil s prizadevanji Poklicne in tehniške kmetijske šole za pridobitev visokošolskega kmetijskega programa, ki ga bo Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru izvajala na Ptuju.
Ob tem je dejal, da je temeljni razvojni cilj Poklicne in tehniške kmetijske šole ter Višje strokovne šole postati regijsko učno, strokovno in razvojno središče, ki v sodelovanju s partnerji skrbi za izobraževanje in usposabljanje mladine in odraslih na biotehniških in tistih področjih, ki so povezana z razvojem podeželja ter mestnih okolij Spodnjega Podravja in SV Slovenije. Višješolsko in visokošolsko izobraževanje na Ptuju bo spodbudilo razvoj kmetijstva in drugih dejavnosti, s katerimi je kmetijstvo v zadnjem času vse bolj povezano, denimo turistična dejavnost na podeželju, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, razvoj podeželja, gostinstvo, šport in rekreacija, varovanje naravnih virov, gospodarjenje z obnovljivimi viri energije in drugo. Kmetijstvo se bo moralo pod vplivom nastalih sprememb pri-
lagoditi in hitro preoblikovati. Proces pravzaprav že poteka in se kaže v zmanjšanju števila kmetij, v povečanju velikosti kmetij in v vse pogostejših specializacijah na kmetijah. Veliko kmetij uvaja razne dopolnilne dejavnosti. Kmetijstvo in gozdarstvo postajata vedno bolj več-funkcionalni dejavnosti, ki poleg pridelave in predelave skrbita za varovanje narave in kulturne krajine ter opravljata druge naloge, pomembne za celoten razvoj podeželja.
Te naloge lahko opravi le ekološko odgovorno in socialno usmerjeno kmetijstvo z ustrezno višje- in visokoizobraženimi zaposlenimi na kmetiji.
Če se bo prva generacija študentov v študijski program Kmetijstvo na Ptuju res vpisala v študijskem letu 2007/2008, bomo še videli.
Župani pa so Poklicni in tehniški kmetijski šoli obljubili moralno in politično podporo pri prizadevanjih za pridobitev visokošolskega študijskega programa Kmetijstvo.
Branko Novak Fotoarhiv Ptujčana
Na miklavževo svečanost v Varaždinu
Prijateljsko mesto obeležilo svoj praznik s svečanim zborom mestnega sveta Varaždina v narodnem gledališču
Pet Ptujčanov, predstavnikov Mestne občine Ptuj, se je udeležilo proslave ob dnevu mesta Varaždin, ki ga Varaždinčani praznujejo na miklavževo ali na dan sv. Nikole, kot ga imenujejo. Slovesnost je bila daljša - trajala je skoraj dve uri - in zaradi naziva, s katerim se v tem letu ponaša mesto » Grad Varaždin - prijatelj djece«, zaznamovana z nastopi otrok. Otroci so dajali poseben ton in vzdušje celotni prireditvi ter tudi sceni na odru Hrvaškega narodnega gledališča Varaždin, ki so jo pripravili v Srednji šoli za dizajn, tekstil in oblačila Varaždin. Prav zaradi tega so bili govori načelnika mesta (to je funkcija, ki jo ima pri nas župan) dr. Ivana Čehoka, župana Varaždinske županje Radimira Čačiča, predsednice mestnega sveta Dubravke Kanoti in ministra za gospodarstvo, delo in podjetništvo RH Branka Vukeliča krajši.
Vredno si je zapomniti sporočilo nagovora dr. I. Čehoka, ker je poučno tudi za nas in pravi, da ljudje še znamo sodelovati in pomagati en drugemu kot posamezniki. Naučiti pa se še moramo, kako sodelovati v skupini in delovati v dobrobit širše skupnosti.
Na svečanosti je sodelovala tudi novoimenovana otroška načelnica mesta oz. županja, sicer učenka 6. razreda osnovne šole, ki je na oder prišla skupaj z roko
v roki z načelnikom mesta. Ta ji je gentlemansko, zavedajoč se teže njene nove funkcije, pri nagovoru dal prednost. Na sploh je bilo prijetno opazovati, kako se Hrvati zavedajo pomena vključevanja otrok v svoje »odrasle« zadeve in nič manj fizičnega stika med ljudmi. Vsakega govorca in številne prejemnike priznanj je na oder pospremil eden izmed šolarjev, prisrčno držeč ga za roko. Niti prikazani dokumentarni film o dosežkih
4 tfhpco/i
mesta v minulem letu ni izpustil in zaobšel otrok. V prvem kadru ga je komentirala dosedanja otroška županja.
Varaždinčani so se posebno ponosno in upravičeno pohvalili z nastajajočim Biotehnološkim parkom Varaždin, saj so za njegovo gradnjo pridobili tuje investitorje. Na proslavi je gradnjo parka ob projekciji filma, kjer smo lahko videli arhitek-turno-konstrukcijske projekte za izgradnjo kar sedmih tovarn, predstavil direktor First Croatia Portfolio Limited Norman Turner iz Švice. V parku, ki bo dokončan do leta 2007, naj bi za raziskovanje, preizkušanje
in proizvodnjo novih generacij zdravil zaposlili okrog 1000 visokošolsko izobraženih ljudi. Projekt podpira tudi hrvaška vlada.
Družabni del srečanja seje odvijal v prostrani koncertni dvorani Hrvaškega narodnega gledališča, kjer smo se Ptujčani z izročitvijo protokolarnega darila načelniku mesta poslovili od prijaznih gostiteljev.
V popoldanskem programu so Hrvati po tradiciji posvetili še mašo v župnijski cerkvi sv. Nikole in praznični dan zaključili s koncertom varaždinskih glasbenih skupin.
Milena Turk
Nastop baletk iz baletnega združenja Vindija.
Foto: Foto studio Fiket-Plavec
Zupan je Franca Kozela počastil s sprejemom
Predsedniku ptujskega SPVCP najvišje državno priznanje za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Franc Kozel, že tretji mandat predsednik ptujskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP), je Ptujčanom dobro znan. Že tri desetletja je med tistimi, ki krojijo politiko na tem področju. Svoje delo predsednika opravlja zelo vestno in delo ptujskega SPVCP je v Sloveniji predlagano kot vzorčno. Velikokrat, še posebej ob začetkih šolskih let, pa smo priča marsikakšni njegovi izvirni pobudi za večjo varnost najmlajših udeležencev v prometu.
Franc Kozel v pogovoru z županom.
Z ozirom na njegova prizadevanja na tej funkciji vsa minula leta in zasluge za varnost otrok v prometu ter zaradi številnih priznanj v samostojni Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji je bil mesec dni po tem, ko je prejel še svečano listino, najvišje priznanje v državi na področju prometne varnosti, vsekakor čas in zelo na mestu, da mu pozornost izkažemo tudi v lokalni skupnosti. Zato ga je v Mestni hiši konec novembra sprejel ptujski župan s sodelavci in mu podelil kristalni kelih MO Ptuj.
Dr. Štefan Čelan je na sprejemu med drugim poudaril njegovo pogumno držo med zadnjo vojno za samostojnost Slovenije in uspešno obrambo mejnega prehoda Šentilj (to je bil edini mejni prehod, ki ni padel). F. Kozel je bil kot tedanji direktor Policijske uprave Maribor vključen v operativno skupino pri akciji. Za zasluge je od predsednika države lani ob dnevu državnosti prejel državno odlikovanje - častni znak RS. Ob letošnjem dnevu policije, 26. junija, pa se mu je zahvalila še policija in minister
za notranje zadeve mu je podelil spominski znak za samostojno Slovenijo.
Franc Kozel pravi, da vsa ta odlikovanja, med katerimi mu razumljivo največ pomeni častni znak RS, zanj predstavljajo predvsem veliko moralno obvezo. Meni, da priznanj ne bi bilo, če ne bi z njim in člani SPVCP sodelovali uslužbenci iz občinske uprave, vzgojiteljice iz vrtcev, prometni mentorji iz šol in novinaiji, ki korektno poročajo. Ocenjuje, da bo, dokler bo še v dobri psihofizični kondiciji, pripravljen delovati v dobrobit občine in občanov, seveda če
F. Kozel je pričel v prometni vzgoji in preventivi delati na Ptuju, leta 1975. Po sedmih letih (1982) je odšel na mariborsko policijsko upravo. Štiri leta je bil sodelavec vseh preventivnih svetov v Sloveniji. Za tem je presedlal na ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljani.
Priznanja Francu Kozelu.
le-ti to želijo. Ponosen je tudi na dejstvo, da je sodeloval pri pripravi prvega zakona o varnosti v cestnem prometu, ki ga več let pred tem niso mogli pripraviti oz. sprejeti.
Milena Türk Foto: Aleš Šprah, Langerholc
Krpanke na ogled v galeriji Magistrat do konca leta
Razstavlja mag. Nevenka Žlender - Z vzhoda na zahod
Mariborčanka Nevenka Žlender se z oživljanjem ene najstarejših ljudskih umetnosti - s šivanjem krpank, (kar ni najbolj ustrezen slovenski prevod za besedi patchwork in qulit, ukvarja od leta 2001. Z večjo vnemo se temu delu predaja zadnja tri leta. Je edina v Sloveniji, ki je svoje quilte predstavila širši javnosti na samostojnih razstavah. V zadnjih dveh letih jih je pripravila kar šest. V njenih delih - prešivanih stenskih quiltih - so prisotni tako tradicionalni vzorci kakor tudi sodobni motivi. Zadnja dela kažejo na veliko domiselnost in inovativnost.
Obvladuje skorajda vse poznane tehnike s področja patchworka. Njena dela odlikuje izjemna usklajenost barv in oblik ter natančnost oz. dovršenost izdelave. Kot je videti, so ji posebno blizu motivi iz keltske kulture, za katere je med drugim značilno oblikovanje podob s trakom oz. črtami brez začetka in konca, t. i. keltskim trakom. Črta oz. trak se izmenično prekriva in se v posamezni točki križa le enkrat. Največ znanja si je pridobila v tečajih, ki jih je obiskovala v Lipnici pri Margit Robič, pa tudi v
mnogih delavnicah patchworka, prav tako v Avstriji. V sosednji državi je namreč oživljanje teh starodavnih tehnik oblikovanja tekstila veliko bolj prisotno kot pri nas. Avstrija je tudi ena izmed 16 evropskih držav, ki sestavljajo Evropsko quilt združenje. Nevenka Žlender je članica Textilkunstverein Patchwork Gilde Avstrija in članica skupine Styri-an Sunflower Quilters v Wildonu. V stalnem stiku je s člani patchwork skupine v Celovcu, Lienzu in Mannersdorfu, občasno pa s skupino v Trstu.
Boštjan Vauh je na otvoritvi zaigral na vibrafon.
Razstavo v galeriji Magistrat, ki se nadaljuje v pritličnih prostorih Mestne hiše, je v začetku decembra odprl župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Številnim zbranim obiskovalcem je med drugim povedal, da ga posebej razveselijo ljudje kot Nevenka Žlender, ki so sicer formalno izobraženi na izkustveno-empi-ričnih oz. popolnoma racionalnih področjih, hkrati pa imajo visoko razvite sposobnosti kreiranja in umetniškega izražanja, kar potrjuje teorijo o možnosti razvoja obeh možganskih polovic in dopolnjevanju le-teh. Razstav-
ljavka je namreč po izobrazbi magistra ekonomije. Eva Ilec, konservatorka in restavratorka za tekstil iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, je predstavila zgodovino patchworka in quilta ter podala strokovno mnenje k razstavi, kot ga je pripravila mag. Helen Heaney, predsednica Patchwork Gilde iz Avstrije.
Avtorica članka je predstavila razstavljavko. Glasbeni gost je bil Boštjan Vauh, profesor tolkal iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki je zaigral na vibrafon.
Patchwork in quilt izvirata iz azijskih budističnih dežel. Naj-
	/J T		f—i M.
			
Razstavljalka (druga z leve) v pogovoru z županom MO Ptuj,
dr. Štefanom Čelanom, urednico medija Ptujčan, Mileno Turk in Evo
Ilec.
starejši ohranjeni so iz Egipta. Enega izmed njih, starega okrog 3000 let, hranijo v Nacionalnem egiptovskem muzeju v Kairu. V času križarskih vojn so vitezi pod svojo opravo pogosto nosili prešite (quiltane) jopice. Patchwork tehniko so evropski bojevniki srečali tudi na zastavah in šotorih Turkov in Egipčanov ter bili nad njo tako navdušeni, da so še svoje prapore okrasili s heraldičnimi motivi. Tehnika spajanja več slojev tkanin za topla oblačila in pokrivala, ki so hkrati dekorativna, seje hitro širila po celi Evropi. Quilt je v širšem pomenu besede posteljno pregrinjalo, sestavljeno iz zgornjega, vzorčastega sloja, vmesnega polnila in spodnjega sloja (tkanina). Zgornji sloj je lahko iz enega kosa blaga, prešitega z vzorčki ali črtami (t. i. quilt), lahko pa je tudi sestavljen iz neštetih sešitih krpic tkanine (tj. patchwork-quilt ali slovensko krpanka).
Quitti so bili med najbolj uporabnimi izdelki, ki so jih v Ameriko prinesli prvi priseljenci. V času naseljevanja dežele so imeli pogosto življenjsko pomembno vlogo, saj je splošno pomanjkanje in osamljenost priseljence prisililo ponovno uporabiti sleherno zaplato blaga iz starih oblačil in drugih predmetov. Ko se je stiska priseljencev polegla, so se razvili ameriški quitti s svojim edinstvenim značajem in izrazito barvitostjo.
Keltski quilt je nastal v 5. in 6. stoletju našega štetja, ko se je s širitvijo krščanstva na Irskem keltska kultura preoblikovala, v
Cabin twist.
času največjega razcveta keltske umetnosti. Spirale, zvitki, cikcaki in enostavne geometrijske oblike iz zgodnjih keltskih časov so se združile z živalskimi motivi, ki so jih prinesli germanski osvajalci Britanije, in stilskim vplivom sredozemskega krščanstva v stil, danes poznan pod imenom keltski. V zadnjih 20-30 letih patchwork-quilt doživlja ponovni razcvet. Iz Amerike, kjer izdelovanje patchworka ni nikoli zamrlo, se je v velikem »viharju« vrnilo v Evropo, kjer se nezadržno širi tako v tradicionalni kot modemi obliki.
Milena Türk Foto: Aleš Šprah
Proračun Mestne občine Ptuj za leto 2006 sprejet
Beseda proračun izhaja iz starofrancoske besede bouge, bouette, pozneje budget. Svoj izvor ima v galski besedi boulga, bulga, ki je pomenila torbo iz usnja.
Glede na navedeno se je postopek »odpiranja proračuna« oz. usnjene torbe za leto 2006 pričel že v oktobru. V oktobru je mestni svet obravnaval delovno gradivo proračuna, v novembru osnutek in na decembrski seji predlog proračuna. Na delovno gradivo in na osnutek dokumenta je bilo kar precej pripomb, ki so se v okviru možnih prihodkov upoštevale. V nadaljevanju je prikazana sestava proračuna.
Proračun sestavljajo:
•splošni del
-	skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
•	posebni del
-	finančni načrti neposrednih uporabnikov (občinski svet, nadzorni odbor, župan, občinska uprava in ožji deli občin).
•	načrt razvojnih programov
-	načrtovani izdatki proračuna za investicije in državne pomoči ter druge razvojne projekte v prihodnjih štirih letih.
Ob pripravah novega proračuna smo ponovno opozorili na načela poslovanja občin, ki jih je potrebno upoštevati, in sicer: stvarnost pri planiranju prorač-
una, preglednost proračuna, gospodarnost (varčno in učinkovito poslovanje, izogniti se izdatku, ki ni nujno potreben, izbrati stroškovno ugodnejše rešitve), zakonitost (za vsak proračunski prejemek in izdatek mora obstajati zadostna pravna podlaga; občinam je dovoljeno samo tisto, kar je predpisano).
Za primerljivost med proračuni občin in državnim proračunom je bil v letu 2005 sprejet še zadnji predpis, to je programska klasifikacija izdatkov občinskih proračunov. Izdatki občinskih proračunov in finančnih načrtov neposrednih uporabnikov občinskih proračunov se v skladu s programsko klasifikacijo razvrščajo v področja proračunske
porabe, glavne programe in podprograme. Področja proračunske porabe so področja, na katerih občina deluje oz. nudi storitve. Opredeljenih jih je kar 23. MO Ptuj je tako v proračunu za leto 2006 namenila največ sredstev na področju prostorskega planiranja in stanovanjsko-komunal-ne dejavnosti (1,259 milijarde SIT), nato sledi varovanje okolja in naravne dediščine (919 milijonov SIT) ter izobraževanje (845.9 milijonov SIT). Navedena tri področja predstavljajo več kot 50 % proračuna in zajemajo večje investicije, kot je npr. izgradnja industrijske cone, CERO Gajke, nakup zemljišč ter vzdrževanje ulic in stanovanj. Področje izobraževanja zajema sredstva, namenjena vrtcem in za izobraževanje. Druga področja financiranja so še: lokalna samouprava, kultura, šport in nevladne organizacije, promet in prometna infrastruktura, socialno varstvo, zdravstveno varstvo, znanost in tehnološki razvoj itd. Skupaj znašajo vsi planirani odhodki 5.386.611.988 SIT in so v primerjavi z realizacijo leta
2004	višji za 23,5 %, v primerjavi z oceno realizacije za leto
2005	pa so višji za 17,5 %.
Posebno poglavje je prihodkovna stran proračuna, ki je znašala v letu 2004 3,9 milijarde SIT, ocena realizacije za leto 2005 znaša 4,5 milijarde SIT in predlog za leto 2006 4,9 milijarde SIT. Rast prihodkov za leto 2005 znaša 15,3 % in za leto 2006 9,9 %. Med prihodki predstavljajo največji delež davčni prihodki, sledijo nedavčni prihodki, kapitalski in transferni prihodki. Na prihodkovni strani proračuna bo potrebno v prihodnje iskati dodatne vire za izvajanje investicij, ki so se že pričele. Uvedba komunalnega prispevka bi lahko bila dodaten vir prihodkov. Sprememba zakona o financiranju občin pa je prinesla na državni ravni dodaten vir za občine v skupni višini 3 % primerne porabe, in sicer bodo sredstva namenjena sofinanciranju investicij. Dodatni republiški vir bi zagotovo prišel prav že v letu 2006, pa tudi v letu 2007.
Tanja Farič
Podpis listine o sodelovanju z mestom Ohrid, Makedonija 8. december 2005
Delegacija Ptuja in predstavniki mesta Ohrid.
V decembru je bila v Ohridu podpisana listina o sodelovanju med mestoma Ptuj in Ohrid. Ptujsko delegacijo je vodil župan Mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan, člana pa sta bila Vilko
Pešec, direktor podjetja Eko-les, in Andrija Koter, direktor podjetja Čisto mesto.
Tanja Ostrman Renault
Na zadnji letošnji seji
Zupan je svetnikom za 36. redno sejo, ki je bila v začetku tega tedna, predlagal dnevni red, na katerem se je kot najzahtevnejša točka obetala obravnava proračuna za naslednje leto. Vendar je bil proračun sprejet brez daljše ali vroče razprave, saj je ta med svetniki že potekala na dveh predhodnih sejah, pred vsakim zasedanjem sveta pa tudi med člani vseh odborov mestnega sveta (objavljen je v priloženem
Uradnem vestniku).
Svetniki so obravnavali: predlog odloka o proračunu MO Ptuj za leto 2006, pobude in vprašanja, nadaljevali so obravnavo sprememba in dopolnitev odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, delovno gradivo odloka o prenosu pravice upravljanja s premoženjem mestnim in primestnim četrtim Mestne občine Ptuj, osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa na območju MO Ptuj, osnutek odloka o oddajanju poslovnih prostorov v MO Ptuj, osnutek odloka o ustanovitvi sveta za varstvo pravic najemnikov v MO Ptuj, predlog sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks v MO Ptuj, predlog
sklepa o valorizaciji vrednosti povračil za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje v MO Ptuj, posamezni program prodaje stvarnega premoženja in predlog sklepa o prodaji več nepremičnin ob Dravski ulici, poročilo Nadzornega odbora MO Ptuj o opravljenem pregledu investicije v Osnovno šolo Olge Meglič, predlog sklepa o imenovanju Aleša Ariha za direktorja javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj in ugotovitveni sklep o prenehanju mandata svetniku MO Ptuj Maksu Lečniku.
Milena Tiirk
Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov
Ureditev pločnika in prehoda za pešce na cesti Na postajo - Vzdrževanje parka Turnišče - Razporeditev prostorov vojašnice - Rogozniško pokopališče neurejeno - Ureditev avtobusnega postajališča Ob železnici
Pobude in vprašanje Avgusta Laha:
1.	Na območju Vičavske ulice od št. 16 do št. 20 naj se uredi javna razsvetljava.
Odgovor: Javna razsvetljava na območju Vičavske ulice od št. 16 do št. 20 se bo urejala, ko bodo zagotovljena sredstva v proračunu. V mestni četrti Panorama bo v okviru zagotovljenih sredstev zgrajena javna razsvetljava v Ulici Vide Alič in naselju Bratje Reš.
2.	Zagotovi naj se dva milijona SIT za izdelavo hodnika za pešce ob Sončnem parku, od uprave Pokrajinskega muzeja Ptuj do dominikanskega samostana.
Odgovor: V osnutek proračuna za leto 2006 ni možno uvrstiti potrebnih sredstev za izvedbo pločnika ob Sončnem parku.
3.	Naj se zagotovijo potrebna sredstva za dokončanje kanalizacije za preostalih pet stanovanjskih objektov v Ulici Kneza Koclja v dolžini okrog 200 metrov.
Odgovor: V osnutek proračuna za leto 2006 ni možno uvrstiti potrebnih sredstev za zaključitev kanalizacije v Ulici Kneza Koclja v dolžini okrog 200 m.
Samo Segulin
4.	Kdo je plačal, da so se po poteh v Sončni park zhetonirali robniki, potem pa izruvali ter se je vzpostavilo prejšnje stanje, saj bi lahko bil že zgrajen del pločnika.
Odgovor: Pri gramoziranju poti s poljčanskim peskom v Sončnem parku smo skupaj z Osnovno šolo Olge Meglič ugotovili, da bi bile poti dalj časa urejene, če bi se uredile z vrtnimi betonskimi robniki. Ko so bili vrtni robniki že postavljeni, je dela prekinil Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor ter naložil, da se morajo vrtni robniki odstraniti. Zaradi takojšnje odstranitve vrtnih robnikov le-ti niso bili zaračunani (razen samega dela v minimalnem obsegu).
Zdenka Matjašič
♦ ♦♦
Pobude Marije Magdalene:
1.	Še v letošnjem letu naj se ustanovi odbor najemnikov stanovanjskih in poslovnih prostorov, ki bo opravljal program vlaganj v stanovanja in poslovne objekte in nadziral izvajanje teh.
Odgovor: Program izvajanja potrebnih del v stanovanjih in poslovnih objektih je sestavni del proračuna in ga mestni svet sprejme skupaj s proračunom. Ob zaključku proračunskega leta (v zaključnem računu) je pri realizaciji proračuna prikazana tudi realizacija posameznega programa.
2.	Naj se ugotovi lastništvo obeh blokov, ki sta bila zgrajena na Osojnikovi cesti pred 10 oz 7 leti, zlasti še, ker je sedaj Že jasno, da se krediti vračajo iz sredstev najemnin, ki bi pa morale biti namenjene za vzdrževanje stanovanjskega fonda in ne za odplačevanje anuitet za kredite.
Odgovor: Neprofitna najemnina, v skladu s 118. členom SZ-1, pokriva stroške vzdrževanja stanovanj in skupnih delov, stroške za opravljanje upra-vniških storitev, amortizacijo v življenjski dobi 60 let ter stroške financiranja sredstev, vloženih v stanovanje in pripadajoče skupne dele ter zemljišče za stanovanjsko stavbo.
3.	V letu 2006 naj se za mlade družine s pomočjo sredstev republiškega stanovanjskega sklada in evropskih strukturnih skladov zgradi vsaj ena stanovanjska enota.
Odgovor: Pobudo bomo proučili ter pridobili informacije, kako je možno priti do teh sredstev in pod kakšnimi pogoji ter kaj bi to pomenilo za proračun Mestne občine.
♦ ♦♦
Vprašanje Mete Puklavec:
Kdaj bo razprava o odloku, po katerem naj bi poslovno-razstavne prostore oz galerije oddajali v najem pod ugodnimi najemnimi in drugimi pogoji, s čimer bi v staro mestno jedro
Ptuja pritegnili ravno vsebine dejavnosti, kot je bila galerija Tenzor, ki je zaprla svoja vrata? Odgovor: Priprava osnutka odloka o oddajanju poslovnih prostorov je v zaključni fazi in bo mestnemu svetu predložen v obravnavo predvidoma v decembru tekočega leta. (Op. ur.: Svet je osnutek obravnaval 19. 12.)
♦ ♦♦
Pobuda Roberta Križaniča:
Potrebno je popraviti celostno strategijo razvoja in ohranitve ter oživitve starega mestnega jedra in določiti, čemu bo staro mestno jedro namenjeno. Odgovor: Razvoj in ohranitev starega mestnega jedra se bosta izvajala v skladu s sprejeto strategijo integralnega razvoja občine ter zagotavljanjem ustreznega vira sredstev.
Bogdan Kovač
♦ ♦♦
Vprašanja Janeza Rožmarina:
1.	Kdaj bodo nameščene cestne grbine ali viseči radar na cesti Na postajo, kjer hitrost vožnje nekaterih voznikov presega 100 km/h?
Odgovor: Občinska uprava MO Ptuj na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvaja umirjanje hitrosti vožnje s hitrostnimi ovirami pred vrtci, šolami in pred zdravstvenim domom, kar je določeno z Zakonom o varnosti cestnega prometa. Postavitev table VIAS-SIS - meritev hitrosti na predmetni lokaciji trenutno ni možna, ker postavitev nosilne table zahteva posebno konstrukcijo - nosilec. Na sedanjih lokacijah je postavljena na drogovih javne razsvetljave.
2.	Zakaj na cesti Na postajo ni pločnika in prehoda za pešce, saj otroci prečkajo cesto, da vstopijo na avtobus?
Odgovor: Mestna četrt Breg mora planirati izgradnjo hodnika za pešce v svojih programih in šele nato bo možna uvrstitev investicije v občinski proračun v naslednjih letih ter s tem izvedba
hodnika za pešce na tej cesti.
3.	Naj se uredi okolica postajališča na cesti Ob železnici, nasproti železniške postaje.
Odgovor: Na pobudo svetnika bo obveščen lastnik zemljišča, Slovenske železnice, naj uredi okolico.
4.	Naj se zamenja razsvetljava in namestijo druge luči, ker je razsvetljava slaba in zastarela.
Odgovor: Mestna četrt Breg naj planira izgradnjo nove javne razsvetljave v svojih programih in šele nato bo v okviru finančnih možnosti investicija uvrščena v občinski proračun v naslednjih letih.
5.	Naj se vzpostavi boljši kabelski sistem, ker je sedaj slab.
Odgovor: Mestna občina Ptuj ne upravlja kabelskega sistema v naselju Turnišče, zato je pripombe potrebno posredovati na upravljavca, UPC TELEMACH, d. o. o.
6.	Naj se električno napeljavo spelje po zemlji, saj so nekatere hiše v Ulici 1. maja prepletene z električnimi kabli.
Odgovor: Mestna občina Ptuj ni lastnik in ne upravljavec električne napeljave, temveč Elektro Maribor, PE Ptuj. V okviru sodelovanja MO Ptuj in Elektra Maribor o skupnih ureditvah posamezne infrastrukture pa bo potrebno predmetno kabliranje uvrstiti v načrte investicij v naslednjih letih.
7.	Kdo je odgovoren za vzdrževanje parka na Turnišču, saj stara drevesa ležijo po sprehajalnih poteh?
Odgovor: Park Turnišče je v državni lasti. Ministrstvo za kulturo RS je dolžno vzdrževati svojo lastnino.
8.	Pri cerkvi sv. Roka naj se namesti cestne grbine, saj otroci prečkajo cesto na nepreglednem ovinku.
Odgovor: Za varen prehod Rogaške ceste na Poljsko cesto je označen prehod za pešce. Za varen dostop do cerkve sv. Roka je zgrajen hodnik za pešce, zato naj otroci prečkajo cesto na prehodu za pešce.
9.	Naj se na območju Term Ptuj začne postopek za ureditev poti ob Koroščevem mlinu zaradi turističnih in logističnih potreb. Odgovor: Na območju Term Ptuj je izdelan ureditveni načrt cestne in komunalne infrastrukture ter povezovalna cesta ob kanalu s kolesarsko cesto. Izvajanje in za to potrebna sredstva so planirana v letu 2006.
Milan Pavlica
♦ ♦♦
Pobuda Petra Pribožiča: Naj
se pozove Komunalno podjetje Ptuj, da na novem Rogozniškem pokopališču pograbi listje in pokosi obrežje Rogoznice. Naj se pojasni, kdo je za to zadolžen.
Odgovor: Komunalno podjetje je bilo opozorjeno o neustrezni urejenosti rogozniškega pokopališča in je takoj pri stopilo k čiščenju ter ureditvi pokopališča.
Zdenka Matjašič
♦ ♦♦
Pobuda Mirka Kekca: Naj
se uredi odvodnjavanje prvega dela kanalizacije pri kapeli v Žabjaku, kar bi stalo 100.000 ali 200.000 SIT.
Odgovor: Ureditev okolice kapele ter odvodnjavanje bo izvedeno v letu 2006. Sedaj je odvodnjavanje urejeno z odprtim odvodnim jarkom.
♦ ♦♦
Vprašanje Milana Petka: Kdaj ho narejena oz. urejena cesta Krčevina pri Vurbergu? Odgovor: V letu 2004 so bila sredstva zagotovljena in realizirana v višini 12.800.000,00 SIT. Za leto 2005 ni bilo zagotovljenih sredstev.
Milan Pavlica
♦ ♦♦
Vprašanje Mirka Kekca:
Kakšen kriterij je veljal ob sprejemu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, da se je ulice razvrstilo v prvo, drugo in tretjo cono?
Odgovor: Odlok o nadomestilu stavbnega zemljišča je mestni svet Mestne občine Ptuj sprejel
22.	decembra 2000, s pričetkom veljave 1. 1. 2001. Pred tem je bil v veljavi stari odlok, ki je bil do sprejetja uvodoma nave-
denega odloka popravljen v tem smislu, da sta se iz odloka, zaradi novonastalih občin črtali občina Majšperk in občina Kidričevo. Ker je novi odlok ohranil obliko odmerjanja nadomestila, je povzel tudi način razdelitve območja občine na cone. Cone, ki zajemajo območja odmere nadomestila, so navedene v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, številka 10/2000,
27.	december 2000).
Majda Bregar
♦ ♦♦
Pobuda in vprašanje Dejana Levaniča:
1.	Strokovne službe Mestne občine Ptuj naj proučijo možnost zagotovitve sredstev za realizacijo Odloka o ustanovitvi sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj (zagotovitev brezplačnega pravnega svetovanja ter opravljanje administrativno tehničnih del) in podajo konkreten predlog na sejo mestnega sveta. Ali je to možno ali ni možno dati v proračun, pa bodo določili svetnice in svetniki.
Odgovor: Osnutek odloka je bil na dnevnem redu decembrske seje mestnega sveta, sredstev za realizacijo odloka pa v predlogu proračuna ni predvidenih.
Janko Širec
2.	Kako daleč je razporeditev prostorov v stari vojašnici?
Na zadnjem razgovoru s predstavniki Ministrstva za kulturo,
30.	novembra, je bil predstavnikom MO Ptuj predstavljen zadnji predlog Ministrstva za kulturo v zvezi z razdelitvijo prostorov vojašnice na Ptuju.
Za potrebe Zgodovinskega arhiva Ptuj in delovanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, na Ptuju je namenjen objekt št. 2. Zanj se že intenzivno pridobiva projektna dokumentacija, v letu 2006 pa načrtujejo tudi selitev obeh institucij. Ministrstvo za šolstvo in šport je že prevzelo objekt št. 1 in ga bodo namenili izobraževalnim programom Šolskega centra Ptuj. Prevzeli bodo tudi objekte št. 9 in 10 (kotlovnica in pralnica), št. 13 (knjižnica in skladišča Loge Voj) in št. 14 (okrepčevalnica). Prenos upravljanja bo izvedla in potrdila Vlada RS.
Prostorski potrebam Urada za delo Ptuj bo namenjen objekt št. 4 (bivši območni štab), Ozari pa je bil ponujen objekt št. 7 (delilna kuhinja z jedilnico). Tudi ta dva objekta naj bi v upravljanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prenesla Vlada RS.
Za depoje knjig za bibliobus je bil Knjižnici Ivana Potrča Ptuj ponujen objekt št. 11. Pogodbe z ministrstvom bodo zavodi sklepali neposredno.
Odprto ostaja le vprašanje uporabe objekta št. 3 (stražarnica) in zunanjih asfaltiranih športnih površin. Za objekt št. 3 se zanima Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, športne površine pa bi želeli nameniti ptujskim športnikom in mladini. V primeru, da se MŠŠ ne bo odločilo za prevzem navedenih objektov in površin, ponuja Ministrstvo za kulturo dve možnosti; ali odda prostore v najem (tržna najemnina) ali jih v upravljanje prevzame društvo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Zato je v teku postopek, da si Zveza kulturnih društev Ptuj pridobi ta status, s čimer ji bo omogočeno, da prevzame navedene površine.
Zdenka Ristič
♦ ♦♦
Vprašanje Peter Letonja: Ali
ni sredstev, da se ob sneženju ni očistila Krempljeva ulica in Mestni trg?
Odgovor: Krempljeva ulica in Mestni trg sta bila splužena v I. prioriteti. Odvoz snega zaradi omejenih sredstev v programu objektov skupne rabe ni bil naročen.
♦ ♦♦
Vprašanje Maksa Ferka:
Naj se preveri, ali je res, da je Komunalno podjetje tistim, ki so bili dolž.ni najemnino za grob, listke nalepilo kar na grob. Odgovor: Komunalno podjetje je res nalepilo listke z opomini na spomenike vsem tistim, ki so bili dolžni najemnino za dve leti in več. Lastniki grobov kljub opominom niso plačevali najemnine, zato se je Komunalno podjetje odločilo za takšen pristop.
♦ ♦♦
Pobuda Janeza Rožmarina:
Naj se Komunalno podjetje opozori na neurejenost novega rogozniškega pokopališča. Naj se uredi razsvetljava in naj se smeti odpeljejo, ko je to potrebno; že dolgo pa tudi govorimo o žarni steni.
Odgovor: Investicija bo v okviru razpoložljivih sredstev upoštevana pri pripravi proračunov naslednjih let. Komunalno podjetje Ptuj je opozorjeno v zvezi z rednim odvažanjem smeti. Komunalno podjetje Ptuj je naročilo idejno zasnovo za razširitev novega rogozniškega pokopališča, v katerem je planiran tudi žarni zid. Z razširitvijo pokopališča bo postavljen tudi žarni zid.
Zdenka Matjašič
♦ ♦♦
Pobuda Marjana Kolariča:
Naj se postajališče zja šolski avtobus za učence iz Primestne četrti Rogoznica, ki obiskujejo OŠ Ljudski vrt, organizira pri Rašlovi kapeli.
Odgovor: Pobudo smo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bo proučil varnost ustavljanja avtobusa pri omenjeni kapeli. V primeru pozitivnega odgovora bomo pri kapeli organizirali postajališče za šolski avtobus.
♦ ♦♦
Pobudi Mete Puklavec in Gimnazija Ptuj:
Mestni svet naj podpre vpis v programe, ki jih ptujska kmetijska šola že doslej izvaja, in sicer: pomočnica gospodinje/oskrbni-ce, kmetovalka gospodinja in kmetijski tehnik ter v program veterinarski tehnik, ki ga je šola predlagala na osnovi potreb in pobud v regiji ter oddelek umetniške gimnazije na Ptuju. Odgovor: 30. novembra smo na Ministrstvo za šolstvo in šport poslali dopis, s katerim smo jih obvestili, da je mestni svet soglasno podprl prizadevanja Gimnazije Ptuj za pridobitev umetniške gimnazije in prizadevanja kmetijske šole Ptuj za vpis že obstoječih programov in razvoj novih.
Asja Stropnik
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
leleifs^
OO ZELENI PTUJA
V novem letu vam želimo
Spoštovani Ptujčani in Ptujčanke!
Pred nami je čas, ki nas vsako leto spomni, da se je potrebno za trenutek ustaviti, se ozreti na opravljeno delo in si zastaviti nove cilje. Življenje nam daje le čas in prostor, nas pa čaka izziv in priložnost, daju zapolnimo. Zahvaljujemo se vam za pomoč in uspešno sodelovanje v tem letu, z željo, da to sodelovanje ohranimo in obogatimo tudi v prihajajočem letu 2006. tudi veliko osebnega zadovoljstva, zdravja in dobrih odločitev.
Svetniška skupina Zeleni Ptuja
M Sl
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Vsem občankam in občanom mestne občine Ptuj čestitamo ob dnevu samostojnosti.	^
Ker so pred nami božični prazniki in se leto izteka, naj na koncu zaželimo vsem Ptujčankam in Ptujčanom božjega miru, zdravja, uspehov in srečno v letu 2006!
Mestni odbor N.Si Ptuj
Vsem prebivalcem mesta Ptuj želimo dobrega zdravja, vedrega razpoloženja, osebne sreče in veliko delovnih uspehov ob praznovanju božiča, dneva samostojnosti in novega leta 2006.
V leto 2006 vstopimo ponosno in z optimizmom, tako bodo naši skupni cilji lažje uresničeni.
DeSUS ne bo več satelitska stranka, pač pa si bomo prizadevali, da iz te stranke naredimo pokončno sodobno stranko z močnim poudarkom na socialnih vrednotah.
Območni odbor DeSUS Ptuj, predsednik Albin Pišek, mestna svetnika Ignac Vrhovšek in Meta Puklavec
SOCIALNI

S svežimi močmi v novo leto
23. decembra je v novih prostorih Socialnih demokratov Ptuj, na Čučkovi 2 (kletni prostor številka 5), potekala izredna letna konferenca, kjer so članice in člani dopolnili pravilnik o delovanju, govorili o lokalnih volitvah 2006 in razširili predsedstvo. Sedanjemu vodstvu, predsedniku Miranu Mešku, podpredsedniku Dejanu Levaniču, sekretarki Petri Kurnik, članici Alenki Krabonja. osebi za stike z javnostmi Mirjani Nenad in Žigu Simoniču, predsedniku MF SD Ptuj, so se pridružili še Aleš Strafela, Jaka Marinič, Mladenka Bogatinovski in Anka Ostrman. Predsednik Pokrajinskega odbora Ptuj-Ormož ostaja Vladimir Berger, predsednik območne organizacije pa Dani Tahirovič.
Novo vodstvo želi vsem občankam in občanom obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva, prijetnih obdobij in nasmejanih trenutkov v letu 2006. Naj vam bo leto, ki prihaja, naklonjeno na vseh področjih in naj bo zmagovalno!
Mirjana Nenad
LDS	Vsem Ptujčankam 2006.	in Ptujčanom želimo lepe božične	praznike ter veliko sreče in uspehov v novem letu
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE MESTNI ODBOR PTUJ Gregor Šmigoc,		Emil Mesarič,	Lidija Majnik,
predsednik MO MLD Ptuj		svetniška skupina LDS	predsednica MO LDS Ptuj
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
SDS
»Prihodnost je nepopisana belina papirja.
Na vsakem je, da sam stori korak v njo.
Zariše svojo stezo ali skupaj z drugimi začrta močno pot.«
V prihajajočem prazničnem času vam želimo veliko lepih trenutkov, božičnega miru in vam voščimo ob dnevu samostojnosti. Naj bo leto 2006 polno zadovoljstva, zdravja in poslovnih uspehov.
Mestni odbor SDS Ptuj
ptuj@sds.si
Slovenska ljudska stranka
Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani!
Ob prihajajočem praznovanju vam želimo vesele in slovesno doživete božične praznike, prav tako pa srečno in zadovoljno novo leto 2006!
Mestni odbor SLS Ptuj
Prehod v novo leto v znaku boja proti korupciji
strankamladihslovenije
S/VS
i	Na prehodu iz starega v novo leto smo v Stranki mladih Slovenije zelo zaposleni. V to pa nas še toliko bolj silijo
ideje in poteze vladajoče večine v parlamentu in vladi, ki hoče ukiniti komisijo za preprečevanje korupcije. To je edini neodvisni organ v državi Sloveniji, ki bdi nad nepoštenimi finančnimi tokovi. Komu je v interesu, da ni kontrole?!
Edini način, da povemo svoje nestrinjanje z nelogičnimi potezami oblasti, je naš proti na referendumu. Volivke in volivce pozivamo, da na sedežu Upravne enote podpišete izjavo s podporo referendumu proti ukinitvi komisije za preprečevanje korupcije. Podpisane izjave zbiramo pred sedežem Upravne enote, lahko pa jih oddate v poštni nabiralnik Stranke mladih Slovenije v Prešernovi ulici 27. Podpisi se zbirajo do vključno 6. januarja.
Vsem občankam in občanom mestne občine Ptuj želimo blagoslovljen božič in srečno ter zadovoljno novo leto 2006!
Robert Križanič, predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj
ptujfasms.si
Občani in občanke, Slovenci in Slovenke!
Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso, ne samo nje, temveč vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje.
(Ivan Cankar)
Pred 15 leti, 23. decembra 1990, smo se na plebiscitu z veliko večino odločili za samostojno in neodvisno Slovenijo. Ta odločitev je predstavljala temelj nove države.
Ob dnevu samostojnosti in v pričakovanju božično-novoletnih praznikov vam Mestni odbor Slovenske nacionalne stranke Ptuj želi veliko zadovoljstva in osebne sreče v novem letu 2006.
Miroslav Letonja, predsednik Mestnega odbora SNS
•Z/ff/m/t J \
Tekmovanje LivCom Awards v španski La Coruni
Tekmovanje, ki smo ga pri nas poimenovali Mesta, v katerih je lepo živeti, je potekalo letos od 3. do 7. novembra v španski La Coruni. Župan in vsi drugi gostitelji so se zelo potrudili, da bi vsem ekipam in spremljevalcem to srečanje ostalo v čim lepšem spominu.
Ptujska ekipa (od leve]: Marija Meznarič, Alenka Ketiš, in Albin Pišek ter predstavnik mesta La Coruna in predsednik sodniške komisije.
Ptujsko ekipo smo sestavljali Albin Pišek. Alenka Ketiš in Marija Meznarič. Ptuj se je uvrstil v to finalno tekmovanje na podlagi pisnega in fotografskega gradiva, ki ga je bilo treba poslati že veliko prej. Ta del so pripravili Simona Kašman, Tanja Ostrman Renault in Črtomir Goznik.
Predstavitev je zajemala več kategorij, od tega, kako skrbimo in izboljšujemo naše okolje, ohranjamo kulturno dediščino, do načrtovanja za prihodnost. V naši kategoriji, ki je zajemala mesta oz. lokalne skupnosti z
25.000	do 75.000 prebivalcev, smo po oceni sodnikov zasedli
drugo mesto in dosegli bronasto priznanje. To je dosežek vseh, ki smo pri tem sodelovali. Na predstavitvi z Alenko nisva hoteli prikazati nerealnega stanja, poudarili sva dosežke in izboljšave, ki ponujajo Ptujčanom in okoličanom lepše življenje, obenem pa sva bili kritični do tistega, kar bi se že lahko ali moralo izboljšati, da bi vse generacije v naši skupnosti še kvalitetneje živele in ustvarjale. Tak pristop je komisija, sestavljena iz treh sodnikov, pohvalila.
V naši kategoriji so tekmovala štiri mesta. Prvi so bili Španci, za sabo pa smo pustili Švede in Čehe. Menimo, da bi se moral
Ptuj tudi v bodoče udeleževati takih predstavitev, saj so mnogi izrazili navdušenje nad lepotami Ptuja in pokrajino ter obljubili, da bodo dober glas o tem pones-
li v svoje skupnosti po celem svetu. Naslednje leto bodo gostitelji Kitajci.
Marija Meznarič
Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek
Izvajanje projektnih aktivnosti poteka v skladu s časovnim in finančnim načrtom projekta
Projekt Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek, ki ga Mestna občina Ptuj izvaja s finančno pomočjo EU, bo kmalu na polovici časovnega roka.
Med aktivnostmi, ki jih v projektu že izvajamo, je »kartiranje in opredelitev notranjih osbmočij habitatnih tipov in vrst«. Za izvedbo storitev smo izbrali Center za kartografijo favne in flore iz Miklavža na Dravskem polju.
Izbrani izvajalec je območje ribnikov že skartiral (vnos habitatnih tipov in vseh ostalih površin na karto), v prihodnjem letu pa bo ocenil velikost populacije in opredelil notranja območja za kačjega pastirja dristavčnega spreletavca in metulja črtastega medvedka, ki veljata za ogroženi vrsti in za katera je opredeljeno območje Natura 2000, izdelan pa bo tudi predlog ribiško gojitvenega načrta.
Na območju ribnika v Podvin-cih je predvidena tudi sanacija meniha in čiščenje odvodnega jarka. Iztočni objekt je dotrajan in stalnega vodostaja v ribniku ni bilo več mogoče zagotavljati, kar je negativno vplivalo ali celo ogrožalo obstoj vodnih vrst in obrežnih rastlin. Postopek izbire izvajalca je že zaključen in izbrana je bila družba Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj. Dela na terenu se bodo pričela takoj, ko bo to omogočalo vreme.
V začetku prihodnjega leta bomo
organizirali informativno-moti-vacijsko delavnico, ki bo namenjena lokalnemu prebivalstvu. Predstaviti jim želimo območje izvajanja aktivnosti, cilje projekta, partnerje in njihovo vlogo. Pridobiti želimo pripombe in predloge prebivalcev ter vzpodbuditi pozitiven odnos in vključevanje le-teh v aktivnosti projekta. V naslednjem letu imamo namen posneti promocijski film o ribnikih in z njim vzpodbuditi občutek za ohranjanje narave. Natisnili bomo tudi brošure, zloženke in razglednice. Ob delu ribnika v Podvincih pa bo potekala učna pot z usmerjevalnimi in informativnimi tablami.
Ker je projekt sofinanciran z evropskimi sredstvi, moramo Ministrstvo RS za okolje in prostor (MOP) ter Regionalni center za okolje (REC) mesečno obveščati o stanju na projektu, pravkar pa se pripravljamo na izdelavo vmesnega poročila, ki ga moramo oddati po polovici
trajanja projekta, to je v januarju 2006. V novembru nas je obiskala tudi komisija, v kateri sta bili mag. Julijana Lebez Lozej (MOP) in Tatjana Studen (REC). Pregledali smo časovni in finančni načrt projekta, preverili, če je vse v skladu z zastavljenimi cilji in jih seznanili s potekom del na projektu. Beseda je tekla tudi o izvedbi strokovne ekskurzije v Avstrijo, na kateri nam je partner predstavil njihov načrt upravljanja na naravovarstvenem območju Sablatnigmoor in tako bomo le-tega na podlagi njihovih pozitivnih izkušenj uporabili pri izdelavi osnutka integralnega načrta upravljanja za območje naših ribnikov. V tem načrtu bodo različni sektorji (varstvo narave.
ribištvo, gozdarstvo, lovstvo, % raba kmetijskih zemljišč) tako | usklajeni, da bo njihovo skup- .*£ no delovanje na tem območju 6 nemoteno. Predstavnicama smo ! sporočili, da je sodelovanje med •* MO Ptuj ter občino Dobrla vas S - Ebemdorf zelo konstruktivno, “ saj seje razširilo tudi na področje o turizma. V naslednjem letu načr- g. tujemo skupno prijavo na novi c projekt v okviru evropskega pro- | grama Interreg. Predstavnici sta » si tudi ogledali dejansko stanje jj, na območju ribnikov in zaključili | smo, da aktivnosti potekajo brez L večjih težav in zamud.
C
Mihael Janžekovič | Foto: Vekoslav Lašič %
obravnavati kot uradno stališče Evropske unije.
Pogodba za gradnjo 1. faze glavne ceste Hajdina-Ptuj
sklenjena
Družba za avtoceste v RS, DARS, d. d., je konec novembra z izbranimi najugodnejšimi ponudniki na mednarodnih javnih razpisih sklenila tri izvajalske pogodbe v skupni vrednosti 8,24 milijarde tolarjev. Ena izmed njih je pogodba za gradnjo prve faze glavne ceste Hajdina-Ptuj z dvema gradbenima podjetjema v skupnem nastopu, Cestnim podjetjem Ptuj in Cesto Varaždin. Pogodbena vrednost je 3,3 milijarde tolarjev, rok dokončanja del pa 16 mesecev.
Na mednarodnem javnem razpisu za gradnjo glavne ceste Gl-2 (HC) Hajdina (Draženci)-Ptuj, ki v okviru prve gradbene etape poleg gradnje glavne ceste Gl-2 na območju občine Hajdina zaobjema še gradnjo južne mestne vpadnice ter povezovalne ceste od Zagrebške ceste do južne mestne vpadnice, je bil kot najugodnejši med štirimi prispelimi ponudbami izbran izvajalec v skupnem nastopu Cestno podjetje Ptuj in Cesta Varaždin. Dolži-
na glavne ceste Gl-2 Hajdina (Draženci)-Ptuj od priključka na glavno cesto Gl-9 do Ormoške ceste v Ptuju znaša 4 kilometre, dolžina povezovalne ceste od Zagrebške ceste do krožišča na južni mestni vpadnici pa je I kilometer. Na celotni trasi so štiri krožišča ter poleg mostu čez Dravo še trije manjši mostovi in en nadvoz. Celotna investicija prve gradbene etape je vredna 5,4 milijarde tolaijev, od tega predstavlja sklenjena pogodba tri
petine (3,3 milijarde tolaijev). Predmet pogodbe je izgradnja 670 metrov dvopasovne glavne ceste Gl-2 na območju občine Hajdina ter 390 metrov navedene ceste na območju mestne občine Ptuj ter povezovalna cesta med Zagrebško cesto in krožiščem Perutnina na Ptuju. Pri tej pogodbi kot sofinancerji nastopajo Mestna občina Ptuj s 597,8 milijona tolarjev (18-odstotni delež), Elektro Maribor s 73,5 milijona tolarjev ter Telekom Slovenije z 8,5 milijona tolarjev. DARS je konec septembra letos z izvajalcema v skupnem nastopu, SCT Ljubljana in Allgemeine Baugesellschaft A. PORR Dunaj, že sklenil pogodbo za izgradnjo mostu prek ustja Ptujskega jezera. Cestni most čez
reko Dravo na Ptuju je kot del južne mestne vpadnice/obvoz-nice sestavni del bodoče dvopasovne hitre ceste Hajdina-Ptuj, hkrati pa predstavlja tudi navezavo Ptuja na bodočo avtocesto A4 Maribor-Gruškovje. Pogodbena vrednost izgradnje mostu, ki bo skupaj s priključnimi cestami tvoril obvoznico mesta Ptuj, znaša 2,l milijarde tolarjev, rok za izgradnjo mostu pa je, enako kot pri sklenjeni pogodbi za gradnjo ceste 16 mesecev. Tako most kot glavna cesta Gl-2 na območju občine Hajdina bosta predana v uporabo predvidoma spomladi 2007.
Milena Türk
Odvoz rabljenih vozil
Z novo Uredbo Vlade RS je oddaja osebnega motornega vozila v razgradnjo za zadnjega lastnika od letošnjega decembra dalje brezplačna, in sicer za vsa vozila, ki so bila in so še registrirana v Republiki Sloveniji.
KAKO RAVNATI IN IZVESTI POSTOPEK
Vozilo, ki ga zaradi izrabljenosti ne želite več imeti, lahko brezplačno oddate izvajalcu gospodarske javne službe - GJS, Wolf Skakovci, d. o. o., ali na njegovem najbližjem pooblaščenem prevzemnem mestu Dominko, d. o. o., Zadružni trg 8, Ptuj, tel. 02 788 II75, kjer boste prejeli potrdilo o razgradnji. Na podlagi potrdila pri prijavno-odjavni službi svoje vozilo odjavite iz prometa in evidence registriranih vozil v Republiki Sloveniji.
V kolikor ste vozilo že odjavili iz prometa in ga želite oddati, nimate pa možnosti, da ga dostavite na prevzemno mesto, ker ni vozno, o tem obvestite kontaktno osebo na Skupni občinski upravi Majdo Murko, komunalno inšpektorico, ki bo skupaj z izvajalcem organizirala brezplačni prevzem in odvoz vozila z vašega dvorišča. Ob predaji morate izročiti prometno dovoljenje in izjavo o lokaciji. Prometno dovoljenje in potrdilo o razgradnji boste prejeli brezplačno po
pošti na dom.
Vozilo, za katerega ni mogoče ugotoviti vseh podatkov, ker nimate prometnega dovoljenja, želite pa ga oddati, prav tako prijavite na Skupni občinski upravi, saj bodo tudi ta vozila s strani izvajalca odstranjena brezplačno kot »stara bremena« po predhodni potrditvi našega naročila s strani Ministrstva za okolje. Za ta vozila se ne izdaja potrdilo o razgradnji, ampak evidenčni list o odstranitvi odpadkov, ki ga izvajalec GJS potrdi mestni občini.
V IZOGIB POZNEJŠIM ZAPLETOM
(Izkušnje: vozila se pojavijo na javni površini, od koder se po odredbi pristojnih organov odstranijo na stroške zadnjega lastnika).
Vozil ne oddajajte nikomur razen pooblaščenemu izvajalcu GJS, Wolf Skakovci, ali njegovim pooblaščenim prevzemnim mestom, kjer prejmete državno potrdilo o razgradnji (potrdilo mora imeti v glavi grb Republi-
ke Slovenije in logotip Državne GJS).
Vse dodatne informacije dobite na Skupni občinski upravi na tel. 02 748 29 96 ali 02 748 29
Lepše brez petard
Nepremišljena, predvsem pa neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča nezaželene posledice, telesne poškodbe, vznemirja ljudi in živali ter tudi onesnažuje okolje. Najpogostejše poškodbe so opekline, raztrganine rok ali poškodbe oči.
Zavedati se moramo, daje nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh. Zato prosimo vse, predvsem pa starše in skrbnike, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorete k preprečevanju in zmanjševanju posledic takih ravnanj. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici.
Spoštujmo pravico sosedov, otrok in starejših, da v miru praznujejo, zato ne mečimo petard v njihovo bližino in pred nji-
63 in neposredno pri izvajalcu GJS, Wolf Skakovci, na tel. (02) 540 9l 00.
hove domove. Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda, vredni poka petarde?
Policijska postaja Ptuj
Snežinke tiho prekrijejo sledi, a čas naj ne zabriše dragocenih človeških vezi, ki stkali smo jih do soljudi.
Vesele božične praznike in srečno 2006 Vam želi
POLICIJSKA POSTAJA PTUJ
Majda Murko
///yrn/t J 3
Novosti v predpisih na področjih varstva okolja in odlaganja
odpadkov
Konec aprila 2004, ob vstopu Slovenije v EU, so bili na novo sprejeti ali pa prenovljeni številni predpisi s področja varstva okolja (sem spada tudi področje ravnanja s komunalnimi odpadki), vključno s krovnim Zakonom o varstvu okolja. Posledično je bilo seveda potrebno prilagoditi in uskladiti predpise na lokalnem nivoju. Tako smo v letošnjem letu na področju ravnanja s komunalnimi odpadki sprejeli tri nove predpise.
Ti so: Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj (na kratko kar odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki). Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj (tarifni pravilnik) in Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj (koncesijski akt).
Ker so imena novih predpisov precej zamotana in težko razumljiva, pa vendar takšne nazive zahteva naša zakonodaja in jih v uradnih objavah moramo v navedeni vsebini tudi uporabljati, pa bom v nadaljnjem besedilu za lažje razumevanje uporabljala njihove pomenske skrajšave.
KATERE SO BISTVENE SESTAVINE NOVIH PREDPISOV IN KAKŠNE SO NOVOSTI?
Vsi predpisi so zasnovani na konceptu ločenega zbiranja odpadkov, kar je skladno tudi s krovnim zakonov o varstvu okolja in nacionalno strategijo, ki snovni izrabi (reciklaži daje prednost pred energetsko izrabo - sežiganjem). Tem usmeritvam smo sledili že v dosedanjih predpisih, zato na tem področju večjih sprememb ne bo. Kljub temu pa za osvežitev spomina ne bo
odveč nekaj informacij o tem, kaj je potrebno ločevati in kam odložiti.
Za potrebe ločenega zbiranja mora biti vzpostavljena ali pa se mora na novo vzpostaviti tam kjer je še ni, mreža zbiralnic ločenih frakcij. To so pravzaprav ekološki otoki, vendar pa nova zakonodaja prinaša tudi novo terminologijo, na katero se bo potrebno navaditi. V zbiralnicah se trenutno zbirajo štiri frakcije: papir-karton, plastenke, pločevinke in steklo. Pri tem bi rada še posebej poudarila, da je potrebno kartonsko škatlo pred odlaganjem raztrgati, da zmanjšamo njen volumen. V letu 2006 pa načrtujemo razširitev ločenega zbiranja v zbiralnicah z novo frakcijo - tetrapack embalažo. Ob nedavno zgrajeni najsodobnejši kompostami v Sloveniji je bila poleg pravne dana tudi realna podlaga, da smo posebno pozornost namenili ločenemu zbiranju organskih kuhinjskih odpadkov in biološko razgradljivih odpadkov iz vrtov (odpadne vrtnine, trava, listje, vejevje ...). Z odlokom sta občanom dopuščeni dve možnosti, in sicer da tovrstne odpadke kompostirajo sami na lastnih kompostnikih, v nasprotnem primeru in za tiste občane, ki nimajo možnosti lastnega kompostiranja, pa bo poskrbel izvajalec z namestitvijo dodatne posode za biološke odpadke. Pri tem vsekakor moram opozoriti, da je vsakršno sežiganje komunalnih odpadkov vključno z vejevjem, listjem, suho travo ipd. prepovedano in se šteje za prekršek.
Za kosovne in nevarne odpadke je predvidena zbiralna akcija enkrat letno. Če se pojavi potreba po oddaji tovrstnih odpadkov kadarkoli med letom, pa jih lahko občani brezplačno oddamo na zbirnem centru (trenutno je na
celotnem območju Sp. Podravja aktiven le en zbirni center, na CERO Gajke na Ptuju). Zbirni center pa ni namenjen le kosovnim in nevarnim odpadkom, pač pa lahko tam oddamo vse vrste komunalnih odpadkov, tudi odpadno jedilno olje. Ni pa dovoljeno na tem mestu oddajati preostanka mešanih odpadkov, ki nam ostanejo potem, ko smo odbrali vse predhodno navedene odpadke. Zanje je prostor v posodah, ki jih imamo pri svojih bivališčih. Če smo svoje delo dobro in vestno opravili, bomo ugotovili, da nam postaja ta posoda vedno bolj prevelika. Novost v odloku je vezana na inšpekcijski nadzor, saj so v skladu z novim zakonom o prekrških komunalni inšpektorji pridobili status prekrškovnega organa. To pomeni, da lahko inšpektor izdaja prvostopenjske odločbe ter odreja druge ukrepe, s katerimi se zagotovi izvrševanje odloka. Povzročitelju prekrška lahko izda plačilni nalog na licu mesta. Inšpektor kaznuje kršitelja, če:
•	ne zbira komunalnih odpadkov ločeno,
•	jih ne pušča v namenskih, zanje določenih posodah ali zabojnikih,
•	ne prijavi, odjavi ali sporoči spremembe bivališča, števila članov gospodinjstva ali drugih dejstev, ki vplivajo na izvajanje javne službe ter koriščenje storite, takoj oziroma najkasneje v roku 8 dni od dneva nastanka spremembe ali če v prijavi ali odjavi sporoči nepravilne podatke,
•	ne pušča komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah,
•	če jih odlaga izven območja odlagališča oziroma na
mestih, ki nimajo ustreznih dovoljenj za odlaganje komunalnih odpadkov,
•	če poškoduje napravo ali opremo namenjeno izvajanju storitev javne službe,
•	če opusti uporabo storitev javne službe,
•	če kopiči komunalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
•	če jih sežiga na prostem, na mestu nastanka, na kuriščih in podobno,
•	če meša kuhinjske odpadke z drugimi ločeno zbranimi frakcijami,
•	če meša jedilna olja z drugimi odpadki,
•	če odvaja jedilna olja v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode in izpušča v tla ali na njih.
Za vsak zgoraj navedeni prekršek je za občane predpisana globa v višini 100.000,00 tolarjev (prej
30.000,00 tolarjev), za pravne osebe pa v višini 350.000,00 tolarjev (prej 200.(KX),00 tolarjev).
Globe so v novem odloku res zelo visoke in vsi skupaj bi morali skrbeti, da bodo ostale le na papirju, pa ne zato, ker bi se hoteli izogniti neprijetnim reakcijam tistih, ki jih zaradi stoije-nega prekrška globa doleti, pač pa, da bi bila naša odgovornost in zavest na tako visoki ravni, da je ne bo potrebno uporabiti.
Podrobnejše obrazložitve tarifnega pravilnika in koncesijskega akta sledijo v naslednjih številkah Ptujčana.
Alenka Korpar Foto: Janez Merc
Ptuj bogatejši za poslovno-stanovanjski center Mlekarna
V novembru je objekt, ki je leta sameval prazen in neizkoriščen, prenovljen v novi podobi ugledal luč sveta
V letu 2001 se je Mlekarska zadruga odločila za pripojitev Pomurski mlekarni. Ob tem je v Ptuju zapustila proizvodni in upravni objekt na Čučkovi. Lokacija na Čučkovi, umeščena med nekdanji zdravstveni dom in športno dvorano ter ob mestna športna igrišča, je samevala ter
čakala na prenovo.
Obnovljena Mlekarna, novo poslovno-stanovanjsko poslopje, neposredno ob starem mestnem jedru Ptuja.
Skupaj močnejši - novi projekt ZRS Bistre
ZRS Bistra Ptuj je oktobra letos pričela izvajati projekt Stronger together, ki je sofinanciran s strani Programa skupnosti IIMTERREG lil A Slovenija-Madžarska-Hrva-
ška.
nova mala in srednja podjetja, kakor tudi posamezniki, ki želijo postati podjetniki, pridobili boljše možnosti čezmejnega sodelovanja.
S pripravo seminarjev, mrežnih dogodkov, na katerih se bodo predstavila uspešna podjetja, in s spletnimi stranmi želimo poglobiti čezmejne poslovne aktivnosti, ki bodo temeljile na dobrem čezmejnem sodelovanju. Udeleženci v formalni mreži bodo pridobili dostop do informacij o novih trgih, tehnologijah, inovacijah, o različnih finančnih virih. Pridobili bodo tudi znanja ter informacije o možnostih za čezmejno sodelovanje zasebnega in javnega sektorja za povečanje učinkovitosti regionalnega trga. ZRS Bistra je tako postala eden izmed ključnih dejavnik v mreži uspešnega črpanja sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije.
Danilo Čeh
ZRS Bistra je v tem projektu vodilni partner, sodeluje pa tudi z Razvojno agencijo Sjever iz Varaždina. S projektom želimo razviti močnejšo ekonomsko in socialno kohezijo v regiji z naraščajočo poslovno dinamiko in sodelovanjem poslovnih regionalnih podpornih institucij. Cilj projekta je vzpostaviti mrežo med malimi in srednjimi podjetji, podpornimi institucijami, izobraževalnimi in ostalimi javnimi institucijami ter lokalnimi regionalnimi oblastmi, ki bo zagotavljala prilagodljivost, potrebno v inovativnem gospodarstvu. S tem bodo obstoječa,
Marketinška agencija Altius je na podlagi skrbno pripravljene marketinške analize zaznala poslovno priložnost in se odločila za nakup objektov, njihovo sanacijo in preureditev v sodobne poslovne prostore ter stanovanja.
V Mlekarni so v preurejenih prostorih po novem nastanjeni marketiška agencija Altius, podjetniški inkubator E-zavod in razširjena računalniška trgovina Sat-com. Uporabnikom so za sprostitev na voljo lokali Felu-ka in Alibi bar, okrepčevalnica Salsa ter trgovini Motorcenter in Eurobike. Nova sodobna podo-
ba, ki je že po zunanjem videzu odeta v tople barve in atraktivnega videza, s tem omogoča podjetnost, raznolikost in razvoj ter komunikacijo vseh udeležencev v Mlekarni.
Vizija Mlekarne je ustvariti uspešno podporno okolje podjetništvu ter postati organizator športno-rekreacijskih, kulturnih ter zabavnih dogodkov na Ptuju. S tem poskušajo oživiti Ptuj, ki ima staro mestno jedro v neposredni bližini, a je prometno ločeno od Mlekarne. S svojim delovanjem in pozitivnim pristopom želijo privabiti v Mlekarno prebivalce Ptuja kakor tudi turiste iz celotne Slovenije in tujine. Da je tovrstna naložba in poslovna poteza lahko za vzgled marsikateremu podjetniškemu timu, so poudarili tudi slavnostni govorniki, ki so se ob županu in
ministru ter investitoijih zvrstili za govorniškim pultom na dan otvoritve.
Besedilo in foto: Boris Voglar
Zahvala za slovesnosti ob 100-letnici
Marija Ambrož, rojena Zorko iz Podvincev, ki sedaj živi v Domu upokojencev Ptuj, je 27. septembra praznovala stoti rojstni dan. Slovesnost so ji pripravili v Domu upokojencev in v oktobru še sovaščani iz Podvincev v gasilskem domu.
Zahvaljujem se vsem, ki ste ob stoletnici Marije Ambrož slovesnosti organizirali, pri tem pomagali, darovali in čestitali. Posebna zahvala gre županu mestne občine Ptuj dr. Štefanu Čelanu, svetniku Marjanu Kolariču, predstavniku primestne četrti Janku Čehu, upravi, delavcem in stanovalcem Doma upokojencev Ptuj, predsedniku Gasilskega društva Podvinci Dušanu Beru, sovaščan-kam, ki so se trudile v kuhinji, sosedom, sorodnikom in vsem vaščanom Podvincev.
Obenem želim vsem občanom mestne občine Ptuj, posebej še vsem vaščanom iz Podvincev, srečno, zdravo in uspešno novo leto 20061
V imenu Marije Ambrož Andrej Ambrož
OPOZORILO GOSTINCEM
Podaljšan obratovalni čas v letu 2006
Vse gostince in kmete ter društva, ki opravljajo gostinsko dejavnost v Mestni občini Ptuj opozarjamo, da je bilo do 15. decembra letos potrebno podati vlogo za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času v letu 2006. Vsi, ki opravljajo gostinsko dejavnost in želijo obratovati v podaljšanem obratovalnem času v letu 2006 in si še niso pridobili soglasja MO Ptuj, naj to storijo čim prej.
4.	člen Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99 in 107/00), določa, da gostinec oz. kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti, kar je v MO Ptuj Oddelek za gospodarstvo. Pravilnik v 11. členu narekuje, da mora gostinec oz. kmet razpored podaljšanega
obratovalnega časa prijaviti za gostinstvu pristojnemu organu lokalne skupnosti 15 dni pred:
•	začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto;
•	začetkom obratovanja in
•	spremembo obratovalnega časa.
Sklep o merilih za izdajo soglasja za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času v MO Ptuj (Uradni vestnik Mest-
ne občine Ptuj, št. 10/99, 7/02 in 7/04) natančno določa najdaljši možni podaljšani obratovalni čas za gostince in kmete v mestnem jedru, naseljih in izven naselij MO Ptuj, kar prikazujejo tabele. Gostinec oz. kmet pa lahko brez dovoljenja za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti obratuje dlje, kot traja obratovalni čas na dan pred prazniki, določenimi z zakonom ter ob pustovanju in martinovanju (vsakič po enkrat), ob drugih priložnostih pa le po odločitvi občinskega organa, pristojnega za gostinstvo (17. člen omenjenega pravilnika).
Želimo opozoriti še na spremembe in dopolnitve zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 101/05), ki določajo, da gostin-
sko dejavnost lahko opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ter društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. Gostinsko dejavnost lahko v obsegu, ki ga določa zakon o gostinstvu, opravljajo kot sobodajalci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje določene z zakonom. Na podlagi navedenega, morajo vlogo podati tudi društva, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Za dodatne informacije lahko pokličete: 02 748 29 43 - Mojca Lešnik.
V letu 2006 vam želimo obilo poslovnih uspehov!
Mojca Lešnik
Najdaljši možni podaljšani obratovalni čas v naseljih v mestni občini Ptuj:
VRSTA GOSTINSKEGA OBRATA	IZVEN SEZONE od 1. 1. do 30.4. od 1. 10. do 31. 12.		SEZONA od 1.5. do 30.6. od 1. 9. do 30. 9.		POČITNICE od 1. 7. do 31. 8.	
	ČEZ TEDEN	VIKEND	ČEZ TEDEN	VIKEND	ČEZ TEDEN	VIKEND
BARI	23	24	23:30	0:30	23:30	1:30
VINOTOČI	23	24	23:30	0:30	23:30	1:30
SLAŠČIČARNE	23	24	23:30	0:30	23:30	1:30
RESTAVRACIJE	24	24	0:30	0:30	0:30	1:30
GOSTILNE	24	24	0:30	0:30	0:30	1:30
KAVARNE	24	24	0:30	0:30	0:30	1:30
OKREPČEVALNICE	23	24	23:30	0:30	23:30	1:30
IZLETNIŠKE KMETIJE	24	24	0:30	0:30	0:30	1:30
TERASE IN VRTOVI	22	22	23:30	0:30	23:30	0:30
GOSTINSKI OBRATI, ki nudijo mehansko ali živo glasbo za ples oz. družabni program	4	4	4	4	4	4
Najdaljši možni podaljšani obratovalni čas v mestnem jedru v mestni občini Ptuj:
GOSTINSKI OBRAT!	IZVEN SEZONE od 1. 1. do 30. 4. od 1. 10. do 31. 12.		SEZONA od 1.5. do 30.6. od 1. 9. do 30. 9.		POČITNICE od 1. 7. do 31. 8.	
	ČEZ TEDEN	VIKEND	ČEZ TEDEN	VIKEND	ČEZ TEDEN	VIKEND
BAR!	23:30	0:30	24	1	24	2
VINOTOČI						
SLAŠČIČARNE	23:30	0:30	24	1	24	2
RESTAVRACIJE	1:30	1:30	2	2	2	3
GOSTIluNE	1:30	1:30	2	2	2	3
KAVARNE	1:30	1:30	2	2	2	3
OKREPČEVALNICE	23:30	0:30	24	1	24	2
IZLETNIŠKE KMETIJE						
TERASE IN VRTOVI	22	22	24	1	24	1
GOSTINSKI OBRATI, ki nudijo mehansko ali živo glasbo za ples oz. družabni program	4	4	4	4	4	4
Najdaljši možni podaljšani obratovalni čas IZVEN NASELJA v mestni občini Ptuj:
GOSTINSKI OBRATI	IZVEN SEZONE od 1.1. do 30.4. od 1.10. do 31. 12.		SEZONA od 1. 5. do 30. 6. od 1. 9. do 30. 9.		POČITNICE od I. 7. do 31. 8.	
	ČEZ TEDEN	VIKEND	ČEZ TEDEN	VIKEND	ČEZ TEDEN	VIKEND
BARI	23:30	0:30	24	1	24	2
VINOTOČI	23:30	0:30	24	1	24	2
SLAŠČIČARNE	23:30	0:30	24	i	24	2
RESTAVRACIJE	2	2	2:30	2:30	2:30	3:30
GOSTILNE	2	2	2:30	2:30	2:30	3:30
KAVARNE	2	2	2:30	2:30	2:30	3:30
OKREPČEVALNICE	23:30	0:30	24	1	24	2
IZLETNIŠKE KMETIJE						
TERASE IN VRTOVI	22	22	24	1	24	1
GOSTINSKI OBRATI, ki nudijo mehansko ali živo glasbo za ples oz. družabni program	4	4	4	4	4	4
Slikopleskarji so v barve odeli bolnišnico Slovenj Gradec
Wa kirurško-ginekološkem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je 25. novembra potekalo 7. tekmovanje slikopleskarjev Slovenije, na katerem so slovenski slikopleskarji v okviru tekmovalnega in humanitarnega dela prepleskali več kot 4.000 m2 bolnišničnih prostorov. Vrednost opravljenega dela in prispevka v obliki sponzorskega materiala pa je ocenjena nad 8 milijonov tolarjev.
Tri prvouvrščene ekipe so prejele pokale, zmagovalna ekipa pa tudi veliki prehodni pokal.
Organizacijski odbor 7. tekmovanja slikopleskarjev Slovenije, ki ga vodi idejni oče in pobudnik tekmovanja Branko Goričan, se je letos odločil, da se tekmovanje izvede v Slovenj Gradcu. Tako so se tri etaže kirurško-ginekolo-škega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, 25. novembra-spremenile v pravo delovišče. Na tekmovanju, navkljub sneženju, ni bilo težav z udeležbo in vse zbrane ekipe so se v dvojicah lotile bolniških sob in prostorov za zdravniško osebje ter v celoti z ekološko neoporečnimi in očem prijaznimi barvami popleskale več kot 4.000 m2. Ustrezno so bili zastopam vsi deli Slovenije, udeležba pa je bila letos rekordna, saj je na objektu aktivno delalo skoraj 80 slikopleskaijev, med njimi tudi učenci Gradbenih šol iz Maribora in Kranja.
Sedmo tekmovanje slikopleskarjev Slovenije dokazuje, kako lahko stroka predstavi svoj poklic in skozi humanitarno akcijo izrazi človekoljubnost. Barvne odtenke so izbrali zaposleni na oddelkih, strokovno pomoč pa so našli tudi pri arhitektih. Tako se je v enem dnevu zgodil »čudež« in bolnišnica se je iz sterilnih belih in sivih barv do večera spremenila v tople barve mavrice, ki bodo vsem pacientom pričarale bolj domače in toplo vzdušje. Sponzorji prireditve (glavni sponzor
JUB, d. d., sponzorji: BELINKA BELLES, d. o. o., SCHULLER, d. o. o„ CHEMCOLOR Sevnica, d. o. o., MOBITEL, d. d„ OZ SLOVENIJE in OOZ Slovenj Gradec ter OOZ Ptuj) in donator (HELIOS, d. d.) so tudi letos poskrbeli, da so vsi sodelujoči imeli na razpolago ves potreben material in orodje za delo.
Tekmovanje je bilo skrbno pripravljeno, za kar so organizatorji, gradbena sekcija pri OOZ Ptuj in OZ Slovenije, prejeli številna priznanja in čestitke. Na zaključni prireditvi je Marjan Krabonja iz JUB, d. d., predal Branku Goričanu tudi častno plaketo podjetja JUB, d. d.
V imenu Obrtne zbornice Slovenije sta se zaključne prireditve udeležila Vili Brandt, predsednik sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev pri OZ Slovenije, in sekretar sekcije Janko Rozman. Ob tej priložnosti je Vili Brandt vsem udeležencem čestital za njihov humanitarni prispevek in jih vse proglasil za zmagovalce. Poudaril je pomen stroke in pomembnost promocije poklica slikopleskar in celotnega poklicnega izobraževanja ter mojstrskih izpitov, ki se pod okriljem Obrtne zbornice Slovenije pri nas ponovno opravljajo. Kot največji dosežek sekcije v iztekajočem se letu pa je izpostavil izdajo knjige Slikopleskar-
ska dela - normativi porabe časa in materiala ter pravila merjenja za obračun slikopleskarskih del, ki naj slikopleskarjem predstavlja njihovo delovno »sveto pismo«.
Darko Hlupič, predsednik OOZ Slovenj Gradec, je med svojim nagovorom prisotnim poudaril, da so zelo ponosni na to, da so lahko letos sodelovali pri organizaciji tako velike humanitarne prireditve. Slovenski slikopleskarji so dokazali, da imajo ob visokem strokovnem znanju tudi veliko srce in z veseljem sodelujejo v tej tekmovalno-humanitami akciji, zmotilo pa jih ni niti slabo vreme in sneženje. Zato je vsem zbranim še enkrat iskreno čestital za sodelovanje in »pogum«, da so se odpravili v Slovenj Gradec tudi v teh snežnih razmerah.
In rezultati tekmovanja? Prvo mesto in veliki prehodni pokal je med tekmovalnimi ekipami osvojila ekipa MARKO POD-BORŠEK, s. p., iz Mengša, v sestavi Marko Podboršek in Jožef Sitar. Drugo mesto je osvojila ekipa MATJAŽ MAJ-
DIČ, s. p., iz Mengša, v sestavi Matjaž in Peter Majdič, tretje mesto pa je pripadlo ekipi SAMO GRABUSNIK, s. p„ iz Maribora, v sestavi Samo Gra-bušnik in Branko Debelič. Delo ekip sta ocenjevali dve štiričlanski sodniški ekipi sestavljeni iz slikopleskarskih mojstrov: Dušan Presetnik, Dimitrij Vivoda, Andrej Guštin, Vili Brandt, Vili Kramberger in Andrej Herega; in predstavnika Srednje gradbene šole Maribor Ivan Bertoncelj ter Srednje gradbene šole Kranj Miha Sušnik. Njihovo delo je bilo zelo težko, o zmagovalcih so odločale nianse.
V imenu bolnišnice se je za lepe tople barve tekmovalcem in sponzorjem zahvalil dr. Vladimir Topler, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki kar ni mogel verjeti svojim očem, da je možno v enem dnevu opraviti takšno delo in da lahko skrbno izbrane tople barve bolnišnico tako spremenijo.
Boris Repič
tfhpran 17
Uspeh Ptuja v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna
Ptujčani prejeli kristalni globus za trikratno zaporedno zmago v svoji kategoriji
Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna je za letošnje leto zaključen. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim je bila sredi novembra v zdraviliškem kraju Rogaška Slatina. Na posebnih srečanjih so bila podeljena tudi priznanja v panožnih tekmovanjih, zdraviliščem, osnovnim in srednjim šolam, vojašnicam, mejnim prehodom, kampom, cestnim postajam in počivališčem ob avtocesti.
Pred podelitvijo priznanj najboljšim je bil tudi tradicionalni posvet o uresničevanju projekta z osvetlitvijo uspehov, problemov in možnosti v prihodnje. Kot predsednik Turističnega društva Ptuj sem na posvetu predlagal novo pobudo oziroma spremembo - ustanovitev posebne kategorije za najstarejša mesta v Sloveniji. To bi bila mesta, ki so stara nad 1000 let.
Ponosni smo na uspehe v letošnjem letu, saj so Terme Ptuj dosegle prvo mesto v svoji kategoriji zdravilišč, njihov camp drugo mesto, podružnična šola
Zg. Leskovec drugo mesto v kategoriji šol. Velik uspeh pa je dosegla vas Podvinci v osmi kategoriji projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna.
Ptuj je ponovno zasedel prvo mesto v svoji kategoriji. S tem je trikrat zaporedoma osvojil prvo mesto in si prislužil posebno priznanje - kristalni globus, ki ga podeljuje Turistična zveza Slovenije prav ob 100-letnici svojega delovanja.
Pohvalimo pa se tudi lahko s priznanji, ki so bila podeljena ob dnevu prostovoljcev.
Turistična zveza Slovenije je ob
Podelitev v Rogaški Slatini. Župan s kristalnim globusom v rokah in predsednik TD Ptuj.
svetovnem dnevu prostovoljcev podelila visoko priznanje tudi dvema turističnima delavcema, Zdravku Zamudi in Emilu Tomašiču.
Ob mednarodnem dnevu prostovoljcev je državni svet RS za
izjemne dosežke na področju prostovoljstva v turizmu podelil posebno priznanje spodaj podpisanemu avtotju članka.
Albin Pišek,
Z optimizmom in pričakovanjem vstopamo v novo leto
To leto je za nas še posebej pričakovano, saj Turistično društvo Ptuj praznuje že 120-letnico obstoja. S ponosom in veseljem pričakujemo ta jubilej, saj smo skupaj z ljubitelji našega mesta in turizma veliko naredili. Zadovoljni smo z rezultati dela našega društva. Po lastnih močeh smo se vsi trudili in vlagali v razvoj našega mesta.
Ob koncu leta se vsem, ki ste karkoli prispevali ali z grdo ali z lepo besedo, s prostovoljnim
delom, z denarnimi prispevki, iskreno zahvaljujem, seveda z željo, da bi tudi v prihodnje skupaj soustvarjali vse za naš Ptuj, »za Ptuj z ljubeznijo«. Želim vam prijazne božične praznike in uspešen praznik samostojnosti.
V letu 2006 pa veliko zdravja, osebnega zadovoljstva in uspehov.
Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj
Pripravljeni sodelovati z vsemi, ki si prizadevajo ustvariti konstruktivne razmere
Rajko Fajt, novi predsednik MO SDS F’tuj.
Članstvo Mestnega odbora SDS Ptuj je 18. novembra izpeljalo volilno konferenco, ki jo je sklical predsednik Miroslav Luci. Po uvodnem poročilu o delu odbora in aktivnostih vlade je podal predlog za svojo razrešitev. Kot edini razlog je navedel nezdružljivost funkcij veleposlanika in predsednika mestnega odbora, ki ga je vodil od ustanovitve. Torej kar 15 let. »Odbor je bil vsa leta med najaktivnejšimi v Sloveniji in je krepko prispeval k političnim spremembam. Bili smo eni od znanilcev pomladi, tudi ko je bila pozeba huda in obsežna.
Potrebnega je bilo veliko trdega dela, odrekanj in naporov vseh članic in članov, da si je mestni odbor zagotovil položaj, ki mu danes zagotavlja odločilen vpliv za prihodnji razvoj Ptuja,« je še povzel.
Za novega predsednika je članstvo izvolilo Rajka Fajta, dosedanjega podpredsednika, ki je poudaril, da mestni odbor namerava ohraniti svoj položaj in vpliv toliko časa, da bo Ptuj doživel nov razvojni vzpon. Podobno kot na državni ravni bo potrebno povezati znanje, pogum, inovativnost in odgovornost, česar pa nam v mestnem odboru ne manjka. Pripravljeni smo sodelovati z vsemi, ki si na Ptuju prizadevajo ustvariti razmere, kjer bomo vsi brez občutka manjvrednosti tekmovali znotraj države in razširjene EU ter tam tudi zmagovali.
Nova podpredsednica mestnega odbora je postala Silva Fartek, vlogo izvršilnega tajnika pa je prevzel Marjan Kolarič, svetnik MO Ptuj.
Mestni odbor SDS Ptuj
SOCIALNO VARSTVO/ MLADI ZA MLADE
Delovanje in aktivnosti Soroptimist kluba Ptuj
Sorores ad optimum! - Dobro ali najboljše za žensko - služiti ciljem po svojih najboljših močeh
Prvo združenje s tem imenom je nastalo leta 1921 v Ocklandu v Californiji. In kakor tedaj tako je tudi danes prostovoljno samostojno in nepridobitno združenje žen različnih poklicev, ki izmenjujejo poklicne in življenjske izkušnje ter se zavzemajo za razvijanje etičnih standardov, človeških pravic, prijateljstva, miru, razumevanja med narodi, medse-
bojno pomoč, varovanje okolja ne.
Ptujski klub, ki je bil ustanovljen leta 2001, šteje 27 članic. Sicer pa soroptimistke delujejo v več kot 3000 klubih, v 125 državah po vsem svetu s skupno 100.000 članicami.
Dobrodelnost je ena naših osnovnih usmeritev, zato z dobrodelnimi prireditvami, koncerti, božično-novoletnimi bazatji pridobivamo sredstva, ki jih sicer namenjamo za pomoč ženam in otrokom v stiski, štipendiramo mlade, nadaijene študente, vsestransko podpiramo prizadete in invalidne osebe, organiziramo
in ohranjanje kulturne dedišči-
strokovna predavanja ...
V letošnjem letu smo v začetku decembra organizirali dobrodelni koncert v slavnostni dvorani na ptujskem gradu. Z izkupičkom od prodaje vstopnic ter donacijami bomo pomagale opremiti drugo enoto Vame hiše na Ptuju.
Naši so tudi že tradicionalni sobotni bazarji v decembru pred Mercatorjem na Ptuju. Zbrana sredstva bomo namenile nakupu prilagojenega računalnika za Mojco Sagadin, deklico zbolelo za morbus lith - odmiranje mišičnega in živčnega sistema, ki smo
ji tudi v preteklosti že nudile pomoč.
Sodelujemo pri organiziranju Veselega decembra na Ptuju.
Tudi v bodoče bomo nudile pomoč tistim, ki so v resnični stiski, pa te velikokrat ne pokažejo in tudi ne znajo poiskati
pomoči. Na telefonski številki 041 662 504 boste dobile vse dodatne informacije o delovanju kluba. Hkrati vas vabimo k sodelovanju.
Lijana Valentin, za Soroptimist klub Ptuj
Čas upanja in čas pričakovanj!
Veseli december v gledališču 2005
Za nami je drugi kongres vladne stranke. To je bil praznik demokracije in pregled opravljenega dela v stranki in njenega podmladka. V veliki meri je podmladek dokazal, da želi biti resno upoštevan v skupnih prizadevanjih in v svojem delovanju mladih. Kongres je popolnoma prenovil program Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke tako, da je še bolj prepoznavna kot ena od srednjeevropskih strank, ki iščejo vire v krščanskem izročilu in so demokratične v svojem ustroju in delovanju. Prenovljeni organi in ponovna izvolitev dr. Andreja Bajuka za predsednika so pokazali, da je potrebno v stranki prisluhniti tudi kritiki, ki
3. decembra smo se člani Mladega foruma Socialnih demokratov Ptuj spomnili na 1. december, dan boja proti AIDS-u. Pred Mercatorjevo Blagovnico smo delili kondome, pentlje, letake in brošure, s katerimi smo želeli mlade in manj mlade spomniti na to smrtonosno okužbo, mnogokrat poimenovano tudi kuga 21. stoletja.
Zavedamo se posledic slabe osveščenosti, zato želimo pripo-
kot takšna prispeva k izboljšanju in uspešnemu delu na področju izvajanja programa. Tako bo stranka dosegla še boljši rezultat v prihodnje.
Mlada Slovenija - podmladek N.Si je imela svoj 5. kongres na Ptuju, ki je bil hkrati volilni. Izvolili smo novo vodstvo podmladka, v katerem smo zastopani tudi Ptujčani: Alen Salihovič, podpredsednik, Marko Ziher, predsednik sveta, Dejan Rožmarin, član izvršilnega odbora, Veronika Emeršič, članica sveta, in Melita Kelenc, članica nadzornega odbora. Nova Slovenija je in bo zanesljiva pot za ustvarjanje novih možnosti Sloveniji.
Dejan Rožmarin
moči, da bi se tako mladi kot ostali bolj zavedali, da so ljudje, okuženi z AIDS-om, med nami. Tukaj in zdaj teče njihovo življenje, vzporedno z našimi. Naš namen je opozoriti ljudi, da se lahko pred AIDS-om ustrezno zaščitijo in da je zase potrebno poskrbeti. S to akcijo smo želeli dodati svoj kamenček v mozaik globalnega boja.
Anja Dangubič
Dedek Mraz, teta Zima in njuni pomočniki so tudi letos skupaj z lutkami razveseljevali otroke v ptujskem gledališču. Društvu prijateljev mladine Ptuj, glavnemu organizatoiju, so priskočili na pomoč v CID Ptuj in Mestnem gledališču Ptuj ter tako osemkrat napolnili gledališko dvorano z malčki in njihovimi starši. Po slovesnem prihodu dedka Mraza s spremstvom v naše mesto 17. decembra so lutkarji iz ljubljanskega gledališča Fru fru uprizorili dve odlični predstavi za najmlajše: Muco Copatarico in Jabolko. Vsako so izvedli po štirikrat, posamezne uprizoritve pa so odkupila uspešna ptujska podjetja in nekateri klubi: Območna obrtna zbornica Ptuj, Lekarna Toplek, Soroptimist klub Ptuj, Lions klub Ptuj, Samobor & Ilec, d. n. o., Elektrologistika, Bank Austria Creditanstalt, d. d., Zavarovalnica Triglav in Tele-ing, d. o. o.
Poleg naštetih so pri projektu sponzorsko sodelovali: Komunala Ptuj, d. d., Vargas Al, d. o. o., Direndaj, Cvetličarna Roža in Plesni center Mambo.
Pri izvedbi je poleg zaposlenih v Mestnem gledališču Ptuj in CID
Ptuj sodelovalo 28 prostovoljcev iz Gimnazije Ptuj, otroški pevski zbor OŠ Mladika, člani DPM Ptuj in prostovoljci CID Ptuj ter vrsta zunanjih sodelavcev. Organizatorji se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi Veselega decembra 2005, ki je tudi letos potekal pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj. Projekt s tem imenom že vrsto let s ponosom izvajamo kot kakovostno in nekomercialno prireditev za najmlajše, ki otrokom v prvi vrsti nudi pravljično doživetje, spodbuja njihovo razmišljanje o drugih otrocih po svetu in jim leto za letom sporoča, da materialno obdarovanje ni največ, kar lahko doživijo v prazničnih dneh. Vsem prijateljem Veselega decembra še enkrat iskrena hvala!
Nevenka Gerì, za organizatorje
Mladi v boju proti AIDS-u
23. DECEMBER/GRUDEN 2005
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
27. dan ptujske šole Olge Meglič
Olgica vedno znova išče nove poti, metode in oblike dela, saj je inovativna, ustvarjalna, humana in odprta šola, prežeta s kreativnimi idejami, šola, ki vzgaja samozavestne, samoiniciativne, vedoželjne učence, pripravljene za nadaljnje življenje.
Učenci so v nastopu spomnili na življenje Ptujčanov v 19. stoletju.
Moto Olgice je sodobna, življenjska, zahtevna, a prijazna šola, ki v pouk vnaša novosti, ki omogočajo kakovostnejše delo in upoštevajo, da je vsak človek osebnost zase.
»Vsak izmed nas je osebnost, ki se razvija in oblikuje biološko, socialno in kulturno. Posebej je ta razvoj intenziven in občutljiv v času otroštva in razvoja mlade osebnosti. V tem obdobju se še bolj prepletajo težnje po pripadnosti, uveljavljanju, ljubezni, znanju, ustvarjanju ...K doseganju ciljev lahko ustrezna vzgoja zelo pomaga, ali pa neustrezna osebnostno rast in njen razvoj prepreči. Vsako leto nadgrajujemo delo na izkušnjah pretekle dobre pedagoške prakse, saj sta naša želja in cilj dati učencem evropsko primerljiva znanja. Poleg kvalitetnega izobraževalnega dela je v centru našega zanimanja vzgoja, saj nevzgojen človek pristane na obrobju družbe. Seveda je naša največja pozornost usmerjena h kakovostnemu pouku V celotno delo pa je vpleten princip pozitivnih vzgojnih učinkov. Le z njimi lahko pri otroku izgradimo pozitivno samopodobo, celo paleto lastnosti, ki bodo omogočile pridobitev znanja, hkrati pa mu bodo pomagale oblikovati socialne odnose. Zato so v naših temeljnih usmeritvah tudi poudarjene aktivne oblike in metode dela, s katerimi
aktualiziramo in vodimo delo z učenci s posebnimi potrebami ter z njimi razvijamo tudi specialne nadarjenosti. Čeprav je učitelj avtonomen in odgovoren za posamezne segmente dela, so opredeljeni tudi načini in programi dela, s katerimi dosegamo začrtane cilje. Rast in kakovost pedagoškega dela sta zagotovljena tudi z moderno učno tehnologijo, računalniško podprtim poukom, možnostjo dodatnega fakultativnega učenja tujih jezikov, računalniškim opismenjevanjem, izbiro interesnih dejavnosti. Določene programe izvajamo skupaj z zunanjimi institucijami in sodelavci, saj je tako delo mladim bolj zanimivo, privajajo se medsebojni komunikaciji ter pridobivajo življenjsko naravnano znanje. Vsekakor pa se zavedamo vloge staršev, ki s sodelovanjem pri šolskih in izvenšolskih aktivnostih pripomorejo kvaliteti življenja in dela na šoli. Na pobudo staršev se je spremenila časovna organizacija pouka, ki je prirejena posebej razredni in posebej predmetni stopnji. Prav tako so na predlog staršev in učencev časovno določeni odmori za obroke. Vztrajno poskušamo zmanjšati težo šolskih torbic tako, da je vedno več učbenikov, ki jih uporabljajo samo v razredu. Učenci imajo na voljo omarice, v katerih lahko puščajo za domače
delo nepotrebne potrebščine. K temu so usmerjene dejavnosti v učbeniškem in likovnem skladu, na enak način pa se uvaja tudi sklad za tehnične in gospodinjske potrebščine,« je slavistka Alenka Zenunovič Centrih predstavila vzgojno-izobraževal-ni proces dela na šoli in sodelovanje s straši, ki so soustvarjalci šolskega dela in življenja. Prejšnji mesec so 27. dan šole proslavili učenci in delavci osnove šole. 24. novembra so vabili na koncert, ki je bil v slavnostni dvorani ptujskega gradu in na katerem je nastopil tamburaški orkester s solisti TD Toma Šesta-ka iz Koprivnice. Dan kasneje je bila v sodobno opremljeni športni dvorani osrednja prireditev ob dnevu šole.
Bela lepotica, kot jo imenujejo, je bila pretesna za vse nastopajoče in obiskovalce, ki so želeli videti in prisluhniti, kako so živeli Ptujčani v 19. stoletju. Na takratno pestro kulturno življenje so učenci spomnili s postavitvijo čitalnice, ki je bila skupaj z obrtniki in trgovci - te so zastopali pletarji, urarji in lec-taiji - odrsko ozadje dogajanja. Preprosta in pregledna postavitev, minimalistična oprema, predvsem pa spretna uporaba (sicer prav nič razkošnih) luči in njihovih svetlobnih interakcij so pomagali ustvariti vzdušje, ki je še dodatno poudarilo glasbeno in plesno posredovana občutja.
Ples najmlajših je sejal energijo in dvigoval razpoloženje, bil je gibalni podaljšek njihovih mentoric, vsak del telesa pa je vibriral v čustveni razigranosti življenjskih radostih teh polnokrvnih otrok, ki so s svojo izvedbo očarali vse po vrsti.
Za zaključek enournega dogajanja pa še »železna cesta«, po kateri sta pripotovala recitatorja in videli smo skeč o tem, kaj se prišleku na Ptuju lahko dogodi, Učenci so ga zaigrali kar v angleškem jeziku.
Navzoče je ob bučnem aplavzu nagovoril eden najzaslužnejših za
svetlo prihodnost otrok, ki obiskujejo OŠ Olge Meglič, ravnatelj Ervin Hojker: »To, kar daje nov kvaliteten zagon delu z mladimi, je prav gotovo končana druga faza adaptacije in novogradnje šole. Novi prostori omogočajo drugačen pristop, hkrati pa pomenijo prostor, v katerem se učenci družijo, aktivno preživijo del prostega časa ali pa počivajo in se pripravljajo za delo. In tudi ti prostori omogočajo uresničitev temeljnih usmeritev našega poslanstva in vizije razvoja šole: da v prijazni, vami in zdravi šoli ob učitelju, strokovnjaku na svojem področju, učenec pridobi evropsko primerljivo znanje in maksimalno razvije svoje sposobnosti.«
V imenu župana dr. Štefana Čelana je prisotne pozdravila svetnica Lidija Majnik ter
dejala, da je dobra šola grajena predvsem na dobrem odnosu, ki izzveni v polno spoštovanje osebnosti otroka, šola brez prisile in strahu, šola, v kateri se otrok predvsem dobro počuti. In OŠ Olge Meglič to potijuje.
Ali so obiskovalci resnično uživali, smo preverili na izhodu, kjer so nam gostje in starši zaupali svoje občutke. Vrstile so se pohvale vodji projekta Ptuj v 19. stol., pedagoginji Alenki Strafela, in osebju šole z vzkliki: »Čudovito in enkratno!« so se ponavljali, na koncu pa smo slišali: »Prosimo, naj ponovijo še kdaj!«
Ivo Kornik Foto: Langerholc
Navzoče je nagovoril ravnatelj.
Usposabljanje za življenjsko uspešnost na LU Ptuj
Na Ljudski univerzi Ptuj izvajamo več programov, ki jih razvija Andragoški center Slovenije in so namenjeni tistim z nižjo stopnjo izobrazbe - od poklicne navzdol - za dvig ravni pismenosti. Eden teh programov je program v okviru projekta Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU), ki zajema več posameznih modulov. Nekatere že izvajamo, drugi se šele pričenjajo: omeniti velja, da smo v avgustu 2005 zaključili z uvodno skupino udeležencev v okviru programa Most do izobrazbe, namenjenega tistim, ki se nameravajo (ali so se že) ponovno vključiti v izobraževanje, hkrati pa bi radi še izboljšali svoje možnosti pri iskanju zaposlitve. Program je brezplačen (financirata ga ESS in MŠŠ) in traja 120 ur, vodita pa ga strokovni delavki na LU Ptuj
za življenjsko uspešnost, ki ga bomo na Ljudski univerzi Ptuj pričeli izvajati konec oktobra, je program Beremo in pišemo skupaj (BIPS). Gre za program družinske pismenosti, namenjen izboljševanju pismenosti in razvijanju bralne kulture pri vseh družinskih članih. Primeren je za starše otrok na začetku šolanja, ki bi radi obnovili svoje spretnosti branja, pisanja in računanja ter se seznanili z rabo računalnika, zato da bi pomagali svojim otrokonj pri opismenjevanju in učenju, saj se z zviševanjem ravni pismenosti staršev ustvarjajo boljše možnosti za šolanje njihovih otrok.
Program poteka v obliki srečanj, ki se jih udeležujejo starši in otroki, vodita ga posebej usposobljeni učiteljici. Program vključ-
Druga skupina UŽU-MI ob podelitvi potrdil ob uspešno končanem usposabljanju.
Slava Šarc in Mateja Hlupič.
Udeležence skušamo opremiti s tehnikami učinkovitega učenja, predstavimo jim metode sodobne učne komunikacije, tehnike osebne rasti in podobno, da bi tako dosegli zmanjšanje družbene zapostavljenosti nekaterih družbenih skupin in zagotovili večje možnosti za samouresničevanje različnih življenjskih ciljev. Trenutno poteka usposabljanje za petnajst novih udeležencev.
DRAGOCENA PRIDOBITEV ZA STARŠE IN OTROKE - BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ
Drugi modul Usposabljanja
uje 50 ur organiziranega izobraževalnega dela in 25 ur vodenega samostojnega dela udeležencev. Udeležba v programu je za starše in otroke brezplačna, saj izvedbo programa denarno podpirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Vse starše, ki bi jih tovrstno udejstvovanje zanimalo in ki se želijo tudi na ta način približati otroku, vabimo, da se oglasijo na LU Ptuj ali nas pokličejo. Z veseljem vam bomo postregli z vsemi potrebnimi informacijami.
Mag. Petja Janžekovič
ŠPORTNA RAZSTAVA NA EKONOMSKI ŠOLI PTUJ
Vzgledi vlečejo
Drugi teden decembra je bila postavljena razstava s športno vsebino o dveh mladih atletinjah, Lauri Pajtler in Jasmini Belšak, dijakinjah prvega letnika
talent ptujskega športa. Tekačica na srednjih progah je letos dosegla številne uspehe na atletskih stezah, od državne šolske prvakinje na 1000 metrov, drž-
Laura Pajtler in Jasmina Belšak (od leve).
HUKAK
Ekonomske šole Ptuj. Avtorica te in ostalih razstav na šoli, profesorica slovenščine Barbara Bezjak, želi izpostaviti posameznike, ki se ukvarjajo z različnimi aktivnostmi. S tem dijaki dobijo priznanje in vzpodbudo za svoje nadaljnje delo, drugi pa vzgled, zato je tudi naslov razstave Moč Športa. Namen razstave ni kovanje učenk v zvezde - vsaj v tem smislu gotovo ne, kot se žal prepogosto dogaja, ko starši ali korporacije na hrbtih otrok surovo uveljavljajo svoje interese ali izživljajo svoje pretirane ambicije.
Na šoli so posebej ponosni na atletinjo Lauro Pajtler, velik
avne prvakinje na 600 in 1000 metrov, do najbolj odmevnega dosežka - državnega rekorda na 600 metrov v pionirski konkurenci, ki ga je odvzela slovenski šampionki in vzornici Jolandi Čeplak. Kljub temu Laura in njen trener v Atletskem klubu Keor Ptuj Franc Ivančič ostajata na realnih tleh. Izkušen trener se dobro zaveda, da veliki uspehi na začetku še zdaleč ne pomenijo zagotovljene šampionske kariere, še sploh pa ne v atletiki. Prav zaradi tega sta šola in izobrazba temelj za dolgotrajno in uspešno atletsko kariero.
Uroš Esih
Otvoritev Borze znanja na Ljudski univerzi Ptuj
V začetku decembra smo na LU Ptuj s sloganom Menjaj znanje, ne sanje odprli Borzo znanja. Idejo o izmenjavi znanj je v Slovenijo iz Chicaga prinesel Andragoški center iz Ljubljane. Namenjena je ponudbi in iskanju najrazličnejših znanj in spretnosti, tako formalnih kot tudi neformalnih. Sodelovanje v Borzi znanja je brezplačno in zelo enostavno.
Potrebam ptujske Borze znanja smo namenili tudi samostojno informacijsko točko, povezano z osrednjo Borzo znan-
ja v Ljubljani, kjer lahko uporabniki sami brskajo po obsežni bazi ponujenih znanj.
Borza znanja deluje vsak delovni dan med 8. in 15. uro, ob petkih pa med 8. in 13. uro.
Mag. Petja Janžekovič
Z otvoritve Borze znanja Ptuj.
V pričakovanju novega in praznovanju starega
December je bil za Mestno gledališče Ptuj rekorden - 42 predstav, doma in na gostovanjih. Hkrati s premiersko izvedbo duhovite balade o nebogljenosti in osamljenosti Bdenje, v kateri sta zabriljirala nepozabna Štefka Drolc in Aljoša Ternovšek. In seveda, še posebej za gledališče samo, praznični dogodek, praznovanje 4. decembra, ko so ptujski svetniki, natanko pred desetimi leti, po številnih polemikah le sprejeli odlok o ustanovitvi Ptujskega gledališča. Osnovni načrt, h kateremu se je takrat nova gledališka ekipa zavezala, da bo gledališče v okviru osnovne dejavnosti letno ustvarilo najmanj dve profesionalni predstavi, je dandanes že krepko presežen, saj ptujsko poklicno gledališče s svojimi štirimi premierami na leto in dvema festivaloma, nagradami in številnimi gostovanji doma in na tujem, pomembno in kvalitetno sooblikuje slovenski gledališki prostor. Slovesnost, ki je počastila to pomembno obletnico, desetletnico ponovnega zagona poklicnega gledališča na Ptuju, so zaznamovali številni gostje,
vključno z županom dr. Štefanom Čelanom in v največji meri pobudnikom te pridobitve režiserjem Samom M. Strelcem.
Še en razlog več za zadovoljstvo nad doseženim, pa je domača monodramska uspešnica Pavlek, ki jo je jubilejno, petdesetič odigral Peter Ternovšek. Svojo naslednjo ponovitev bo doživela kot zadnja predstava letošnjega leta, v petek, 30. decembra, ob 19.30.
Drugače pa se v mestnem gledališču že pripravljamo na novo leto in novo desetletje. Prav zanimivo bo, že v svežem paketu 356. dni bomo doživljati premike okoli prenove gledališča, ki je že krepko pred vrati. Upamo, da nam uspe že v tem časovnem obdobju.
Po rekordnem zadnjem mesecu si bo majhna ekipa gledališča v prvih dneh januarja najprej nekoliko spočila, nato pa s polnim zagonom naprej. Znova je na sporedu Otroški abonma, Lutka in Račka seveda. Lutkovno gledališče Maribor se bo predstavilo s predstavo Lepotica in zver, tradicionalno ljudsko pripovedko, ki jo poznamo že
iz istoimenskega risanega filma studiev Walta Disneya. Za smeh bo gotovo poskrbela komedija o dveh gastarbajterjih, ki že enajst let opravljata pomožna dela na različnih nemških gradbiščih, Cinco in Marinko. Po domu in svojih bližnjih bosta hrepenela Vlado Novak in Kondrad Pižorn. Tudi otroški akcijski znanstveni fantastiki Kalisto še ni pošla sapa in kot kaže, še nekaj časa ne bo; otroci jo obožujejo, kar nekaj se jih odigra vsak mesec. In treba je omeniti
še mesta 'to-mesečnih' gostovanj - od Kopra, Škofje Loke, Čren-šovcev in do Murske Sobote se bomo potrudili povleči svojo gledališko karavano in obiskati ter razveseliti tamkajšnje občinstvo.
Našemu občinstvu, sodelavcem in prijateljem pa iz vsega srca želimo (sledeč besedam F. Levstika); »Naj novega leta zarja prinese vam dneve brez viharja.«
Rok Vilčnik
Art Stays - ko ideja preraste v gibanje
Letošnje leto je bilo za Ptuj in njegov umetniški naboj polno. Polno novih idej, novih velikopoteznih projektov ter veliko ljudi, ki so Ptuj spoznali v drugačni luči. KUD Art Stays je prinesel mnogo novega. Vsekakor lahko rečemo, da mu je uspelo izpeljati veliko idej, zastavljenih v preteklosti in pripeljati na Ptuj veliko ljudi, pripravljenih zanj kaj narediti.
Zdaj, ob koncu leta, ko v bitki za obstanek in čakajoč na odločitev ptujskih oblasti o našem fizičnem obstoju sedim pred polnim listom izpeljanih projektov, razmišljam, koliko in kaj smo naredili. Za mesto, njene meščane in za naše umetnike. Ravnokar se zapira velika skupinska razstava sodobne umetnosti v Galeriji Contemporanea v Mestrah v Italiji, kjer so sodelovali štirje naši umetniki, vsekakor projekt, ki je plod letošnjega dela društva Art Stays. Obenem se je pred dnevi odprla razstava desetih mladih umetnikov v Benetkah, kjer prav tako sodelujejo trije umetniki naše galerije. V Galeriji Tenzor ali v društvu Art Stays. Kje, ni pomembno, oboje je vsekakor
eno, saj že vsa leta v ozadju obeh stojijo isti ljudje.
Hvala in srečno vsem, ki so nam v letošnjem letu pomagali izpeljati projekte, od razstave Igoija Molina, Irene Sanchez Garcia, Maje Cipek, Arje, do mednarodne likovne kolonije Art Stays. Sledi Berliner Kunstsalon, prva mednarodna predstavitev umetnikov galerije in društva.
Poimenovanje Art Stays ali Umetnost ostane, pod katerim smo se zbrali ljudje, ki želimo vlagati svojo energijo v umetniški razvoj mesta Ptuj, nas potiska v nove projekte in uresničevanje idej. Kud Art Stays je pripravil nov, svež, še ambicioznejši program dela. Začeli bomo z razstavo Jožeta Šubica, mariborskega
akademika, pomembnega predstavnika slovenskega slikarstva. Nato bomo organizirali razstavo Jaše v Miheličevi galeriji, projekt organiziran s pomočjo Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki bo na Ptuj prinesel nov način umetniškega komuniciranja z okolico. Sledi razstava Mareka Schovaneka, prav tako v sodelovanju s PMP, pomembnega evropskega umetnika in kuratorja, znanca iz letošnje mednarodne likovne kolonije Art Stays. Vmes bo potekala razstava Mitologija kurenta, zaključni del mednarodnega ex-tempora Ptuj 2006. Sledi razstava skupine BridA, organizirana ob prazniku dneva mladosti, spektakel, ki bo zajel ulice starega mestnega jedra. Gostili bomo mednarodni projekt Landlelscape, ki ga društvo organizira skupaj z berlinsko galerijo NewYorkRioTokyo* in ki bo potoval po vsej Evropi. In spet bo tukaj mednarodna likovna kolonija Art Stays, četrta po vrsti,
ki je že v polnem zagonu priprav, saj so udeležbo že potrdili umetniki in kuratorji iz Nemčije, Kanade, Italije, Slovaške, Japonske, Avstrije, Iraka, Južnoafriške republike in Slovenije. Sledila bo razstava mlade uspešne ptujske fotografinje Tanje Verlak, takoj za njo pa bo razstava Basstiana Marisa, nizozemskega avdiovizualnega umetnika. Skupaj z njim pa v Slovenijo prihaja največja samostojna avdio naprava na svetu, delo avstralskega umetnika Milesa Van Dorssena. Leto bomo zaključili z razstavo Rapheia Di Luzia, umetnika in profesorja s Univerze v Mainu, ZDA. Da pa ne bomo gostili razstav samo mi na Ptuju, peljemo naše umetnike tudi drugam. Razstave in sodelovanja na sejmih ter salonih bodo izpeljani v Nemčiji, Italiji, Franciji, Španiji, Belorusiji ter v ZDA.
Vladimir Forbici
Zlata in srebrna sončnica Tinčku Ivanuši
Wa 35. mednarodnem festivalu filmov Žisel 2005 na temo Življenje na deželi je film avtorja Tinčka Ivanuše Kurenti s ptujskega polja prejel zlato in srebrno sončnico. Festival je tradicionalen in se vsako leto odvija v mestu Omoljica v Srbiji.
Kratkometražni film Kurent s ptujskega polja, dokumentarec in film kot celota, je zasedel 2. mesto in prejel srebrno sončnico. Filmu pa je bila podeljena tudi specialna nagrada zlata sončnica za najbolj originalno zvočno sliko.
Film prikazuje lik kurenta in pustne šege ohranjene na Ptujskem polju, še posebej v vaseh Markovci in Zabovci.
Po več prekinitvah je film nastajal nekaj let. Pri slikovnem zapisu gre zahvala sodelujočim skupinam kurentov iz Ptuja in okolice, posebna zahvala pa etnografskemu društvu Korant
Markovci ter Martinu Mikšu, ki so v nastali projekt vložili največ truda.
Ta isti film pa je bil prikazan in nagrajen tudi na 14. festivalu televizijskega etnološkega filma FESTEF 2005 v Kučevu. Film je prejel specialno priznanje, ker ohranja tradicijo in kulturno dediščino.
Te nagrade prav tako pripadajo novinarju Francu Milošiču, ki z odličnim spremnim besedilom opremlja avtorjeve filme.
Šele letos je bila poslana nagrada za film V ritmu valčka s festivala Žisel '04. Film je prejel
3.	nagrado za film kot celoto
in z lato sončnico za najboljšo kamero.
V ripnu valčka je račja zgodba, v kateri se račke gibljejo v taktu Straussovega valčka Na lepi plavi Donavi.
Prav bi bilo, da bi bili filmski
zapisi o kulturni dediščini tudi družbeno podprti. Stroški takega projekta so breme avtorja, saj festivali razen priznanj ne prinašajo ničesar.
Milena Türk Foto: Langerholc
Kartografske dragocenosti v ptujski knjižnici
Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča hrani danes nekaj dragocenih del s področja kartografije. Med njimi je vsekakor na prvem mestu Münstrova kozmografija v dveh izdajah (1574 in 1588), ki govori o življenju in znanju takratnega časa ter je obogatena s številnimi ilustracijami in zemljevidi. IMa enem izmed njih lahko najdemo tudi naše kraje.
Upodobitev naših krajev na zemljevidu v Münstrovi kozmografiji iz leta 1588.
Kartografija je ena od najstarejših človekovih veščin, pri kateri je človek upodobil svoja geografska spoznanja, poznavanje sveta v obliki kartografske risbe. Čeprav je začetke kartografije težko opredeliti, vemo, da seje to zgodilo še pred razvojem pisave. Z razvojem kitajske, babilonske in egiptovske civilizacije pa so se razvile prave karte sveta, ki poleg geografskega poznavanja sveta pričajo tudi o njihovi filozofiji in veri v obliko sveta. Najbolj znani antični kartograf je bil Klavdij Ptolemaj (ok. 87-150). Bil je grški astronom, matematik, geograf in bibliotekar v Aleksandrijski knjižnici. Njegovo osrednje delo je Geografija v 8 knjigah, v katero je vključenih tudi 27 zemljevidov takrat znanega sveta: ena karta sveta, 10 kart Evrope, 4 karte Afrike in 12 kart Azije.
Knjiga je doživela ponovni vzpon v obdobju humanizma in renesanse, ko je oživelo zanima-
nje za antični svet ter njegovo znanost in kulturo. Ptolemajeve sheme 27 zemljevidov so se kartografi držali še v 16. stoletju, čeprav je v tem času že bila odkrita Amerika. Rajši, kot da bi kaj spreminjali, so k Ptolemajevim kartam dodajali zbirke novih zemljevidov.
Na ptolemajsko delitev sveta se je pri svojem delu naslanjal tudi Sebastijan Münster (14881552), slavni baselski teolog, geograf, kartograf in kozmograf. Objavil je veliko del s teološko, jezikoslovno in geografsko vsebino. Med njimi je pomembna obsežna Cosmographia, ki je prvič izšla leta 1544 in je ostala dobrih sto let vodilno evropsko delo na področju kartografije. Na poljuden način predstavlja podobo takrat znanega sveta, ki je oblikovana na antičnih, srednjeveških in sodobnih virih. Delo je izšlo v 49 izdajah in različnih jezikih vse do leta 1628. V prvih štirih izdajah je obsegalo samo
26 zemljevidov, leta 1550 pa jo je avtor močno razširil in, vanjo sprejel tudi zemljevid Krajnske in Istre.
V kozmografiji iz leta 1588, ki jo hranimo v ptujski knjižnici, najdemo tudi omembo naših krajev. Na enem izmed zemljevidov, ki nosi naslov Sclavonia oder Windisclt Marck/Bossen/Craba-ten/etc so prikazane Slavonija, Bosna, Krajnska in Slovenska marka. Na njem najdemo poleg večjih mest in naselij tudi mnogo navedb gradov in samostanov. Od naših krajev so vrisani Ptuj
(Petau) in Ormož (Fribon) ter okoliški kraji z gradovi, kot so Bori (Borlin), Vurberk (Wurn-berg), Štatenberg (Stertenberg) itd.
Drugo zanimivo kartografsko delo v naši domoznanski zbirki je atlas znanega nemškega kartografa in založnika Johanna Baptista Flomanna iz prve polovice 18. stoletja. O njem pa več v prihodnji številki Ptujčana.
Besedilo in foto: Mira Jerenec
cč/ifryr(m 23
Pesem planetarnih gongov
Nepozabno pesem planetarnih gongov, uglašenih na frekvence planetov našega sončnega sistema, kristalnih in tibetanskih skled, je v Centru aerobike predstavila zvočna terapevtka in umetnica Mojca Malek.
Wnovembru smo se zbrali v Centru aerobike na Ormoški cesti in z velikim zanimanjem in navdušenjem pričakovali pesem planetarnih gongov. Mojca Malek nam je na začetku predstavila vse instrumente, ki jih je prinesla s seboj, vsak udeleženec je lahko izkusil na sebi vibracije in zvoke tibetanskih skled, kar je bilo resnično prijetno doživetje. Nato so zapeli gongi, Mojca in kristalna skleda. Pesmi planetarnih gongov in kristalne sklede ni moč opisati. Vse te neverjetne zvoke morate doživeti, res pa je, da pretrese celotno fizično in astralno telo ter zdravi na vseh nivojih. Ob poslušanju gonga ni občutka fizičnosti in težnosti, časovnega toka ... Vsi udeleženci predstavitve smo, vsak s svojo čudovito izkušnjo, odšli s srečanja sijoči, polni energije, z nasmehom na obrazu ter v upanju na še kakšno srečanje z gongi in Mojco.
Mojca Malek, zvočna terapevtka in umetnica, v Centru aerobike.
Gong je starodaven instrument, njegov OM se je širil po Zemlji že 4000 let pred našim štetjem. 600 let pred našim štetjem je Gotama Budha. ki je živel v Nepalu, poslal duhovnike v dežele Orienta in Daljnega vzhoda z nalogo, da na vsak gong odtisnejo besedi: Tai Loi, kar pomeni: vse dobro prihaja. Gong je najbolj resonanten glasbeni inštrument, njegov zvok je holističen, saj vibrira z vsakim elementom, rojevajoč tone in nadtone. Planetarni gongi so uglašeni na tone planetov sončnega sistema. Predstavljajo resonančni spekter nebesne harmonije. Znanstvenik Hans Cousto je izračunal vibracijsko frekvenco vsakega planeta in dodal oktavni princip, tako je omogočil slišati vibracijo vsakega od planetov kot ton. Zvok
teh starodavnih instrumentov, imenovanih "motor zdravilnih moči", drsi skozi telo. da ga občutimo, ne le slišimo. Umiri delovanje možganov v delta stanje popolne vsenivojske sprostitve. Njegov zvok, čista kozmična energija, vzvalovi vsako molekulo in poslušalca objame v zvočno polje ter zdravi na vseh nivojih telesa. Zdravilna moč velikih planetarnih gongov je v tem, da uglasijo delovanje čaker (energetskih točk in poti), organov, čustev in uma. Tibetanske posode se polagajo po (rahlo oblečenem) telesu, kjer se igrajo; tako vibracija njihovega holističnega zvoka potuje fizično od tam, kjer je posoda položena, po vsem telesu, do vsakega organa, celice - zato se imenuje celična masaža. Gre za izjemno
prijetno doživetje, ko se kopamo v zvokih, ki jih hkrati fizično občutimo. Holistični zvok tibetanskih posod, igranih na telesu (od nog do glave), razgrajuje in odplavlja vse, kar ni izvorno zdravemu telesu, globoko sprošča, prečiščuje, regenerira in harmonizira vse nivoje našega Bitja. Legende govorijo, da je zvok pojočih posod starodavnim Bon šamanom, živečim v Tibetu, kakor tudi naj višjim lamam lajšal potovanja v druge dimenzije in kraljestva. Danes je "odpiranje notranjega vesolja" približano množicam, čeprav so v poplavi trgovske ponudbe tibetanskih pojočih posod kvalitetne posode redke. Stare Himalajske posode imajo prav poseben zvok, ki poje še dolgo za tem, ko je posoda igrana. Posode so izdelane iz 5 do 9 kovin, od katerih vsaka predstavlja enega od planetov našega sončnega sistema: zlato (Sonce), srebro (Luna), živo srebro (Merkur), baker (Venera), železo (Mars), kositer (Jupiter), antimon (Saturn), poleg tega v posodah pogosto zasledimo nikelj in cink ter delčke meteoritov. Danes v deželah Zahoda tibetanske posode uporabljamo pri meditacijah, vse več pa tudi v holističnem zdravljenju. Bogati spekter nadtonov, ki jih posode ob igranju tvorijo, harmonizira levo in desno možgansko polovico kakor tudi različne nivoje našega bitja in nas uglasi z zvokom OM-a stvarstva. Kristalna skleda je narejena iz kvarčnega kristala (kamena strela), njenega kozmičnega zvoka se ne da opisati, potrebno ga je resnično doživeti.
GONG IN MOJCA
Javno je začela igrati gonge leta 2004. po več kot enoletnem vsakodnevnem poglabljanju v kozmični zvok enosti: »Poleti 2003 sem prejela v varstvo prijateljev gong, katerega naj bi jeseni prepeljala na Portugalsko. Dobila sem kratek nasvet, kako igrati, oziroma, bolje povedano, kako pustiti gongu, da igra skozme. In ko sem prvič sedela in z maleto
enakomerno udarjala po zlatem disku, sem se počutila, kot da to počnem že od vekomaj. Gong je polno stopil v moje življenje in ko sem dva tedna kasneje vodila seminar na Lošinju, sem udeležencem povedala, da bom vsak večer igrala v dvorani, tako da lahko pridejo in se pridružijo. Ja, dvorana je bila vsak večer polna in ljudje so podnevi prihajali k meni in podeljevali Z menoj čudovite izkušnje ter občutke globoke ganjenosti in hvaležnosti. Dva tedna kasneje sem spoznala Dona Conreauxa, mojstra Gonga, ki že leta širi modrost Gonga po svetu, piše knjige, koncertira, snema CD-je, poučuje, zdravi. Prevajala naj bi njegov seminar, pa me je vzel kar za pomočnico, vse meditacije in individualne terapije me je želel imeti ob sebi, ustvarjalno, z gongom. Velik blagoslov, čudovito učenje. Povabil me je, da se naslednje poletje pridružim njegovi skupini Mysterious Tre-mendum na turneji po Evropi, do tedaj pa naj igram, zdravim, pojem z gongom. Moje delo s planetarnimi gongi je prežeto z ljubeznijo in zavedam se odgovornosti varuhinje gongov.«
V PRIHODNJE
Če želite doživeti pesem teh starodavnih instrumentov na Ptuju, se lahko prijavite na e-naslov: center.a@siol.net. Tako imenovane »zvočne kopeli« bodo potekale v prostorih Centra aerobike. Ormoška c. 38/a.
Vsi, ki pa želite vedeti več o posameznem gongu (v Sloveniji pojejo planetarni gongi vseh planetov našega sončnega sistema) ali pa vas zanimajo zgoščenke s posnetki glasbe gongov, se obrnite na Izobraževalno društvo za zdravo duhovnost (www.zdrav-duh.org), ki je organizator zvočnih delavnic gongov, tibetanskih posod, kristalnih skled in glasu kakor tudi izobraževanja zvočnih terapevtov.
(vir: Mojca Malek)
Mojca Lešnik Foto: Stane Žumer
24	f/čč/ca/i
»PTUJSKI RECEPT: HITRO, AGRESIVNO IN NAPADALNO!«
Pogovor z Damjanom Gajserjem, športnim direktorjem Drave
Pogovarjal se je: Ivo Komik	Foto: Črtomir Goznik
Komu pripisati največ zaslug za senzacionalne rezultate v zaključku jesenskega dela prvenstva: drznemu trenerju Milku Durovskemu, umirjenemu kapetanu Emilu Šterbalu, prefinjenemu Trenevskemu, napadalcem Kronave-tru, Štromajerju, Chiettiju, uigranemu in homogenemu kolektivu brez zvezd ...?
Skoraj vse to in soliden klubski proračun pa so dravaši imeli tudi v zadnjih letih, po mnenju poznavalcev pa sta jeziček na tehtnici realni predsednik Robert Furjan in avtoritativni, strokovno podkovan športni direktor Damjan Gajser, nekdanji nogometni as, ki vse skupaj optimalno omogočata.
Damjan Gajser
Čestitke za jesenski dosežek, ki je na Ptuju povzročil nogometno vročico.
Hvala, čeprav bi čestitke raje sprejemal konec maja prihodnje leto. Sicer pa po jeseni nismo evforični, priznam, da so ti zadnji dobri rezultati prišli prej, kot smo pričakovali. Toda vedeli smo, kaj in kako, glede na to, da smo že imeli temelje. Imeli smo jedro moštva, psihološko trdnost, znanje in tudi samozavest, a bili smo brez ostre konkurence med igralci in tudi napadalci, ki bi postavili piko na i. S prihodom okrepitev in drugih smo zapolnili tudi te vrzeli. Nadaljevanje je bilo nekako logično; zmage so nas samo še utrjevale in delale boljše.
Komplimente pa pobira tudi novi trener, eden redkih nogometnih romantikov Milko Đ urovski - z ambicioznim in brezkompromisnim konceptom, ki obuja upanje v brezperspektivni slovenski klubski nogomet ...
V klubu so se odločili, da se zaradi slabih rezultatov razidejo s hrvaškim trenerjem Srečkom Lušičem in so na njegovo mesto pripeljali Milka Drnovskega.
Naš trener je uspešno opravil svoj del posla, pri čemer pa smo mu pomagali - prav nobenega pritiska ni bilo. Vanj povsem zaupamo in je naš adut tudi za prihodnost. Jesenska bera in tudi vse drugo za nas pomeni prijetno presenečenje, vendar kaže, da smo zadeli v polno.
Katere so še tiste podrobnosti, zaradi katerih imajo Ptujčani odlično izhodišče pred nadaljevanjem spomladanskega dela prvenstva?
Več ali manj sem jih že omenil, dodal bi še, da ni bilo nihanj v igri. Stalnost je zelo pomembna odlika, saj samo še krepi vez med igralci in trenerjem ter obenem vsakega posameznika sili k maksimalnemu delu. Moram poudariti, da brez podpore kluba, najbrž najboljše za slovenske razmere, ne bi izpeljali načrtovanih ciljev.
Torej je »kontinuiteta« tisto pravo ...
Želimo nadaljevati z dobrimi rezultati in z zanimanjem javnosti. Mislim, da so naše poteze naravnane pravilno. Sestavlja se nov mozaik, tudi od tod nova razmišljanja trenerja in vseh nas. Za formiranje in uveljavitev novega moštva potrebujemo čas, dobri rezultati pa lahko proces pospešijo. Torej je pričakovati gledljivo igro in trd boj s tekmeci. Vse na krilih uspehov in odločnosti varovancev Milka Durovskega, da spišejo novo poglavje ptujskega nogometa. Brez »princev« in z nekaterimi novimi »palčki«.
Kot večkrat doslej se odpira naslednje vprašanje: kakšen je ideal Drave, potem ko je spet blizu vrha in možnosti, da
ustvari moštvo za lovorike?
Je precej ambiciozen in ni uresničljiv čez noč. Ima dva sklopa; prvi pripada tekmovalnim dosežkom, drugi pa organizacijskim. Oba se uveljavljata postopoma, pri čemer je končni cilj ustvariti klub, ki bo krojil slovenski vrh in se redno uvrščal v evropska tekmovanja. Če bo možno »ujeti« kakšno lovoriko, bo še toliko bolje, nikakor pa v lov za njimi ne bomo šli brezglavo. To pomeni, da ne bomo silili v nevarne igre, ko bo šlo za to, ali naj za uspeh tvegamo z večjim finančnim vložkom. Zavedamo se, da so naše možnosti omejene in bomo delovali v njihovih mejah.
Igralski kader...
Sodelovanje smo prekinili z enajstimi nogometaši in izbrali bomo take, ki lahko igrajo hiter, agresiven in napadalen nogomet. To so tudi današnje evropske smernice. V klubu bo dvaindvajset do največ štiriindvajset igralcev.
Menedžerji so za mnoge vir zla, kako se boste uprli njihovemu presingu?
Nikoli nismo dovolili, da bi nam menedžerji sestavljali moštvo. Tako bo tudi v bodoče. Mi to počnemo sami, za ta posel pa se čutimo bolje usposobljeni, kot so oni. Pri nas nimajo dela, saj igralce v glavnem selekcioniramo iz lastne šole, iščemo pa jih tudi po Sloveniji in drugod. Menedžerji se z obljubami pojavljajo
zdaj, ko so se nekateri igralci pri nas uveljavili. Dobro vemo, kaj zmorejo, v tujino pošiljajo že tudi zelo mlade fante, ki pa jih tujci potem praviloma vračajo.
Kakšen nogomet se igra v Si.mobil ligi? To je vedno intri-gantska tema, v kateri se mnenja delijo, toda realnost je, da je za ligaško sceno iz leta v leto manj zanimanja. Posledično tudi manj kakovosti, zato je v ospredju vprašanje, kako in s čim spodbuditi navijače, medije in pokrovitelje. Zgledi, kot avstrijska liga, niso daleč, pri čemer pa bo pot do oblikovanja »lige po meri« sila trnova. Temelj je zgleden organizacijski ustroj, ki deluje transparentno. Na vsak način mora klub delovati kot podjetje, s čemer je potlej vse, vključno s predstavo na igrišču, lažje izpeljati. Dvig kakovosti in uveljavitev spektakularne igre sta povezana s kakovostjo igralcev, predvsem pa tistega, kar vzgojimo. Vidna slabost na igriščih je pomanjkanje agresivnosti in požrtvovalnosti. Navijači morajo dobiti vtis, da se nogometaši vsaj pošteno znojijo. Med najpomembnejše stvari uvrščam tudi značajsko lastnost igralcev. Z večjo delovno vnemo in disciplino sami sebi lahko pomagajo največ. Seveda se ni moč izogniti niti vplivu medijev. Dober primer za to je Avstrija, kjer nogomet ni veliko kakovostnejši, a privablja gledalce in ustvarja spektakle.
PZS vas vabi na vadbo v vodi
za dojenčke in malčke v Termalni Park Ptuj F R É D S
Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 4. leta starosti), ki poteka v Termah Ptuj. Vadba se bo pričela v sredo, 11. januarja. Uvodno predavanje za starše, kjer vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, pa bo v ponedeljek, 9. januarja, ob 17. uri. Informacije in prijave na telefon 051 220 984 (pon. 20.-21. in sre. I0.-11. ure)!
Vabimo mlade družine, da se nam pridružijo! (www.plavanje-dojenckov.com)
Prijave na mobi: 051 220 984. www.plavanje-dojenckov.com
&/tyrasi 25
»Ostajamo na realnih tleh«
Pogovor z Borisom Pergerjem, športnim direktorjem ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Pogovarjal se je: Ivo kornik
V sezoni, ki jo je zaznamovalo SP v St. Peterburgu, je domača liga bržčas najbolj izenačena doslej. 7. januarja se nadaljuje prvenstvo v I. SRL za ženske, v katerem se prvič kar pet ekip poteguje za najvišja mesta. Nova šampionska zvezdica je rezervirana za Krim, sočasno je razpadla »dinamima« zasedba »zmajčic«, tako da tudi hitro napredujoča podružnica trenutnih državnih prvakinj iz Galjevice Inna Dol-gun in okrepljene Celeia Žalec, Celjske Mesnine ter Mercator Tenzor kujejo ambiciozne načrte, kako zmešati štrene »vladarjema v minulih letih.«
Športne zakonitosti so jasne. Zahtevajo nenehno dokazovanje. Toda igralke pravijo, da so tudi po tej plati konkurenčne najboljšim v domačem prvenstvu.
Že prej zaradi manjšega proračuna v našem klubu nismo bili primerljivi s Krimom. Olimpijo, Celjem ... Težko bomo enakovredni bogatejšim. Vendar se tega zavedamo, zato ostajamo na trdnih in realnih tleh. Z uravnovešenostjo med vloženim denarjem in kvalitetnim delom se vsekakor lahko utrdimo blizu vrha. Jasno je, da bodo prišli tudi padci, to se dogaja tudi močnejšim in večjim. Upam pa, da smo se vmes nekaj naučili. Pomembno je, da bomo v takšnih trenutkih vsi ohranili trezno glavo, v preteklosti namreč ni bilo tako.
Zgradili ste temelj, ki je pravšnji za to, da ekipa tekmovalno sezono 2005/06 zaključi s klubskim vrhuncem v elitni ligi slovenskega ženskega rokometa.
To bi bila nagrada vsem, ki zaupajo temu športu, v našem primeru predvsem glavnima sponzorjema z Miranom Senč-aijem in Stankom Brodnjakom na čelu, ki vztrajata in ekipi
Foto: Črtomir Goznik
omogočata razvojni proces po vmesnih neizpolnjenih ambicijah. Opazno je, da so navijači z nami, veselijo se naših dosežkov in prav to je tisti kamenček v mozaiku, ki nas je utrdil in nam pomagal na začrtani poti. Pozitivno ozračje se je preneslo tudi na igralke. Takšnega vzdušja, kot ga imamo v naši dvorani, je v Sloveniji malo.
Predsednik ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Miran Senčar se je s sodelavci že davno domislil prave formule s tem, da je postavil v klubu pravo bazo, s katero ste zastavili dolgoročni cilj: osvojiti mesto, ki vodi v evropska tekmovanja ... Senčaijeva formula se je pokazala za pravo preko angažiranja prvega moža stroke, trenerja Nedeljka Potočnjaka, do rafinirano sestavljene pomlajene ekipe, ki je v jeseni presenečala in rasla tekmo za tekmo. Že na uvodnih dvobojih so igralke z drugačnim načinom igranja in z zaupanjem vase nakazale, da je v klubu prišlo do velikih sprememb in novega pristopa in nam že od srečanja s Škotjeločankami dovolile sanjati, kasneje pa slutiti, kdo bo prihodnje leto kandidat za Evropo. Poleg osvojenih točk si zasluži vse čestitke tudi formula za pot do uspeha. Hkrati močno verjamem, da vsebuje tudi element, kako nenazadnje
to breme vzdržati in dokončati delo, ki smo ga začeli.
Za to, da ste v tej sezoni vključili v ptujsko ekipo šest mladih igralk iz lastnih vrst in še nekatere iz drugih klubov, gre zasluga domačim trenerjem, ki so bili na začetku poti podcenjevani ...
Naši trenerji Milan Baklan, Vladislav Sabo, Danilo Vaupotič in Vesna Havlas so s kakovostnim in vztrajnim delom pokazali, da se jim godi krivica in da delajo najboljše prav z mladimi. To nam priznavajo tudi drugi slovenski rokometni strokovnjaki. Zaradi majhnosti lahko ostanemo pri vrhu le s trdo vadbo in dobrim selekcioniranjem. V vseh teh letih smo izbrali dobre poteze. Poskrbljeno je bilo za izobraževanje trenerjev in našli smo model organizacije, ki se je pokazal kot zelo učinkovit. Na štirih osnovnih šolah poteka vadba mini rokometa pod okriljem Rokometne šole Ptuj. To so OŠ Mladika, Ljudski vrt, Markovci, od letošnjega leta pa tudi OŠ Olge Meglič. Nadobudneže z osnovami rokometne igre spoznavajo mojstrice, kot so Mojca Derčar, Anna Mihaela Ciora in Rajšičeva. Igre mladih selekcij pa napovedujejo, da se bo v ekipo članic prebilo še precej obetavnih igralk.
Kako do končnega uspeha, kateri bodo odločilni dejavniki? Prave delovne navade in ekipne značilnosti, kot so kolektivnost, srčnost, borbenost, pripadnost ... Sočasno pa pokazati, da se ne vdamo kar tako. Nadaljevati
moramo načrtno delo in pobrati sadove prizadevnega dela.
Ne varčujete s pohvalami na račun igre drugouvrščene Cele-ie Žalca, ki je vsekakor odlična ekipa, katere čas šele prihaja. Tekma že lahko da delni odgovor na to, ali slonijo vaše ambicije na stvarnih ali trhlih nogah.
O kakovosti Žalčank in Celjank ne gre izgubljati besed, saj se ve, kaj pomenijo v slovenskem rokometu. Lahkoten in hiter rokomet s številnimi kombinacijami igrajo naše naslednje tekmice, ki jim nista tuja agresiven pristop in neuklonljiv duh. V svojih vrstah imajo vrhunski vratarki Gorskijevo in Lakičevo in eno najpopolnejših rokometašic Cerarjevo. Vloga formalne vodje pripada Korunovi, kije bolj kot s strateškim razmišljanjem zaslovela kot rojena ostrostrelka. Ni nas strah, tudi na Čerenjakovo in Kladivnikovo smo se dobro pripravili. Nosimo breme favorita, ptujska javnost od nas pričakuje uspeh. Potrebovali bomo podporo s tribun.
»Trgovke« 7. januarja v dvorani Center?
Vse bo podrejeno izjemni bitki. V nadaljevanju so vse misli usmerjene v en sam cilj: čim bolje igrati in zveste navijače nagraditi z zmagami. To imajo igralke vstavljeno v spomin, brez možnosti izbrisa. Forma vseh igralk se vzpenja, razpoloženje v ekipi je »naostreno« in prepričan sem, da imamo dovolj motiva za dosego dobrega izida.
Boris Perger, športni direktor v ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, je spoštovana avtoriteta. Profesionalec od glave do pet! Iskren prijatelj! Vse to priča o človeški veličini športnega delavca, ki ga je vselej odlikovala izjemna samozavest, nikoli pa se mu ni zgodilo, da zaradi svoje pomembnosti ne bi videl drugih.
Na Ptuju šahirajo
1986
Društvo je priredilo 38. republiško prvenstvo za ženske, na katerem je domačinka Tatjana Vaupotič zasedla prvo do drugo mesto, naj mlajša udeleženka Anita Ličina je nastopila prvič na prvenstvu in zasedla deveto mesto.
Moštvo Šahovskega društva »MIP« Ptuj je zasedlo drugo mesto v slovenski ligi na Bledu. Janko Bohak je bil sodnik na Šahovski olimpiadi v Dubaiu (UAE). I
Danilo Polajžer je kot prvi Ptujčan osvojil naslov mednarodnega šahovskega mojstra FIDE in je športnik Ptuja.
1987
Tatjana Vaupotič je na turnirju v Mariboru osvojila tretji naslov republiške prvakinje za ženske. Šahovsko društvo »MIP« Ptuj je priredilo od 11. do 20. decembra
1987	prvi mednarodni šahovski turnir na Ptuju.
1988
Šahovsko društvo Ptuj se je 17. januarja preselilo v lastne igralne prostore v Dravski ulici. Na 11. moštvenem prvenstvu Jugoslavije v dopisnem šahu je moštvo Šahovskega društva »MIP« Ptuj osvojilo tretje mesto.
Milan Kneževič je postal mednarodni šahovski sodnik FIDE.
1989
Anita Ličina je zmagala na ženskem prvenstvu v Ljubljani in prvič postala republiška prvakinja. Na prvem velemojstrskem šahovskem turnirju na Ptuju z imenom »Kurent« od 11. do 22. aprila 1989 je zmagal Zdenko Kožul pred Mihailom Krasen-kovim in Anatolijem Vaiserjem. Kožul in Krasenkov sta osvojila velemojstrski naslov in pričela svojo uspešno šahovsko kariero. Zdenko Kožul je odigral na Ptuju tudi simultanko.
Moštvo Šahovskega društva Ptuj je osvojilo prvo mesto v slovenski ligi od 25. do 30. novembra
1989	v Slovenj Gradcu in se ponovno uvrstilo na zvezno tekmovanje.
1990
Milan Kneževič, predsednik slovenske šahovske zveze in predsednik domačega društva, je bil izvoljen za predsednika Šahovske zveze Jugoslavije.
Na mednarodnem šahovskem turnirju je zmagal velemojster Radoslav Šimic, bal za mednarodnega mojstra sta dosegla Rado Brglez in Zoran Veličko-vič.
Šahovsko društvo Ptuj je ponovno nastopilo v II. zvezni ligi - zahod v Puli ter zasedlo sedmo do osmo mesto.
Šahovsko društvo Ptuj je bilo oktobra organizator 40. članskega prvenstva Slovenije, na katerem je zmagal Igor Jelen, enako število točk je dosegel tudi drugouvrščeni Leon Gostiša.
Na 12. moštvenem prvenstvu Jugoslavije v dopisnem šahu je moštvo Šahovskega društva »MIP« Ptuj osvojilo drugo mesto.
Andreja Erjavec Brglez je na ženskem šahovskem prvenstvu v Ljubljani osvojila naslov republiške prvakinje.
1991
Na drugem velemojstrskem turnirju na Ptuju sta zmagala Bojan Kurajica in Emir Dizdarevič.
Bojan Kurajica je odigral šahovsko simultanko v Gorišnici (rezultat: + 14 = 4-0).
Znamenite sestre Polgar: Zsuzsa, Sofia in Judit so gostje domačega šahovskega društva ter so si ogledale velemojstrski turnir.
Šahovsko društvo Ptuj se je na kvalifikacijskem tumiiju na Pohorju uvrstilo v slovensko državno ligo, kjer je na tekmovanju v Radovljici zasedlo šesto mesto.
Šahovsko društvo Ptuj je decembra priredilo prvi ženski mednarodni turnir na Ptuju. Zmagovalki sta bili Anda Saf-ranska in Alla Grinfeld.
Anita Ličina je zmagala na ženskem prvenstvu na Ptuju, drugič osvojila najvišji naslov in postala prva državna prvakinja samostojne Slovenije.
Anita Ličina je osvojila drugo do tretje mesto na prvenstvu Jugoslavije za mladinke.
Anita Ličina je postala športnica Ptuja.
1992
Anita Ličina je kot prva Ptujčanka nastopila v slovenski ženski šahovski reprezentanci na šahovski olimpiadi v Manili.
1993
že 70 let - III. del
Danilo Polajžer je leta 1986 kot prvi Ptujčan osvojil naslov mednarodnega šahovskega mojstra FIDE in postal športnik Ptuja.
Na ptujskem gradu so bili kot »Šahovski festival« istočasno trije mednarodni šahovski turnirji - velemojstrski, mojstrski in mladinski. Na velemojstrskem tumiiju je zmagal velemojster Aršak Petrosjan, na mednarodnem turnirju član domačega društva Simon Jerič, ki je na turnirju osvojil naslov mednarodnega mojstra, na mladinskem pa Robert Roškar.
Mednarodni mojster Danilo Polajžer je bil imenovan za selek-toija slovenske ženske šahovske reprezentance.
1994
Šahovsko društvo »Lipa« Ptuj je zasedlo v slovenski ligi v Škofji Loki odlično drugo mesto v državi.
Rado Brglez na mladinskem prvenstvu v Mariboru je osvojil naslov mladinskega prvaka Slovenije.
Na mednarodnem šahovskem turnirju »Caissa 94« je zmagal Adrian Mihalčišin, Anita Ličina pa je osvojila naslov mednarodne šahovske mojstrice.
V sklopu priprav na olimpiado je društvo priredilo prijateljski šahovski dvoboj med ženskima reprezentancama Hrvaške in Slovenije.
Anita Ličina je nastopila v slovenski ženski reprezentanci na šahovski olimpiadi v Moskvi.
Anita Ličina je drugič osvojila naslov športnice Ptuja.
1995
Ob 60-letnici delovanja ptuj-
skega društva sta priredila ŠZS in domače društvo Conski turnir za moške, ki je bil istočasno XI. Vidmaijev memorial in Conski turnir za ženske. Na moškem tumiiju je nastopil legendarni Viktor Korčnoj. Oba turnirja sta bila v dvorani »palacium« na ptujskem gradu.
Društvo je priredilo peti velemojstrski šahovski turnir v društvenih prostorih, na katerem je zmagal velemojster Krunoslav Hulak.
1996
Anita Ličina je zmagala na ženskem prvenstvu Slovenije v Grižah in tretjič osvojila najvišji naslov. Aleksander Beljavski je zmagal na državnem prvenstvu v Grižah in osvojil naslov slovenskega prvaka ter zmagal na šahovskem festivalu na Bledu. Janko Bohak je osvojil prvo mesto na tumiiju veteranov (nad 60 let) na Bledu.
Član ptujskega društva velemojster Aleksander Beljavski je odigral šahovsko simultanko na Ptuju proti 22 nasprotnikom (rezultat + 20 = 0 - 2).
Gregor Podkrižnik je osvojil prvo mesto na mladinskem prvenstvu do 18 let v Kranju.
1997
Gregor Podkrižnik je na mladinskem prvenstvu Slovenije osvojil prvo mesto in naslov mladinskega prvaka.
Ivo Kornik
(se nadaljuje)
Zfttyca/i 27
Uspešnih 35 let kartinga na Ptuju
Razcvet kartinga ima na Ptuju bogato preteklost. Ob praznovanju spoštljive obletnice enega najstarejših slovenskih mest - 1900-letnice Ptuja - so imeli Ptujčani priožnost prvič videti drzne vožnje voznikov na malih, a zelo hitrih vozilih - kartih. Prireditev je bila rezultat prizadevanj manjšega števila navdušencev - entuziastov, ki so v tistem letu v okviru Ljudske tehnike Ptuj ustanovili Karting klub Ptuj. Vse se je torej začelo leta 1969.
□ejvid Nistor (levo) in Saša Stamenkovič - državna prvaka, v sredini Uroš Langerholc, legenda ptujskega kartinga in predsednik AMD Ptuj z ekipnim pokalom.
Ta zvrst je v avtomobilističnem športu mlada panoga. Silovit vzpon kartinga seje pričel in prvi ptujski vozniki Franc Krajnc, Rene Glavnik, Uroš Langerholc in Slavko Pislak so se uspešno predstavili. V naslednjih letih so
se jim pridružili znani Ptujčani, ki so s svojimi dosežki zasloveli in bili odmevni tako v tedanji Jugoslaviji kot preko meja, saj so osvajali številna priznanja in lovorike. Pet let so bile dirke na asfaltu avtobusne postaje
in Osojnikove ceste. Nato pa je ob velikem razumevanju Dravskih elektrarn, odgovornih v družbenem življenju občine kot AMD-ja Ptuj v idiličnem okolju na otoku med kanalom in staro strugo reke Drave zrasel novi objekt kartodrom, edinstven tovrstni objekt v takratni Jugoslaviji. Vsakoletne prireditve so privabljale na kartodrom na tisoče gledalcev, kjer so ptujski vozniki leta 1972, 1976 in 1977 osvajali naj višje lovorike - naslove ekipnih državnih prvakov. Med posamezniki pa so naslove državnih prvakov osvajali naslednji: mladinski državni prvak je postal Armando Hvala, v razredu ICA 100 ccm Uroš Langerholc in Otmar Artenjak, v kraljevem razredu F 125 ccm pa Slavko Pislak in Milan Slana. Številčni Ptujčani so v posameznih razredih s svojimi uvrstitvami krojili sam vrh jugoslovanskega kartinga. Odmevne so bile tudi mednarodne dirke nakartodromu, na katerih so nastopali znani vozniki, med njimi Nizozemec Walter Van Lent in drugi. Po osamosvojitvi Slovenije so se
uspehi nadaljevali z visokimi uvrstitvami v državnem prvenstvu tako posameznikov kot ekip AMD Ptuj, ki je prejela številna priznanja in bila nekajkrat proglašena za najboljše organizatorje dirk na kartodromu. Leta 1992 je naslov državnega prvaka v F 125 ccm osvojil Mitja Zaman. Leta 1994 je med mladinci postal državni prvak Zvonko Dominko, ki je leta 1999 v razredu F 125 ccm ponovno privozil ta laskavi naslov, ekipa AMD Ptuj pa je bila druga. Prizadevanja mladih voznikov so se obrestovala 2003. leta, ko je AMD Ptuj postal ekipni državni prvak. V mladinski konkurenci pa je osvojil naslov Aleš Damiš. Letos je v vitrinah društva nova trofeja - kristalni pokal za osvojeno ekipno I. mesto in osvojeni laskavi naslov državnih prvakov, ob tem pa sta postala državna prvaka v razredu Gazele Dej vid Nistor in v razredu 4 ICO junior Saša Stamenkovič. Vsem, ki so v ta mozaik prispevali uspeh, gre zahvala za dosežene uspehe.
Milan Zupanc Foto: Langerholc
45. rojstni dan Judo kluba Drava Ptuj
Izjemni uspehi judoistov Drave v jubilejnem letu 2005
Judo ima med športnimi panogami, ki jih gojimo na Ptuju, še posebej opazno vlogo. Od ustanovitve leta 1960 deluje klub uspešno in neprekinjeno vseh 45 let. Z judom sta na Ptuju začela Ivan Voda in Simon Kager že konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1960 pisni viri omenjajo razpis prvega organiziranega začetnega tečaja juda na Ptuju, ki so se kasneje neprekinjeno vrstili do današnjih dni. V dolgoletnem delovanju je klub prejel mnoga pomembna športna priznanja. Ponaša se z občinsko zlato Bloudkovo značko in najvišjim državnim priznanjem - Bloudkovo plaketo za delo in športne dosežke. Je tudi med prejemniki posebnih priznanj Olimpijskega komiteja Slovenije in plakete Mestne občine Ptuj.
Finalna borba Lee Murko na letošnjem evropskem prvenstvu.
Dolga leta so člani kluba delovali v izjemno težkih in pogosto neprimernih vadbenih pogojih, ki so jih ovirali, da v množičnosti, šolskem in v vrhunskem športu niso dosegli še večjih uspehov. Kljub slabim vadbenim pogojem so držali stik s slovenskim vrhom in dosegali tudi vidne mednarodne rezultate.
V klubu so ponosni na prispevek
slovenskemu judu. Bili so pobudnik in nosilec vključevanja juda v šolski šport. Organizirali so prvo prvenstvo osnovnih in srednjih šol naobčinski in državni ravni. Vsako leto organizirajo začetne in nadaljevalne tečaje juda v osnovnih šolah po nacionalnem projektu Judo -naučimo se padati. Tekmovalci in tekmovalke ptujske Drave
so v minulih letih nastopili na vseh največjih svetovnih tekmovanjih, med drugim tudi na olimpijskih igrah v Barceloni. V klubu posvečajo veliko pozornosti tudi vzgoji strokovnega kadra pri trenerjih, sodnikih in organizatorjih tekmovanj.
Z izjemnim prizadevanjem vodstva kluba, ki mu je predsedoval Vlado Čuš je klub z lastnim delom in vlaganji ter s pomočjo sponzorjev in donatorjev v letih od 1993 do 1995 zgradil svoj vadbeni prostor v okviru nadzidave športne dvorane Mladika. Takrat se je judu na Ptuju odprla možnost še kvalitetnejšega dela, kar so s
pridom izkoristili.
Danes, ne samo, da so v vrhu slovenskega juda in tudi slovenskega športa, rezultati, ki jih dosegajo njihovi tekmovalci in tekmovalke, jih uvrščajo že med evropske uspešne klube. Pod vodstvom strokovnega vodje in prvega trenerja Vlada Čuša, na katerega so vezani vsi uspešni rezultati ptujskega juda in ki je tudi eden od selektorjev
slovenske reprezentance, je letos Lea Murko osvojila naslov evropske prvakinje v starostni kategoriji do 17 let, zlato medaljo je osvojila tudi na mladinski olimpijadi, Klemen Ferjan je osvojil bronasto medaljo na svetovnem pokalu v Pragi in srebrno na mediteranskih igrah v Španiji. Klemen je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Kairu, kjer mu je vidnejšo uvrstitev preprečil bronasti iz olimpijade v Atenah Rus Nosov.
V reprezentanci Slovenije so nastopali tudi Jože Simenko (deveti na evropskem prvenstvu
mladincev), Rok Tajhman (peti na tekmi evropskega pokala), Uroš Tajhman (udeleženec mladinske olimpijade in tretji na tekmi evropskega pokala). Vsi navedeni tekmovalci so tudi državni prvaki ter stalni člani slovenske reprezentance in so se udeleževali vseh pomembnih priprav in tekmovanj v svetovnem merilu.
Med dosežki velja izpostaviti še člansko ekipo, ki nastopa v 1. državni ligi in je kot prva ptujska športna ekipa nastopila leta 1998 tudi v Pokalu evropskih prvakov. V današnji ekipi nastopa kar
šest kategoriziranih športnikov mladinskega, državnega in mednarodnega razreda.
V ekipnem točkovanju slovenskega pokala se je Judo klub Drava v vseh teh letih uvrščali med prvih pet, izmed vseh šestdeset klubov v Sloveniji. Osvajali soprvamesta v starostnih kategorijah starejših dečkov, kadetov in kadetinj, mladincev in mladink ter članov in članic. Ker je v klubu angažiranih veliko strokovnih sodelavcev za delovanje s podmladkom, se za prihodnost ni treba bati in je tudi v prihodnje mogoče pričakovati
vrhunske rezultate v domačem in svetovnem merilu.
V sklopu praznovanja so se v decembru odvijale različne klubske aktivnosti. Najmlajši so polagali višje stopnje pasu ter se pomerili na klubskem prvenstvu, ostali aktivni tekmovalci, trenerji in funkcionarji ter bivši tekmovalci pa so se pomerili v različnih športnih aktivnostih in nastopih. Najatraktivnejši pa je bil vsekakor nastop članske ekipe proti reprezentanci Slovenije.
Besedilo in foto: Sebi Kolednik
-----j	--
Spektakel Noč bojevnikov na Ptuju
V novembru je v organizaciji Kung-fu kluba Ptuj, pod pokroviteljstvom Kung-fu zveze Slovenije, v športni dvorani Center potekala mednarodna revija borilnih športov poimenovana Noč bojevnikov, kjer so zraven domačih tekmovalcev nastopili profesionalni borci iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Romunije.
Na prireditvi so bili prisotni eminentni gostje, in sicer predstavniki Mestne občine Ptuj, Olimpijskegakomiteja Slovenije, Športne zveze in Športnega zavoda Ptuj ter sponzoiji, brez pomoči katerih revije ne bi bilo moč organizirati: Agencija Tok-tok, Kafe Evropa pub, Zlatarstvo in graverstvo Tofant, B&M — Baja Hasanagič, Gumarstvo Vladimir Plohl, s. p., Pomaranča bar in mnogi drugi.
Številni gledalci, bila jih je polna dvorana, so bili priča pravemu borilnemu spektaklu, saj so lahko uživali v športnih borbah, kot so jih do sedaj lahko gledali samo na televizijskem programu Eurosport in se na lastne oči
prepričali, kako izgleda pravi (kontaktni)	kikboks,
profesionalni boks in (prvič v Sloveniji) ultimate fight.
V bojih po pravilih K-l ter ultimate fighta lahko nastopijo samo borci, ki so resnično dobro tehnično podkovani ter odlično fizično in psihično pripravljeni, borci z jekleno voljo in disciplino, saj gre za resnično gladiatorski šport, ki je mešanica kikboksa, tajskega boksa, kung-fuja in drugih borilnih veščin. Pravila so prirejena tako, da so boji čimbolj dinamični in grobi.
Spektakel Noč bojevnikov je potekal v znamenju borcev Kung-fu kluba Ptuj, kjer je glavni trener Milan Prosenica,
mednarodno priznani kung-fu inštruktor ter nekdanji svetovni prvak v kung-fuju in kikboksu, ki je bil tudi glavni organizator revije.
Barve kluba so tako zastopali Damir Hasanagič in Boštjan Kralj v disciplini K-l low kick ter Ivo Žižek in Rok Merkuš
(oba sta tudi člana rokoborskega kluba Razvanje) v ultimate
fightu.
Odziv gledalcev je bil odličen, saj so bili navdušeni nad prikazanimi borbami, tako da lahko v prihodnosti pričakujemo še več podobnih borilnih spektaklov, kjer so prikazane prave borbe, nokavti, kjer švigajo pravi močni udarci.
Sporočilo za javnost Kung-fu kluba Ptuj
BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR V IAI-DOJU IN KENDU
Pet medalj za ptujske mečevalce
V začetku decembra je bil v Murski Soboti božično-novo-letni turnir IKKZS (iai-do, ken-jutsu, kendo zveze Slovenije) v mečevanju. Domači kendo klub Bushido se je izredno potrudil pri organizaciji tekmovanja in ga tudi odmevno medijsko predstavil. Tekmovanje se je odvijalo v dveh disciplinah: iai-do kate (tehnike zasekov s katano, samurajsko sabljo) in kendo boji (mečevalca se borita pod zašč-
itno opremo imenovano bogu s shinai, bambusovimi meči). Na tekmi smo sodili: Silvester Vogrinec, Polona Zorman, Danilo Horvat in Samo Friškič. Ptujski mečevalci iz Akademije bojevniških veščin so osvojili pet medalj.
Člani Akademije bojevniških veščin so 26. novembra nastopili z demonstracijo mečevanja v Lovrencu na Pohoiju ob 10-let-nici tamkajšnjega karate kluba.
IAI-DO
DEČKI
L Nejc Ciglar (Ptuj)
2.	Maks Rozman (MS)
3.	Valentin Kerman (MS) MLADINCI
1.	Mitja Kelemen (MS)
2.	Nejc Raj (Ptuj) ČLANI
1.	Mitja Rous (MS)
2.	Srečko Grah (MS)
3.	Robi Špilak (Ptuj)
3.	Dominik Huser (MS) KENDO MLADINCI
1.	Nejc Raj (Ptuj)
2.	Nejc Ciglar (Ptuj)
3.	Maks Rozman (MS)
ČLANI
1.	Danilo Horvat (MS)
2.	Dominik Huser (MS)
3.	Samo Friškič (MS)
3.	Srečko Grah (MS)
Polona Zorman
'/fcyian 29

PROGRAM
zžMeflno Gledališče ‘Ptuj
JANUAR
2006
' ft	Ft . .	(tip			■ssfšfrtF 1 ...	Ì 1 g 1 jp™
ZA OTROKE						
7. 1. ob 10. in
11.30	Pavel Polak: LEPOTICA IN ZVER, režiser Pavel Polak
za abonma Lutka, Lutkovno gledališče Maribor
Račka in izven
25., 26. in 27. 1. ob 9.30 in 11.00
za šole in izven
Alan Ayckbourn: KALISTO 7, režiser Dejan Sarič; Mestno gledališče Ptuj
Sobota, 21.1
9.30;10.30
13.00-17.00
19.00
Nedelja, 22.1.
8.30-19
Sobota, 28. 1
9.30; 10.30 13-21
Nedelja. 29. 1.
8.30-19.00
Rokomet, ml. dečki B + A, ŠO RŠ Ptuj : Radgona
Mali nogomet liga MNZ Ptuj
Rokomet, članice A, l.RK MT : Krka NM
Mali nogomet MNZ liga
Rokomet, st. članice, ml. članice ŽRK Mercator-Tenzor : Velenje Mali nogomet liga MNZ Ptuj
Mali nogomet MNZ liga
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA	
Sobota, 7.1., 11.00	Košarka, kadeti, KK Ptuj : Elektra A
Sobota, 14.1., 10-13 20.00	Odbojka, ml. deklice, turnir. OK Kurent Košarka, člani, KK Ptuj : Janče
Nedelja. IS. L, 15.00	Košarka, mladinci. KK Ptuj : ŽKK Maribor b
Nedelja, 22. L, 15.00	Košarka, kadeti, KK Ptuj : Hopsi Polzela
Sobota, 2«. 1., 20.00	Košarka, člani, KK Ptuj : Ilirija
ZA ODRASLE
□
Za abonma Odrasli Redni, Izbirni in izven	direktor direkcije
16. 1. ob 19.30 Mate Matišić: CINCO IN MARINKO, režiser Branko za izven Kraljevič; Narodni dom Maribor in Oskar
NA GOSTOVANJU
9. 1. ob 15. uri
Vasmina Reza: ART, režiserka Nenni Delmestre, v Gledališču Koper
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
) Sobota, 14.1. 8.00-16.00	Namizni tenis, turnir SP regije
CßD
P t U J
Program v januarju
NATEČAJ EVROPA V ŠOL!
12.	1. ob 14. in 18. uri
13.	in 14.1. ob
19.30
19. 1. ob 10. uri
Yasmina Reza: ART, režiserka Nenni Delmestre; v Gledališču Koper
Tim Firth: NEVILLOV OTOK, režiser Dražen Ferenči-na; v Škofji Loki
Alan Ayckbourn: KALISTO 7, režiser Dejan Sarič; v Murski Soboti
20. 1. ob 9. in 10.30
Alan Ayckbourn: KALISTO 7, režiser Dejan Sarič; v Murski Soboti
Petek, 6. januarja, ob 19. uri FILMSKI VEČER Brata v vojni
Režija: Kang Je-gyu * Južna Koreja, 2004 * Taegukgi petek, 13. januarja, ob 21. uri JAZZ KONCERT Milan Nikolič (SCG)
Tudi v letu 2006 vabimo vse osnovnošolce in srednješolce na območju Ptuja, Ormoža in Lenarta k sodelovanju na natečaju Evropa v šoli, ki letos poteka pod geslom SODELOVANJE V EVROPI RAZLIČNOSTI. Več informacij o možnostih sodelovanja dobite v CID ali na nnvtv.idcse.nuk.si
28. 1. ob 19. uri
Robert Farquhar: POLJUBLJANJE Z MR. BEA-NOM, režiserka Tijana Zinajič; v Črenšovcih
Blagajna gledališča je odprta vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure v pisarni gledališča in eno uro pred predstavami v gledališču. Vse informacije in rezervacije sprejemamo po telefonu 02/749 32 50, elektronski pošti info@mgp.si ali na spletni strani www.mgp.si
/I*	ŠPORTNE PRIREDITVE
športni zavod vj ptuj_	JANUAR 2006
Z2U PTUJ ČUČKOV» 7 t«< UWTÌM ^ Jf Fa» 02 7»7 T* JI
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Nedelja, 2.1. 8.30-18.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Petek, 6. 1. 19.00	Rokomet, članice A, ŽRK MT : Žalec
Sobota, 7. 1. 8.00-22.00	Mali nogomet, turnir Toyota
Nedelja, 8. 1. 9.30; 10.30 13.00-21.00	Rokomet, ml. dečki B + A. ŠD RŠ Ptuj : Velika Nedelja Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 14. 1. 8.00-17.00 19.00	Mali nogomet, turnir, NŠ Poli Drava Ptuj Rokomet, članice B, ŽRK Ptuj : Polje
Nedelja, 15. L 9.30; 10.30 13.00-19.00	Rokomet, st. članice, ml. članice ŽRK Mercator-Tenzor : Celeia Mali nogomet liga MNZ Ptuj
sreda, 18. januarja, ob 14. uri ZASEDANJE MEDOBČINSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA: TABUJI - PREPOVEDANE STVARI sreda, 18. januarja, ob 18. uri POTOPISNO PREDAVANJE LAOS IN KAMBODŽA Potovanje po delu Indokine bo predstavil Zoran Furman, petek, 27. januarja, ob 19. uri FILMSKI VEČER Dežela živih mrtvecev Režija: George A. Romero * ZDA, 2005 * Land of the Dead Vstop na vse klubske dogodke je prost!
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
TEČAJ POGOVORNE ŠPANŠČINE
Tečaj bo potekal ob sobotah in nedeljah, udeležijo pa se ga lahko starejši osnovnošolciin vsi drugi, ki želijo usvojiti osnove španskega jezika. Vodila ga bo študentka španščine Ana Fras iz Ptuja. Prijave zbiramo do 13. januarja.
BRLOG
Brlog je program, ki pomeni pomoč mladim pri razreševanju različnih težav in premagovanju življenjskih ovir.
V letu 2006 začenjamo z druženjem v Brlogu oziroma z izvajanjem programa, uradno imenovanega Razvijanje pozitivnega samovred-notenja mladostnikov. Namenjen je mladim od 13. do 19. leta. V majhni skupini, ki se bo sestajala pri nas enkrat tedensko, bomo predelovali vprašanja, s katerimi sc srečujejo mladi na poti odraščanja. Sodelovanje je brezplačno. Skupino bo vodila Nevenka Gerì. Prijave zbiramo do konca januatja.
MLADINSKI INFORMATIVNO SVETOVALNI CENTER je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
30 s/frfyrzi/t
»Ta džungla dobesedno kliče po raziskovanju ...«
Pogovor s popotnico Stašo Cafuta po vrnitvi s štirimesečnega bivanja in službovanja v Hong Kongu
Pogovarjal se je: Boštjan Koražija	Foto: Staša Cafuta
Življenje je potovanje in za potovanje človek potrebuje cilj, pogum in veliko srce. In moja sogovornica Staša Cafuta prav vse te vrline ima. Ciljev ji ne manjka, pogum jo vodi v življenju naprej, s srcem pa potuje po svojih življenjskih poteh. Nedavno se je vrnila iz Hong Konga in po tej izkušnji sem jo povabil na intervju.
Staša med zastavama Hong Konga in Kitajske.
___7ri\
Kako to, da si šla po delovne izkušnje v Hong Kong?
Že deset let potujem po svetu. Začutila sem, da bi v državah, kjer sem potovala, ne bila le turistka, ampak njihova prebivalka, ki živi enako življenje kot prebivalci tam; se pravi delati, ustvaijati kot oni. Hotela sem si ustvariti delovno kariero izven slovenskih meja.
Zakaj Hong Kong? Na kakšen način si si odpirala vrata do ljudi in dogodkov?
Hong Kong je svetovna, azijska prestolnica. Ta džungla dobesedno kliče po raziskovanju in raziskovalnem novinarstvu. In jaz kot novinarka in fotoreporterka tam sem začutila, da si Hong Kong zasluži temeljitega raziskovanja. Moje raziskovalno delo oz. novinarstvo mi je tudi odpiralo vsa vrata; v podjetništvo, kulturo, tradicijo, blišč in bedo. Svoj kruh sem si dodatno služila še v podjetju, ki se ukvatja z zunanjo trgovino in pravnim svetovanjem emigrantom.
Že od prihoda v Hong Kong sem zelo pozorno spremljala vse, kar se je dogajalo okrog
mene. V poplavi informacij sem morala izluščiti pomembne od nepomembnih. S tiskovno agencijo iz Slovenije, s katero je bilo sodelovanje že vnaprej dogovorjeno in pripravljeno, smo se sproti odločali o raziskovalnih temah. Vsa podjetja in ustanove v Hong Kongu imajo zelo močan P. R. (odnosi z javnostmi), ki vedno skrbi za pozitivno podobo le-teh. Povsod so me sprejeli kot ambasadorko Slovenije in pogosto sem kot novinarka postala jaz tista, ki jo intervju vajo. Z veseljem in ponosom sem govorila o svoji deželi in narodu.
Imaš tudi kakšne slabe izkušnje iz Hong Konga?
Na srečo ne. Verjamem pa, da povsod obstaja dobro in slabo. Če si naravnan k dobremu, ti dobro tudi prihaja naproti. Kot fotografinja pa sem se morala za dober posnetek večkrat izpostavljati nevarnostim.
Ali imaš ob tudi podjetniške ambicije?
V preteklosti sem svoje delodajalce spoznala oz. srečala čisto spontano. Za revijo Podjetnik, s katero tudi sodelujem, sem
Veduta azijske in obenem tudi svetovne prestolnice.
naredila intervju s slovenskim poslovnežem v Hong Kongu. In spet se je zgodilo, da sem v intervjuju tudi jaz postala intervjuvanka. Ta poslovnež je pokazal zanimanje za moje znanje, ambicije, pogum in podjetniške želje. Po štirih mesecih mojega bivanja v Hong Kongu sem vedela, da sem dosegla tisto, kar sem od sebe pričakovala.
Kako razmišljajo v Hong Kongu o Evropejcih?
Evropejci smo v Hong Kongu zelo cenjeni in želeni. Dejansko smo za njih pravi eksoti.
Kitajci spoštujejo svojo kulturo.
Kdo je oblikoval tvojo življenjsko in delovno pot?
V življenju imam srečo, da spoznavam ljudi, ki so različni in svojo različnost upajo tudi živeti. Družina in prijatelji so tisti, ki mi dajejo energijo in smisel, ki me vleče naprej v življenju.
Kako je biti sam, brez domačih in ljubljenih v Hong Kongu?
Težko. Sicer se dobro sliši, ko rečeš, da greš v Hong Kong. Ko pa si enkrat tam, moraš biti sam sebi zadosten. Ljubim bližino in
ko nimaš nikogar, ki bi ga stisnil k sebi, se vprašaš, če je res to, kar počneš, smiselno. In je, če veš, da je vedno nekdo na svetu, ki te ljubi ter komaj čaka, da ga stisneš v svoj objem.
Koga ali kaj iz Hong Konga bi si želela imeti vedno ob sebi? Moj dnevnik iz Hong Konga, ki me vedno znova spomni na to, da sem izpolnila enega od svojih življenjskih ciljev.
Kje se vidiš v prihodnje? Kje Želiš živeti? Kaj želiš početi? Zanesljivo lahko rečem, da vidim svojo prihodnost v Sloveniji. Naša dežela je moj pravi dom, zato menim, da bom v prihodnje živela in ustvarjala tukaj. Seveda pa nameravam še potovati in raziskovati druge dežele in kulture. Vendar pa trenutno čutim, da sem na pomembnem življenjskem razpotju in sedaj, ko sem spet doma, iščem nove poslovne priložnosti, ki se jim nameravam posvetiti z vso konstruktivno in pozitivno energijo. Te imam trenutno kar precej.
Kakšni so tvoji cilji?
Kot družbeno odgovorna posameznica želim s svojim znanjem in izkušnjami delovati tukaj, v okolju, od koder tudi izhajam. Menim namreč, da prihodnost Slovenije stoji na mladih, pogumnih, sposobnih in ambicioznih ljudeh. Moj trenutni cilj je iskanje novih poslovnih priložnosti in dokazati sebi, da zmorem in znam stopati po poti, ki sem si jo zadala.
(l/fcyca/i 31
TOP^v^ Potrčeva 23. PTUJ. tel.: (02)
Mime In prijam* prašnike ter zdravja obilo v novem letu 2006 - Vam ieli kolektiv Lekarne Toplek.
7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 Označene dni dežura	.. in sicer:
ob delavnikih	od 20. do 7. ure
ob sobotah	od 14. do 7. ure
ob nedeljah in praznikih 24 ur
JANUAR 2006 - dežurstva lekarne 10Y</
ponedeljek	torek	sreda	četrtek	petek	sobota	nedelja
2T0^/	3 W/	\Wr/	5 m/	e m/	7 m/	8 W/
Ostale dni dežura Lekarna Ptuj.

www.lekarna-toplek.si
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 50 01
LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00
DEŽURSTVO: jANUAR: 1.1.2006
9.1.2006 - 31.1.2006
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA |E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjEQA DNE.
www. pcnärätif a. sì
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ		
/		
r		
	Ne znamo voščiti toliko želja, kot jih zmore uslišati življenje samo.	c
		
	Udeležencem naših izobraževanj, sodelavcem in vsem, ki nas poznate, želimo mirno, zdravo in polno drobnih trenutkov sreče prihajajoče leto 2006!	
	Kolektiv Ljudske univerze Ptuj	
	www.lu-p-tuj.si	
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
SREDIŠČE ZA	_ ffc -
SAMOSTOJNO	
UČENJE BurzpurNtz A	I.	BORZA ZNANJA
?	OGLASITE SE PRI NAS ALI NAS
ORGANIZIRANO SAMOSTOJNO UČENJE	poiaičrTe
BREZPLAČNO ZA VSE OBČANE!
WWW-

VELIKA IZBIRA TER SERVIS IN UGLAŠEVANJE VSEH VRST HARMONIK
Tel: 01/723 75 78
CMT Melodija d.o.o.. Glavarjeva 2, 1234 Mengeš
www.melodija.si, e-pošta: info@melodija.si
TISKOVINA
LETO XI 14. NOVEMBER 2005
U Q fl D n I
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ
m ) ISSN 1318-9QOX ŠTEVILKaTŽ
Vsebina
66.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
Statuta Mestne občine Ptuj
67.	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj
68.	PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU
za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj
69.	SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorice JZ Zdravstveni dom Ptuj
70.	SKLEP
o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj
71.	SKLEP
o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj
72.	SKLEP
o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
66.
Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odi. US, 45/94 - odi. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odi. US, 63/95 -obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96 -odi. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 - odi. US, 70/00, 51/02, 108/03 - odi. US in 72/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 34. seji, dne 27. oktobra 2005, sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
Statuta Mestne občine Ptuj
1.	člen
V	petem odstavku 2. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 6/03) se beseda "pečat" nadomesti z besedo "žig".
Navedena beseda se v ustreznem sklonu tako nadomesti tudi v celotnem nadaljnjem besedilu statuta.
2.	člen
V	6. členu se v šesti alinei druge točke prvega odstavka črtata besedi: "in primestni".
V	istem členu se deseta alinea druge točke prvega odstavka spremeni tako, da glasi: "- skrbi za urejanje prostora na območju občine in drugih posegov lokalnega pomena,".
3.	člen
Vil. členu se v drugem odstavku črta do sedaj 23. alinea, 25. alinea drugega odstavka pa se spremeni tako, da glasi:
"v primeru, da je župan razrešen in pred tem ni določil podžupana, mestni svet določi, kateri izmed članov mestnega sveta bo opravljal funkcijo podžupana," .
4.	člen
V	12. členu se za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki glasi:
"Člani mestnega sveta se volijo za štiri leta. Začetek in trajanje mandatne dobe članom mestnega sveta določa zakon.".
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
5.	člen
V	19. členu se za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki glasi:
"Nezdružljivost opravljanje funkcije župana z drugimi dolžnostmi ureja zakon.".
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
6.	člen
Za 19. členom se doda nov 19.a člen, ki glasi:
"Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah.
Mandatna doba župana traja štiri leta. Začetek in trajanje mandatne dobe župana določa zakon.
V	primeru predčasnega prenehanja man-
data župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan."
7.	člen
V	20. členu se v prvem odstavku doda trinajsta alinea ki glasi:
imenuje in razrešuje podžupana izmed članov mestnega sveta",
Do sedaj trinajsta alinea postane štirinajsta.
8.	člen
V	24. členu se v drugem odstavku besede "komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja" nadomestijo z besedama "nadzornega odbora".
9.	člen
Črta se prvi stavek tretjega odstavka 27. člena in se nadomesti z novim, ki glasi:
"Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, katerega obvezne sestavine določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo.".
10.	člen
V	43. členu se vstavi nov drugi odstavek, ki glasi:
"Če mestni svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko mestni svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma.".
Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.
2 STRAN 14. NOVEMBER 2005
11.	člen
Prvi odstavek 48. člena se spremeni tako, da glasi:
"Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.".
12.	člen
Prvi odstavek 59. člena se spremeni tako, da glasi:
"Mestna občina je lastnik premoženja, ki je po predpisih o lastninjenju družbene lastnine in drugih predpisih postalo premoženje občine.".
Za tretjim odstavkom 59. člena se doda nov odstavek, ki glasi:
"Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno soglasje mestnega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.".
13.	člen
V	71. členu se v prvem odstavku za prvim stavkom dodata nova stavka, ki glasita: "Zupan je za izvrševanje občinskega proračuna odgovoren mestnemu svetu. O izvrševanju proračuna mora poročati mestnemu svetu na način in v roku, določenem z zakonom.".
14.	člen
V	71. členu se za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki glasi:
"Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V takem primeru sprejme župan sklep o začasnem financiranju. O tem obvesti mestni svet in nadzorni odbor ter sklep objavi na način, kot se objavijo občinski predpisi. Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Ce proračun ni sprejet v tem roku, se začasno financiranje občinskega proračuna lahko podaljša na predlog župana, s sklepom mestnega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.".
Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo četrti do šesti odstavek.
15.	člen
V	petem odstavku 75. člena se besedilo "Jadranska 6" nadomesti z besedilom "Rimska ploščad 24".
V	šestem odstavku se besedilo "Jadranska 6" nadomesti z besedilom "Vičava 46".
16.	člen
Za 78. členom se doda nov 78.a člen, ki glasi:
"Pravni posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana, so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene ožji del občine, veljavni brez predhodnega soglasja župana.".
17.	člen
79. člen se spremeni tako, da glasi: "Lastnik nepremičnin in opreme nekdanjih krajevnih skupnosti na območju sedanje mestne občine, je mestna občina. Četrt s premoženjem upravlja skladno z odlokom iz prve alinee 80. člena tega statuta.
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev četrti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je mestna občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
Četrt mora premoženje, ki ji je dano v upravljanje, uporabljati kot dober gospodar.
Če četrt preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na mestno občino.".
18.	člen
V 80. členu se spremeni prva alinea tako, da glasi:
"- upravljajo s premoženjem, ki jim je dano v uporabo s posebnim odlokom,".
79. člen
Določba 7. člena se začne uporabljati po prenehanju mandata podžupana oz. po prvih rednih volitvah po uveljavitvi teh sprememb.
20. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 030-01-1/2005 Datum: 27. 10. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 19. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04), 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91,17/91 -1,55/92,13/93, 66/93, 45/94-odločba US, 8/96 in 36/00) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - uradno prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 34. seji, dne 27. oktobra 2005, sprejel
LETO XI	ŠTEVILKA 12
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Oaloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj
1.	člen
V Odloku o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 50/1 in 10/05) se spremeni drugi odstavek 5. člena tako, da glasi:
"Člane v svet zavoda, razen člane zainteresirane javnosti, imenujejo oziroma izvolijo pristojni organi predlagateljev." Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki glasita:
"Zainteresirano javnost sestavljajo aktivni strokovni člani turističnega gospodarstva in negospodarstva na območju Mestne občine Ptuj in okolice, ki pokrivajo štiri prioritetne turistične produkte:
-	1 član s področja ohranjanja kulturne in sakralne dediščine,
-	2 člana ponudnikov zdraviliško -rekreacijskega turizma,
-	2 člana gostinsko - turističnih ponudnikov,
-	1 član s področja ohranjanja in razvoja naravne dediščine.
Po enega člana s področja ohranjanja kulturne in sakralne dediščine ter s področja ohranjanja in razvoja naravne dediščine imenuje župan ustanoviteljice. Ostale člane zainteresirane javnosti imenuje direktor zavoda, v soglasju s predsednikom sveta zavoda in Oddelkom za gospodarstvo Občinske uprave Mestne občine Ptuj."
2.	člen
Spremeni se prvi odstavek 6. člena tako, da glasi:
"Seje sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednika in namestnika izvolijo člani sveta zavoda na prvi seji izmed svojih članov."
3.	člen
Spremembe statuta zavoda in imenovanje članov sveta zavoda v skladu s spremembami in dopolnitvami odloka je potrebno izvesti v roku 90 dni od dneva objave tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-2/01 Datum: 27. 10. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
ŠTEVILKA 12	14. NOVEMBER 2005
LETO XI
STRAN 3
68.
Na podlagi 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/05) ter v skladu z določili Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javni h služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 128/04, 45/05 in 56/05) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1 /03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 33. seji, dne 26. septembra 2005, sprejel
4.	obdelavo biološko razgradljivih in kuhinjskih odpadkov,
5.	ceno za uporabo infrastrukture,
6.	vodenje evidenc,
7.	osveščanje in obveščanje uporabnikov storitev javne službe.
4. člen
Cena storitev javne službe za izvajanje storitev iz predhodnega člena se obračuna po osnovni tarifi za 14 dnevni odvoz preostalih odpadkov in za območja večstanovanjskih enot na podlagi naslednjega izračuna:
predvideni letni strošek = predvidena letna količina odpadkov x cena/m3
PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU
za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj
1.	člen
Ta pravilnik določa način obračunavanja cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: javna služba) uporabnikom storitev javne službe.
2.	člen
Zupan Mestne občine Ptuj potrdi skupno letno količino vseh faz obravnave odpadkov za preteklo leto, ki jih izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) v svojem letnem poročilu o poslovanju podjetja predloži najkasneje do 31. marca tekočega leta ter na predlóg izvajalca, na podlagi podatkov iz poslovnega načrta izvajalca za tekoče leto, sprejme predvidene letne količine odpadkov za tekoče leto.
3.	člen
Obračun cen storitev javne službe po tem pravilniku obsega naslednje storitve:
1.	zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki vključuje tudi obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu:
•	ločeno zbiranje in prevoz ločenih frakcij,
•	obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje ločenih frakcij ter začasno skladiščenje pred oddajo v predelavo,
•	zbiranje, začasno skladiščenje in pripravo nevarnih frakcij za oddajo v odstranjevanje in predelavo,
•	zbiranje in prevoz kosovnih odpadkov,
•	obdelavo kosovnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
•	zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov,
•	zbiranje in prevoz kuhinjskih odpadkov,
•	zbiranje odpadnih jedilnih olj in maščob,
•	zbiranje in prevoz ostalih komunalnih odpadkov,
•	obdelavo ostalih komunalnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
2.	obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in bali-ranjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo,
3.	odstranjevanje komunalnih odpadkov ali odlaganje ostankov predelave,
Predvideni letni strošek predstavlja osnovo, od katere je 50 % delež fiksni strošek gospodinjstva, neodvisen od števila članov gospodinjstva, 50 % delež pa predstavlja variabilni strošek, ki je odvisen od števila članov gospodinjstva, razen za gospodinjstva z osmimi ali več člani, za katere se obračuna variabilni strošek po izračunu za sedem članov gospodinjstva.
Fiksni strošek na mesec se izračuna po naslednji formuli:
...	.	. .	„ .	predvideni letni strošek / 2	,
hksm mesečni strosek =---------—----— -------------------—/12
povprečnim letnim številom vseh gospodinjstev,
pri čemer je:
- povprečno letno število vseh gospodinjstev enako povprečnemu številu gospodinjstev vseh občin, vezanih na skupno javno službo.
Variabilni strošek na mesec se izračuna po naslednji formuli:
variabilni mesečni strošek =
fiksni mesečni strošek povprečnim številom članov gospodinjstva,
pri čemer je:
- povprečno število članov gospodinjstva enako povprečnemu številu članov gospodinjstva vseh občin, vezanih na skupno javno službo.
Mesečni strošek gospodinjstva se izračuna po naslednji formuli: mesečni strošek gospodinjstva = fiksni strošek + (variabilni strošek X št. članov gospodinjstva)
5.	člen
Za izvajanje dodatnih storitev javne službe posameznikom ali skupini uporabnikov, ki dokazljivo povzročajo izvajalcu različne stroške in na območju, kjer je uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, pa povzročitelji le-teh niso ločeno odložili, se lahko cena storitev javne službe diferencira skladno z določili 2. odstavka 14. člena Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 128/04, 45/05 in 56/05).
6.	člen
Spremembe cen storitev javne službe, ki jih odobri Mestni svet Mestne občine Ptuj, začno veljati za storitve javne službe najkasneje do 30. aprila tekočega leta.
7.	člen
Cene storitev javne službe potrjuje Mestni svet Mestne občine Ptuj s sklepom, ki se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
8.	člen
V cenah storitev javne službe niso upoštevane zakonsko predpisane dajatve.
9. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Tarifni sistem za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/04).
4. STRAN 14. NOVEMBER 2005
10. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-17/05-702 Datum: 26. 9. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
69.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) ter 12. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/05), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 34. seji, dne 27. oktobra 2005, sprejel
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorice JZ Zdravstveni dom Ptuj
1.
Mestni svet Mestne občine Ptuj daje soglasje k imenovanju Metke PETEK UHAN, dr. med. spec., stanujoče na Ptuju, Ulica 25. maja 5, za direktorico JZ Zdravstveni dom Ptuj.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 108-12/96-105 Datum: 27. 10. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
70.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnim Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) in drugega odstavka 18. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 34. seji, dne 27. oktobra 2005, sprejel naslednji
Vestnik LETO XI	ŠTEVILKA 12
SKLEP
o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj
1.
Za predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj se imenujeta:
1.	Mag. Miran Kerin, Kettejeva ul. 9, Ptuj,
2.	Peter Pribožič, Ormoška 89, Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovanih v svetu zavoda začne teči z dnem konstituiranja novo izvoljenega sveta zavoda.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 103-10-3/00-105 Datum : 27. 10. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
71.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) in 45. člena Odloka o načinu izvajanja podelitve koncesije in pogojih za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96) ter 3. točke 17. člena Pogodbe o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 34. seji, dne 27. oktobra 2005, sprejel naslednji
SKLEP
o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Aariaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj
1.	Mestni svet Mestne občine Ptuj potrjuje ceno distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., s sedežem Dunajska cesta 7, Ljubljana, v Mestni občini Ptuj kot sledi:
VRSTA PORABE:	CENA:
A) Majhna poraba do vključ. 400 Sm3/leto Variabilni del	95,46 SIT/Sm3
B) Srednja poraba nad 400 Sm3/leto	
Variabilni del	79,95 SIT/Sm3
C) Velika poraba instai.	moč nad 50 kW
Variabilni del	73,14 SIT/Sm3
Cene so brez davka na dodano vrednost, takse in trošarine.
2.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 380-01-2/2005 Datum: 27. 10. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004 uradno prečiščeno besedilo in 14/2005 popr.) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj ( Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 34. seji, dne 27. oktobra 2005, sprejel naslednji.
SKLEP
o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
1.	S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra, pare. št. 1557/1, pot, v izmeri 203 m2, vpisana pri vi. št. 1812, k. o. Ptuj, ki je v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ptuju vpisana kot splošna raba.
2.	Nepremičnina iz tč. 1 tega sklepa postane last Mestne občine Ptuj.
3.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 465-03-14/2005 Datum: 27. 10. 2005
Dr Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica. Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska poSta: vcjica03@siol.net. lisk: Grafts, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD. Peter Letonja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc - SMS. Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
TISKOVINA
u p ti d n i
rOSTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ
LETO XI
T N ! K
23. DECEMBER 2005~("	) ISSN 1318-900X ŠTEVILKA 13
Vsebina
73.	ODLOK
o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2006
74.	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
75.	ODLOK
o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj
76.	SKLEP
o določitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Mestni občini Ptuj
77.	SKLEP
o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj
78.	SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj
79.	SKLEP
o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj
80.	SKLEP
o soglasju za kandidata za direktorja zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
81.	SKLEP
o podaljšanju mandata dveh predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svetu javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj
82.	SKLEP
o valorizaciji vrednosti povračil za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Mestni občini Ptuj
83.	UGOTOVITVENI SKLEP
o prenehanju mandata svetniku Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Maksu Lečniku
84.	SKLEP
o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj
85.	SKLEP
o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj
86.	SKLEP
o upravljanju in načinu oddajanja šolskih telovadnic osnovnih šol v Mestni občini Ptuj v uporabo
87.	SOGLASJE
Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj
88.	PROGRAM PRIPRAVE
sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj
89.	JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v Mestni občini Ptuj v letu 2006
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94
-	odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 - odločba US, 9/96 - odločba US, 39/96, 44/96 -odločba US, 26/97, 70/97,10/98, 68/98
-	odločba US, 74/98, 70/00, 100/00 -sklep US 51/02, 108/03 - odločba US in 72/05), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine
Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1 /03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 36. seji, dne 19. decembra 2005, na predlog župana sprejel
ODLOK
o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2006
1.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
S tem odlokom se za proračun Mestne občine Ptuj za leto 2006 (v nadaljnjem
besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine.
2.	člen
S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravlja Mestna občina Ptuj. Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren mestnemu svetu. Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan, oziroma od njega pooblaščena oseba.
2.	VISINA PRORAČUNA
3. člen
Proračun Mestne občine Ptuj za leto 2006 se določa v višini 5.415.211.988 SIT.
Splošni del proračuna na ravni podskupin trimestnih kontov se določa v naslednjih zneskih:
A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
Skupina/Podskupina kontov
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)
TEKOČI PRIHODKI
70	DAVČNI PRIHODKI
700 Davki na dohodek in dobiček
703	Davki na premoženje
704	Domači davki na blago in storitve
71	NEDAVČNI PRIHODKI
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja
711	Takse in pristojbine
712	Denarne kazni
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev
714	Drugi nedavčni prihodki
72	KAPITALSKI PRIHODKI
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja
73	PREJETE DONACIJE
730	Prejete donacije iz domačih virov
731	Prejete donacije iz tujine
74	TRANSFERNI PRIHODKI
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
40	TEKOČI ODHODKI
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost
402	Izdatki za blago in storitve
403	Plačila domačih obresti
409	Rezerve
41	TEKOČI TRANSFERI
410	Subvencije
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom
412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
413	Drugi tekoči domači transferi
42	INVESTICIJSKI ODHODKI
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (Ul.)
(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)
- v sit
Proračun leta 2006
4.923.937.687 3.413.448.297 2.252.917.535 1.639.423.000 491.591.950 121.902.585 1.160.530.762
598.988.351
12.750.000
12.641.000 600.000
535.551.411
795.187.793
205.712.875
589.474.918
0
0
0
715.301.597
706.531.435
8.770.162
5.386.611.988 1.178.421.660 359.567.785 56.960.123 720.893.752 21.000.000 20.000.000 1.533.187.630
10.500.000 537.288.093
128.260.167 857.139.370
2.305.392.698
2.305.392.698 369.610.000
307.000.000
62.610.000
B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
Skupina/Podskupina kontov	Proračun leta 2006
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA
KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751 +752)	52.242.000
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	52.242.000
750 Prejeta vračila danih posojil	52.242.000
751 Prodaja kapitalskih deležev	0
752 Kupnine iz naslova privatizacije	0
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH	
DELEŽEV (440+441+442)	0
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH	
DELEŽEV	0
440 Dana posojila	0
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0	
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
C)	RAČUN FINANCIRANJA
Skupina/Podskupina kontov
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)
50 ZADOLŽEVANJE
500 Domače zadolževanje
Vlil.ODPLAČILA DOLGA (550)
55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (l.+IV+VII.-ll.-V.-VIII.)
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
52.242.000
Proračun leta 2006
206.000.000
206.000.000
206.000.000
28.600.000
28.600.000
28.600.000
-233.032.301
177.400.000
462.674.301
-462.674.301
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Mestne občine Ptuj.
3.	POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali posebnim aktom mestnega sveta določeno drugače. Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom in za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna.
5.	člen
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom,
vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. odstavka 49. člena Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) odloča župan in o tem pisno obvešča mestni svet.
V proračunu se oblikujejo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki se uporabljajo za nepredvidene namene ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča župan. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov proračuna.
6.	člen
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi :
-	prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
-	prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
-	prihodki mestnih in primestnih četrti.
7.	člen
Na predlog vodje notranje organizacijske enote župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v posebnem delu proračuna. Za prerazporejanje morajo obstajati objektivni razlogi, ki se uskladijo z uporabniki; prerazporejanje ne sme ogrožati izvajanja nalog, za katera so bila sredstva zagotovljena. Zgornja meja prerazporeditve je 10 % v okviru področja proračunske porabe.
Zupan v mesecu juliju in po preteku proračunskega leta poroča mestnemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2006 in njegovi realizaciji.
8.	člen
Zupan lahko prevzema obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta.
Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem proračunu za leto 2006.
Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem proračunu za leto 2006.
9.	člen
Župan je pooblaščen, da odloča o likvidnostnem zadolževanju do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna, če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti.
Župan odloča o začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev, ali pa za to pooblasti druge osebe odgovorne za finančno poslovanje.
10.	člen
Župan lahko dolžniku do višine 50.000 tolarjev odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga v skladu s pogoji iz 77. člena ZJF.
11.	člen
Mestne in primestne četrti lahko sklepajo pravne posle brez predhodnega soglasja župana, razen:
-	pravnih poslov za javna naročila za blago in storitve, katerih ocenjena vrednost presega 500.000,00 SIT,
-	pravnih poslov za javna naročila za gradnje, katerih ocenjena vrednost presega 2.000.000,00 SIT,
-	pravnih poslov, ki se nanašajo na nakup in prodajo nepremičnin.
4.	OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE
12.	člen
Za realizacijo obveznosti občinskega proračuna iz naslova investicij se bo Mestna občina Ptuj zadolžila v skladu z Zakonom o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97-odločba ustavnega sodišča, 56/88, 1/99, 59/99-odločba ustavnega sodišča, 61/99-odločba ustavnega sodišča, 79/99, 89/99-odločba ustavnega sodišča in 90/05). Pogodbe o najetju posojila sklene župan Mestne občine Ptuj.
V	skladu z Zakonom o financiranju občin se javna podjetja in javni zavodi ne morejo zadolžiti brez soglasja ustanovitelja.
5.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13.	člen
V	obdobju začasnega financiranja Mestne občine Ptuj v letu 2007, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana.
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj
Številka: 403-02-1/2005 Datum: 19. 12. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
74.
Na podlagi 218.-218.d člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/04-UPB1 in 92/05 ZJC-B) in v povezavi s 58. do 63. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84, 33/89 ter Ur. list RS, št. 24/92) in 11. čl. statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 36. seji, dne 19. decembra 2005, sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
7.	člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/00, 9/01, 12/02, 11/03, 6/04 in 12/04) se spremeni tako, da glasi:
"Višina mesečnega nadomestila po posameznih conah je naslednja:
A.	za stanovanjske namene
•	vi. coni 15,03 SIT/m2
•	v 2. coni 12,83 SIT/m2
•	v 3. coni 8,42 SIT/m2
B.	za poslovne namene
•	vi. coni 44,59 SIT/m2
•	v 2. coni 24,42 SIT/m2
C.	nezazidana stavbna zemljišča
-	za stanovanjsko gradnjo
•	vi. coni 2,20 SIT/m2
•	v 2. coni 1,65 SIT/m2
•	v 3. coni 1,10 SIT/m2
-	za poslovno proizvodno gradnjo
•	v 1. coni 11,62 SIT/m2
•	v 2. coni 6,78 SIT/m2
•	v 3. coni 3,87 SIT/m2."
2.	člen
Doda se novi 8.a člen, ki glasi:
Zavezance - gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, katerih dejavnost je po Standardni klasifikaciji dejavnosti uvrščena v dejavnost D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI in dejavnost K73 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, se lahko za dobo dveh let oprosti plačila nadomestila, če so v posameznem letu izpolnili naslednja pogoja:
1. investirali v nakup, gradnjo, obnovo zgradbe, razširitev obsega poslovanja z uvajanjem sodobnih tehnologij, posodo-
bi te v proizvodnje in nakup opreme za namene izvajanja zgoraj navedenih dejavnostih
in
2. zaposlili nove delavce.
Višina oprostitve nadomestila je razvidna iz sledeče tabele:
ZapJ št	Višina vloženih sredstev	število novo zaposlenih	višina oprostitve %
1	od 10.000.000 SIT do 15.000.000 SIT		15
2	od 15.000.001 SIT do 30.000.000 SIT	od 1 do 5	25
3	od 30.000.001 SIT do 50.000.000 SIT		35
4	od 50.000.001 SIT do 100.000.000 SIT		50
5	od 100.000.001 SIT do 150.000.000 SIT	6 in več	75
Ó	150.000.001 SIT in več		100
V primeru, da zavezanec glede na vložena sredstva zapade pod zaporedno številko 1, 2 ali 3 in pri tem zaposli 6 ali več novih delavcev, se mu prizna oprostitev plačila v višini 50 %, če pa zavezanec glede na vložena sredstva zapade pod zaporedno številko 4, 5 ali 6 in pri tem zaposli 5 ali manj novih delavcev, se mu prizna oprostitev plačila v višini 35 %.
Oprostitev plačila nadomestila uveljavlja zavezanec pri pristojnem oddelku Občinske uprave Mestne občine Ptuj. Vlogo za oprostitev plačila nadomestila je zavezanec dolžan vložiti najkasneje do 15. 12. v letu, v katerem so nastali pogoji za oprostitev plačila nadomestila. O oprostitvi plačila nadomestila odloča Občinska uprava na predlog komisije, ki jo imenuje župan Mestne občine Ptuj. Vlogi za oprostitev je potrebno priložiti dokazila o novih zaposlitvah, dokazila o izvedeni investiciji in dokazila o vrsti dejavnosti zavezanca. Dveletna oprostitev plačila nadomestila se upošteva od 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev, pod pogojem, da se ne zniža število novo zaposlenih tudi po koncu prvega leta oprostitve. Oprostitev plačila nadomestila se nanaša na tiste površine, na katerih se je izvedla investicija.
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 2006.
Številka: 015-04-9/00-5 Datum: 19. 12. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r.,
župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 45/94, 8/96, 18/98 in 36/00) in 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03), so:
Mestni svet Mestne občine Ptuj na 35 seji, dne 28. 11. 2005,
Občinski svet občine Destrnik na 21. seji, dne 1.7. 2005,
Občinski svet občine Dornava na 25. seji, dne 26. 10. 2005,
Občinski svet občine Hajdina na 18 seji, dne 21.6. 2005,
Občinski svet občine Juršinci na 24. seji, dne 11.7. 2005,
Občinski svet občine Kidričevo na 20. seji, dne 22. 9. 2005,
Občinski svet občine Majšperk na 25. seji, dne 1.9. 2005,
Občinski svet občine Markovci na 20. seji, dne 23. 6. 2005,
Občinski svet občine Videm na 22. seji, dne 27.9.2005,
Občinski svet občine Zavrč na 32. seji, dne 25. 10. 2005,
Občinski svet občine Žetale na 20. seji,
dne 16. 9. 2005
sprejeli
ODLOK
o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom:
Mestna občina Ptuj, s sedežem Mestni trg 1, Ptuj;
Občina Destrnik, s sedežem Vintarovci 50, Destrnik;
Občina Dornava, s sedežem Dornava 125, Dornava;
Občina Hajdina, s sedežem Zgornja Hajdina 45, Hajdina;
Občina Juršinci, s sedežem Juršinci 3b, Juršinci;
Občina Kidričevo, s sedežem Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo;
Občina Majšperk, s sedežem Majšperk 32a, Majšperk;
Občina Markovci, s sedežem Markovci 33, Markovci;
Občina Videm, s sedežem Videm pri Ptuju 54, Videm;
Občina Zavrč, s sedežem Zavrč 11, Zavrč in
Občina Žetale, s sedežem Žetale 1, Žetale (v nadaljevanju besedila: ustanoviteljice) ustanavljajo na področju osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja javni vzgojnoizobraževalni zavod Glasbena šola Karol Pahor Ptuj (v nadaljevanju: zavod).
II.	STATUSNE DOLOČBE
1.	Ime, sedež in pravni status zavoda
2.	člen
Zavod posluje pod imenom: Glasbena šola Karol Pahor Ptuj
Sedež zavoda: Dravska ul. 11, Ptuj
Zavod lahko po predhodnem soglasju z ustanoviteljem organizira delo v novi podružnični šoli ali organizira oddelek pri osnovni šoli ali ukine obstoječo, če so za to podani zakonski razlogi.
3.	člen
Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga. Podružnične šole v pravnem prometu nimajo pooblastil.
4.	člen
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču na Ptuju, na registrskem vložku št. 1/364-00.
Zavod je vpisan v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo.
2.	Pečat zavoda
5.	člen
Zavod ima in uporablja pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerem sredini je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa izpisano: Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, Dravska 11, Ptuj.
Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena.
Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja organom, organizacijam, občinam, učencem, občanom in uporabnikom. Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod za žigosanje predvsem finančne in knjigovodske dokumentacije.
6.	člen
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi ravnatelj.
3.	Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje
7.	člen
Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj brez omejitev in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj in ga nadomešča v njegovi odsotnosti.
Za zavod podpisujejo ravnatelj in delavci, ki so pooblačeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo.
4.	Območje zadovoljevanja vzgojnoizo-braževalnih potreb - šolski okoliš
8.	člen
Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje potreb po osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju, ki obsega območja občin: Mestna občina Ptuj, Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Videm, Zavrč in Žetale.
III.	DEJAVNOST ZAVODA
9.	člen
Dejavnosti zavoda so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije razvrščene v:
•	M/80.421 Dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol
•	0/92.511 Dejavnosti knjižnic
•	K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
•	K/74.852 Fotokopiranje in razmnoževanje
•	K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
10.	člen
Zavod opravlja javno veljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku, določenim z zakonom.
I J. člen
Zavod izvaja vzgojnoizobraževalno dejavnost v skladu z Zakonom o glasbenih šolah (Uradni list RS, št. 29/00).
Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanoviteljice ne dajo soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji.
Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerim dopolnjuje in boljša ponudbo vzgojnoizobraževalnega dela in s katerim prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti.
12.	člen
Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.
IV.	ORGANI ZAVODA
13.	člen
Organi zavoda so:
•	svet zavoda
•	ravnatelj
•	strokovni organi
•	svet staršev.
Zavod lahko ima tudi druge organe, ki jih določa zakon oz. statut.
1.	Svet zavoda
14.	člen
Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. Svet zavoda šteje 11 članov, ki jih sestav-Ijajo:
•	3 predstavniki ustanoviteljic
•	5 predstavnikov delavcev zavoda in
•	3 predstavniki staršev.
Predstavnike delavcev se voli na naslednji način:
•	4 predstavnike delavcev zavoda in
•	1 predstavnik izmed upravno administrativnih in tehničnih delavcev.
Člani sveta so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani največ dvakrat zaporedoma..
Predstavnike ustanoviteljic imenujejo občinski sveti, enega Mestna občina Ptuj, enega občine iz levega brega Drave (Destrnik, Dornava, Juršinci, Markovci,) in enega občine iz desnega brega Drave (Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Videm, Zavrč in Žetale). Predstavnik, ki zastopa več občin v svetu, mora biti vsak mandat iz druge občine. Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. Za izvedbo volitev predstavnikov staršev se smiselno uporablja določba tega odloka o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda. Mandat predstavnikov staršev v svet zavoda je povezan s statusom njihovih otrok oz. varovancev v zavodu. Predstavnike delavcev zavoda izvolijo zaposleni delavci zavoda na neposrednih in tajnih volitvah.
Podrobnejše delovanje uredi svet s poslovnikom.
15.	člen
Svet zavoda:
•	imenuje in razrešuje ravnatelja,
•	sprejema program razvoja zavoda,
•	sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi,
•	odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,
•	obravnava poročila o izobraževalni in vzgojni problematiki,
•	odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, kot drugostopenjski organ,
•	odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,
•	obravnava zadeve, ki mu jih je predložil učiteljski zbor,
•	odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoli,
•	sprejema pravila in druge splošne akte zavoda,
•	določa finančni načrt in sprejema zaključne in periodične račune,
•	predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
•	daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
•	razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda,
•	sprejema program razreševanja presežnih delavcev,
•	odloča o najemanju kreditov,
•	imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah,
•	odloča v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog in opravljanje drugih skupnih del,
•	opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda določene naloge.
Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda
16.	člen
Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda.
S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članom sveta, ki se volijo iz posameznih enot zavoda. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu.
S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oz. njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico.volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let.
17.	člen
Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda imajo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico.
Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov.
Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico.
18.	člen
Glasovanje na volišču vodi volilna komisija-
Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev.
Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov z navedbo koliko kandidatov se voli izmed kandidatov matične šole ter izmed kandidatov upravnih, administrativnih in tehničnih delavcev. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. Neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov kot jih je potrebno izvoliti. Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico.
19.	člen
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Ce sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu.
O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja.
Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda
20.	člen
Postopek za odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic.
Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic.
Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic.
Ce volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu.
Za izvedbo glasovanja o odpoklicu delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona o sodelovanja delavcev pri upravljanju.
2. Ravnatelj
21.	člen
Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravnatelj.
Ravnatelj organizira in vodi delo zavoda in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Ravnatelj je imenovan za obdobje 5 let.
Imenovanje, obveznosti in pristojnosti ravnatelja določa zakon.
Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega zbora in mnenje občin ustanoviteljic. Učiteljski zbor o mnenju za imenovanje ravnatelja glasuje tajno. Če učiteljski zbor oz. občine ustanoviteljice ne dajo mnenja v 60 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet zavoda imenuje ravnatelja brez tega mnenja.
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja, ki mu pomaga pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog.Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj in ga nadomešča v njegovi odsotnosti.
3.	Strokovni organi
22.	člen
Strokovni organi v zavodu so:
•	učiteljski zbor
•	oddelčni učiteljski zbor
•	razrednik
•	strokovni a bivi
23.	člen
Pristojnosti učiteljskega zbora, oddelčnega učiteljskega zbora, razrednika in strokovnih aktivov so določene z zakonom.
4.	Svet staršev
24.	člen
Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev zavoda. Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Mandat članov sveta traja dve leti, z možnostjo ponovnega imenovanja. Prvi sklic staršev opravi ravnatelj.
Svet staršev:
•	predlaga nadstandardne programe,
•	daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
•	daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu,
•	razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgo-jno-izobraževalni problematiki,
•	obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
•	voli predstavnike staršev v svet zavoda in
•	opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
ŠTEVILKA 13
V.	SVETOVALNA SLUŽBA
25.	člen
Zavod organizira, v skladu z normativi in standardi, svetovalno službo, ki svetuje učencem in staršem ter sodeluje z učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda ter pri opravljanju vzgojnoizobraževalnega dela in poklicno svetuje.
VI.	KNJIŽNICA
26.	člen
Zavod ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojnoizobraževalnega dela v zavodu.
VII.	POSLOVNA TAJNOST
27.	člen
Ravnatelj in drugi delavci šole morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oz. se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost. Za poslovno tajnost se štejejo predvsem podatki in listine, katerih nepooblaščena objava ali posredovanje bi škodila interesu ali ugledu zavoda. Navedbo listin in dokumentov, ki se štejejo za poslovno tajnost, opredeljuje statut. Osebe morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja.O delu šole obvešča javnost ravnatelj ali oseba, ki jo pooblasti.
Vlil. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA
28.	člen
Ustanoviteljice in država zagotavljajo pogoje za delo zavoda in sredstva v skladu z zakonom, standardi in normativi. Občine uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s pogodbo. Občine ustanoviteljice pooblaščajo za podpis pogodbe svoje župane.
Mestna občina Ptuj daje zavodu v najem naslednje nepremičnine:
• par. št. 1272, kv. vi. 766, k. o. Ptuj,
Nepremično premoženje,ki ga najema zavod je last Mestne občine Ptuj. Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za delo zavoda na osnovi finančnega načrta zavoda po deležu, ki ga predstavljajo vpisani učenci iz posamezne občine. Finančni načrti morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo.
Za upravljanje s premičnim premoženjem je zavod odgovoren občinam ustanoviteljicam.
Z občinami, ki ne želijo biti ustanoviteljice zavoda, zavod lahko sklene pogodbo o izvajanju in financiranju dejavnosti za
--
posamezno občino za koledarsko leto, s kriterijem glede na število otrok vpisanih na dan 1. januarja ne glede na spremembe ob novem šolskem letu 1 .septembra. Druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo v statutu.
29.	člen
Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi sredstvi odtujiti nepremičnega premoženja ali le tega obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja lastnice.
30.	člen
Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, prispevkov učencev, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev ter iz drugih virov.
Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod pridobi s prodajo izdelkov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje in izobraževanja oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače oz. delovno uspešnost. O načinu in višini pokrivanja primanjkljaja, ki nastane iz dejavnosti javne službe in ga ni moč pokrit iz razpoložljivih sredstev zavoda, odločajo ustanoviteljice na predlog sveta.
Ce odhodki presegajo prihodke zavoda zaradi neizpolnjenih obveznosti občin ustanoviteljic, primanjkljaj krije občine ustanoviteljice, ki svoje obveznosti niso izpolnile.
31.	člen
Za nadstandardne storitve lahko zavoda pridobiva sredstva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri, določenimi z zakonom.
Zavod lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno.
Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov.
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od kateri so najmanj trije predstavniki zavoda. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda. Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila.
IX. ODGOVORNOST USTANOVITEUIC ZA OBVEZNOSTI ZAVODA
32.	člen
Ustanoviteljice odgovarjajo za obveznosti zavoda omejeno v mejah višine obveznosti do zavoda glede na finančni načrt zavoda in deleža, ki ga predstavljajo vpisani učenci iz posamezne občine. Ustanoviteljice ne odgovarjajo za izgubo v zavodu.
X.	NADZOR
33.	člen
Gospodarjenje z nepremičninami v lasti Mestne občine Ptuj nadzira Mestna občina Ptuj.
34.	člen
Občina ustanoviteljice imajo pravico opravljati v zavodu nadzor nad namensko porabo sredstev, ki jih dajejo zavodu za opravljanje dejavnosti.
XI.	SPLOŠNI AKTI ZAVODA
35.	člen
Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter v drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili, ki jih z dvotretjinsko večino članov sprejme svet zavoda.
Zavod ima tudi splošne akte:
•	statut zavoda,
•	akt o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest,
•	akt o varstvu pri delu in požarne varnosti,
•	splošne akte o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah s področja materialno finančnega poslovanja in
•	druge splošne akte.
Splošne akte sprejema svet zavoda ali ravnatelj v skladu s veljavnimi predpisi.
Pravila in akti iz tega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Zavod mora uskladiti svojo organizacijo in organe zavoda v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka.
Zavod opravlja delo z delavci, ki so že bili zaposleni do uveljavitve tega odloka v skladu s sistemizacijo zavoda.
37.	člen
Ravnatelju zavodu in svetu zavoda preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan. Po izteku mandata ravnatelju se opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po postopku, določenim z zakonom.
38.	člen
Ravnatelj zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi organizacijo dela ter oblikuje svet zavoda v skladu z zakonom in s tem odlokom v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka ter priglasiti spremembe vpisa v sodni register najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
39.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega vzgoj-noizobraževalnega zavoda - Glasbena šola Karol Pahor Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/98).
40.	člen
Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic in naslednji da po objavi v Uradnem list Republike Slovenije.
Številka: 015-04-10/04 Datum: 8. 12. 2005
MESTNA OBČINA PTUJ
župan _
dr. Štefan ČELAN, s.r.
OBČINA DESTRNIK župan
Franc PUKŠIČ, s. r.
OBČINA DORNAVA župan _
Franc ŠEGULA, s. r
OBČINA HAJDINA župan
Radoslav SIMONIČ, s. r
OBČINA JURŠINCI župan
Alojz KAUČIČ, s. r.
OBČINA KIDRIČEVO župan
Zvonimir HOLC, s. r.
OBČINA MAJŠPERK županja
dr Darinka FAKIN, s. r
OBČINA MARKOVCI župan
Franc KEKEC, s. r
OBČINA VIDEM župan _
Friderik BRAČIČ, s. r
OBČINA ZAVRČ, župan
Miran VUK, s. r.
OBČINA ŽETALE župan
Anton BUTOLEN, s. r
8. STRAN 23. DECEMBER 2005
76.
Na podlagi 3. člena Odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/01) in 11.člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na 36. seji, dne 19. decembra 2005, sprejel
SKLEP
o določitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Mestni občini Ptuj
1.	Vrednost točke za izračun komunalnih taks v Mestni občini Ptuj znaša 15,01 SIT.
2.	Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 414-2/03-508, z dne 15. 12. 2004 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 13/04).
3.	Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 2006.
Številka: 414-2/03-507 Datum: 19. 12. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 22. člena Odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/01 in 10/05) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - uradno prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 35. seji, dne 28. novembra 2005, sprejel
SKLEP
o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj
1.	člen
Mestni svet Mestne občine Ptuj daje soglasje k spremembam in dopolnitvam Statuta zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj, ki jih je sprejel svet zavoda na 5. redni seji, dne 13. 9. 2005.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
-------«mam»----------
Ve ST niK
Številka: 015-04-2/01 Datum: 28. 11. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
78.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) ) in 20. člena Odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/01, 10/05 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 35. seji, dne 28. novembra 2005, sprejel
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj
1.
Mestni svet Mestne občine Ptuj daje soglasje k imenovanju Aleksandra DOLENCA, univ. dipl. ekon., stanujočega Lovrenc na Dravskem polju 37/b, za direktorja zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 103-10-05/02-105 Datum: 28. 11. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
79.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) in 5. člena Odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/01, 10/05 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 35. seji, dne 28. novembra 2005, sprejel
SKLEP
o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj
J.
Mestni svet Mestne občine Ptuj imenuje v
LETO XI	ŠTEVILKA 13
Svet zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj:
1.	Marka ČUŠA, stanujočega Rimska ploščad 23, Ptuj
2.	Vlada ČUŠA, stanujočega Ciril Metodov drevored 9, Ptuj
3.	Avgusta LAHA, stanujočega Ulica Vide Alič 2, Ptuj
4.	Franca MLAKARJA, stanujočega Prešernova ul. 6, Ptuj
5.	Petra PRIBOZIČA, stanujočega Ormoška 89, Ptuj
6.	Jurija ŠARMANA, stanujočega Kajuhova ul. 5, Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovanih v svetu zavoda začne teči z dnem konstituiranja novo izvoljenega sveta zavoda.
3.
S tem sklepom preneha veljati sklep Mestnega sveta Mestne občine Ptuj o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet zavoda LTO Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/01), sklep o imenovanju predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet zavoda LTO Ptuj ter o imenovanju predsednika sveta zavoda (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04).
4.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 103-10-10/01-105 Datum: 28. 11. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
80.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) in 21. člena Odloka o ustanovitvi zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 13/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 35. seji, dne 28. novembra 2005, sprejel
SKLEP
o soglasju za kandidata za direktorja zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
L
Mestni svet Mestne občine Ptuj daje soglasje mag. Matjažu NEUDAUERJU, univ. dipl. org. dela, stanujočemu na Ptuju, Klepova ul. 47, za kandidata za direktorja zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 103-10-05/02-105 Datum: 28. 11. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
81.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01,1/03 in 12/05) in 8. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96 in 6/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 35. seji, dne 28. novembra 2005, sprejel
SKLEP
o podaljšanju mandata dveh predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svetu javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj
1.
Imenovanima predstavnikoma Mestne občine Ptuj v Svet javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/00):
•	Slavku BRGLEZU, Belšakova ul. 35, Ptuj in
•	Borisu PERGERJU, Ul. Jožefe Lackove 44, Ptuj,
se podaljša mandat do konstituiranja novega sveta zavoda.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 103-10-16/00-105 Datum: 28. 11. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
82.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) in 12. člena Meril in kriterijev o povračilu za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85, 37/86 in 10/88) je Mestni
svet Mestne občine Ptuj na 36. seji, dne 19. decembra 2005, sprejel naslednji
SKLEP
o valorizaciji vrednosti povračil za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Mestni občini Ptuj
1.
Vrednost povračil za priključke na vodovodno omrežje se poveča za 7,01 % (indeks 107,01) in znaša:
Zap. št.	Priključek (v colah)	Vrednost (v SIT)
1.	3/4	124.159,00
2.	1	203.749,00
3.	5/4	336.594,00
4,	6/4	525.940,00
5.	2	821.790,00
6,	2,5	1.610.707,00
7	3	2.102.016,00
8	4	3.286.870,00
2.
Vrednost povračil za priključke na kanalizacijsko omrežje se poveča za 7,01 % (indeks 107,01) in znaša:
Zap. št.	Priključek (v cm)	Vrednost (v SIT)
1.	15	233.320,00
2	20	411.704,00
3.	25	659.868,00
4	30	943.189,00
3.
Predračunska vrednost montažnih del 100 m vodovodnega priključka preseka 3/4 cole se poveča za 7,01 in znaša
146.756,00	SIT.
4.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 2006.
Številka: 352-05-30/03-503 Datum: 19. 12. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
83.
Na podlagi drugega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi - uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 100/05) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne
občine Ptuj na 36. seji, dne 19. decembra 2005, sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP
o prenehanju mandata svetniku Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Maksu Lečniku
L
Svetniku Maksu Lečniku, izvoljenemu v Mestni svet Mestne občine Ptuj z Liste kandidatov Slovenska ljudska stranka v VE - 1, ki obsega območje MC Breg in MČ Center, preneha mandat člana Mestnega sveta Mestne občine Ptuj po zakonu, ker se je preselil v drugo občino.
2.
Na podlagi veljavnih predpisov preide mandat za preostanek mandatne dobe naslednjemu kandidatu na Listi kandidatov Slovenska ljudska stranka v VE - 1.
Volilna komisija Mestne občine Ptuj uradno ugotovi na koga preide mandat, mu izda potrdilo o izvolitvi ter o tem obvesti Mestni svet Mestne občine Ptuj.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 006-1-3/02-105 Datum: 19. 12. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
84.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) in 45. člena Odloka o načinu izvajanja podelitve koncesije in pogojih za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96) ter 3. točke 17. člena Pogodbe o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 35. seji, dne 28. novembra 2005, sprejel naslednji
SKLEP
o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Aariaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj
1.	Mestni svet Mestne občine Ptuj potrjuje ceno distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., s sedežem Dunajska cesta 7, Ljubljana, v Mestni občini Ptuj kot sledi:
	
VRSTA PORABE:	CENA:
A) Majhna poraba do vključ. 400 SmVleto Variabilni del	97,74 SIT/Sm3
B) Srednja poraba nad 400 SmVleto	
Variabilni del	82,20 SIT/Sm3
C) Velika poraba instai.	moč nad 50 kW
Variabilni del	75,37 SIT/Sm3
Cene so brez davka na dodano vrednost, takse in trošarine.
2.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 380-01-2/2005 Datum: 28. 11. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) in 45. člena Odloka o načinu izvajanja podelitve koncesije in pogojih za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96) ter 3. točke 17. člena Pogodbe o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 36. seji, dne 19. decembra 2005, sprejel naslednji
SKLEP
o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj
1. Mestni svet Mestne občine Ptuj potrjuje ceno distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., s sedežem Dunajska cesta 7, Ljubljana, v Mestni občini Ptuj kot sledi:
VRSTA PORABE:	CENA:
A)	Majhna poraba do vključ. 400 SmVleto
Variabilni del	99,90	SIT/Sm3
B)	Srednja poraba nad 400 Sm3/leto
Variabilni del	84,44	SIT/Sm3
C)	Velika poraba instai, moč nad 50 kW
Variabilni del	77,65	SIT/Sm3
Cene so brez davka na dodano vrednost, takse in trošarine.
2.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 380-01-2/2005 Datum: 19. 12. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
86.
Na podlagi 33. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda osnovna šola Breg (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj,št. 5/97, 3/98 in 12/03 ), 33. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj , št. 5/97), 33. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Ljudski vrt (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/97,3/98, 3/99, 8/99, 12/03, 2/04 in 5/04 ), 33. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mladika (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/97, 3/98, 3/99, 5/02, 12/03, 2/04 in 5/04), 33. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Olge Meglič (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/97,3/98, 3/99, 5/02, 12/03, 2/04 in 5/04) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99, - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 35. seji, dne 28. novembra 2005, sprejel
SKLEP
o upravljanju in načinu oddajanja šolskih telovadnic osnovnih šol v Mestni občini Ptuj v uporabo
J. člen
S tem sklepom se določa način upravljanja, oddajanja telovadnic osnovnih šol Mestne občine Ptuj v uporabo, višino uporabnine in način plačila uporabnine.
2. člen
Osnovne šole za izvajanje šolske športne vzgoje in programa šolskih športnih tekmovanj uporabljajo javne športne površine v Mestni občini Ptuj brezplačno. Uporabniki, ki izvajajo programe športa za otroke in mladino (do 16 let) v okviru sprejetega letnega programa športa Mestne občine Ptuj uporabljajo javne športne površine v Mestni občini Ptuj brezplačno.
ŠTEVILKA 13
3.	člen
Osnovne šole (v nadaljevanju: šole) lahko oddajajo telovadnice v uporabo po končanem pouku oz. zaključku interesnih dejavnosti svoje šole, praviloma po 15.30 uri oz. v skladu z urnikom šole.
Telovadnice osnovnih šol se lahko praviloma oddajo v uporabo tudi ob pouka prostih dnevih (počitnicah in praznikih) in vikendih.
4.	člen
Pri oddajanju telovadnic v uporabo morajo šole dati prednost športnim klubom in društvom Mestne občine Ptuj, ki delujejo v javnem interesu, in katerih programi vključujejo delo z otroki in mladino ter so izvajalci letnega programa športa v Mestni občini Ptuj.
5.	člen
Zbiranje ponudb in pripravo predloga za uporabo telovadnic opravi Športni zavod Ptuj za naslednje šolsko leto, ki ga objavi v glasilu Ptujčan.
Sklep o izbiri uporabnikov sprejme ravnatelj osnovne šole Mestne občine Ptuj skupaj z direktorjem Športnega zavoda Ptuj najkasneje do 1. 10. vsako leto.
6.	člen
Nadzor nad uporabo telovadnic vodi šola.
Sola poskrbi za redno čiščenje in vzdrževanje telovadnice.
7.	člen
Z vsakim uporabnikom šola za telovadnico, ki jo ima v upravljanju sklene pogodbo o oddaji telovadnice v uporabo, ki vsebuje vse pravice in obveznosti uporabnika in upravljavca prostora.
Podatke o prihodkih in porabi sredstev iz naslova oddaje telovadnice šola prikaže v finančnem in vsebinskem poročilu ob zaključku leta.
8.	člen
Sredstva pridobljena iz naslova oddaje telovadnice lahko šola uporablja namensko za kritje povečanih lastnih stroškov iz naslova uporabe telovadnice.
9.	člen
Cenik najema telovadnic je priloga tega sklepa.
Cena najema velja za en vadbeni termin v trajanju 90 min.
Cene se indeksirajo v začetku šolskega leta v skladu z inflacijo.
Cene najema za prireditve komercialnega pomena, se oblikujejo na podlagi ekonomskih kriterijev. Opredelijo se v pogodbi za posamezno prireditev.
Priloga
Cenik uporabe telovadnic osnovnih šol Mestne občine Ptuj in Športne dvorane Mladika														
	1	1																
1. Cena uporabe telovadnic od ponedeljka do petka (v delovnem času do 21. ure)														
=			T	 1 1												
	'	Prostor (telovadnica)												
		OŠ Ljudski vrt			OŠ G,a,ena		OŠ Breg		OS Olge Meglič (v)		Oš Olge M	eaSč(m)	OŠ Mladika		
Cena uporabe telovadnice Kat 1.		2.550 SIT		3.200 SIT		3.200 SIT		3.500 SIT		2.500 SIT		1.500 SIT		1.200 SIT
Cena uporabe telovadnice Kat 2.		4.590 SIT		5.760 SIT		5.760 SIT		6.300 SIT		4.500 SIT		2.700 SIT		2.160 SIT
		1												
1. Cena uporabe telovadnic od ponedeljka do petka (v delovnem času po 21. url)														
		OŠ Ljudski vrt		OŠ Grajena		OŽBreg			ožoige	leglič (v)	8 9 i I		OŠ Mladika	H	
Cena uporabe telovadnice Kat 1.		2.550 SIT		3.200 SIT		3.200 SIT		3.500 SIT		2.500 SIT		1.500 SIT		1.200 SIT
Cena uporabe telovadnice Kat 2.		5.100 SIT		6.400 SIT		6.400 SIT		7.000 SIT		5.000 SIT		3.000 SIT		2.400 SIT
														
2. Cena uporabe telovadnic izven kurilne sezone														
														
		OŠ Ljudski vrt		OŠ Grajena		OS Breg						OS Mladika		OŠ Ljudevita Pivka
Cena uporabe telovadnice vikend in prazniki		4.000 SIT		4.700 SIT		4.500 SIT		6.000 SIT		4.500 SIT		4.200 SIT		3.500 SIT
Cena uporabe telovadnice počitnice		3.400 SIT		4.000 SIT		3.825 SIT		5.100 SIT		3.825 SIT		3.570 SIT		2.975 SIT
														
3. Cena uporabe telovadnic v kurilni sezoni														
—		OŠ Uut	JSkivrt	;0Š Grajena	-	OŠ Breg		ožoige*	leglič (v)	lOŠOkieM	eglič(m)	OŠ Mladika	H	OŠ Ljudevita Pivka
Cena uporabe telovadnice vikend in prazniki		5.550 SIT		6.200 SIT		6.000 SIT		7.000 SIT		4.500 SIT		5.150 SIT		3.700 SIT
Cena uporabe telovadnice počitnice		5.550 SIT		6.200 SIT		6.000 SIT		7.300 SIT		5.000 SIT 1		5.150 SIT		3.700 SIT
'Olge Meglič (v)... velika telovadnica Osnovne šole Olga Meglič														
Olge Meglič (m)... mala telovadnica Osnovne šole Olga Meglič														
I	1	 I I I I 1														
Kat. 1. programi, ki vključujejo vadbo mladine nad 16 let in odraslih in so vključeni v letni program športa Mestne občine Ptuj															
Kat. 2. programi, ki vključujejo program vadbe v okviru športa za vse (športne rekreacije) oz. ostali uporabniki														
10.	člen
Z začetkom uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o upravljanju in načinu oddajanja šolskih telovadnic osnovnih šol v Mestni občini Ptuj v uporabo (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.6/98).
87.
Na podlagi 6. člena Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 41/05) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 -prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) daje Mestni svet Mestne občine Ptuj na 36. seji, dne 19. decembra 2005, naslednje
SOGLASJE
Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj
1. Mestni svet Mestne občine Ptuj daje Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., s sedežem Puhova ul. 10, 2250 Ptuj, soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja, in sicer:
- 11.636,00 SIT/MWh za variabilni del cene.
11.	Člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2006.
2. To soglasje prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 380-01-3/2005 Datum: 19. 12. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
88.
Na podlagi 12. in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-p, 58/03-ZZK-l in 68/05-uredba; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1 ) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03) je župan Mestne občine Ptuj sprejel
PROGRAM PRIPRAVE
X;memb in dopolnitev nega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj
Številka: 65-1/2005 Datum: 28. 11. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta
1.1. Ocena stanja:
V prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj so opredeljena območja, ki se urbanistično urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji in območja, ki se urbanistično urejajo z občinskimi lokacijskimi načrti.
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se - na osnovi opredelitev o urejanju prostora v planu - podrobneje določijo urbanistični, oblikovalski ter drugi pogoji in merila za posege v prostor kot tudi ukrepi za ohranjanje naravnih in ustvarjenih vrednot človekovega okolja.
Na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor so bili zato leta 1994 izdelani in sprejeti prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj. Kasneje so bili prostorski ureditveni pogoji enkrat spremenjeni in dopolnjeni.
Odlok o njihovem sprejemu je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
št. 7/94 in v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 11/97 (v nadaljevanju: PUP).
V	2. členu takrat sprejetega odloka je tudi določeno, da PUP ne veljajo v tistih delih območja mesta Ptuj, za katere so že bili sprejeti naslednji
•	posebni prostorski ureditveni pogoji:
-	Pl 1-0 Staro mestno jedro - Ptuj
(objava: UVOP, št. 38/88)
-	Pl 1-11 Zdravstveni center Ptuj
(objava: UVOP, št. 35/88)
-	P11-S22 Nova vas pri Ptuju II (območje severno in vzhodno od ZN Cerkev)
(objava: UVOP, št. 35/88)
-	Pl 1-S23 Nova vas pri Ptuju III (območje ob Ulici Jožefe Lackove)
(objava: UVOP, št. 28/88)
-	Pl 1-S20 Štuki III Ptuj
(objava: UVOP, št. 20/92)
•	prostorski izvedbeni načrti (PIN):
-	Pl 1-Pl Industrijska cona I Ptuj
(objava: UVOP, št. 22/93, UV MOP, št. 8/96, 4/98, 10/00)
-	Pl 1-R1 Ljudski vrt Ptuj
(objava: UVOP, št. 8/93)
-	Pl 1 -C1 Staro mestno jedro Ptuj - Kare 9
(objava: UVOP, št. 29/90)
-	Pll-Cl Staro mestno jedro Ptuj - Kare 14 /del/
(objava: UVOP, št. 20/94, UV MOP, št. 3/97)
-	Pll-Cl Staro mestno jedro Ptuj - Kare 16
(objava: UVOP, št. 33/90)
-	Pl 1 -Ol Obrtna cona Ptuj
(objava: UVOP, št. 8/94, 10/86)
-	Pl 1-S61 Nova vas pri Ptuju II /ZN Cerkev/
(objava: UVOP, št. 8/94, UV MOP, št. 3/99)
-	Pl 1-S6/2 Rabelčja vas - severozahodni del
(objava: UVOP, št. 16/94, UV MOP, št. 10/02)
-	jugozahodni del območja P11-S6/3 Rabelčja vas - zahod /"breg"/
(objava: UV MOP, št. 8/96)
-	območje lokacijskega načrta za rekonstrukcijo križanja ceste M3 z železnico v Ptuju
(objava: UVOP, št.37/92)
V	praksi pa določila o pogojih in merilih, ki veljajo za graditev na območju mesta Ptuj in so zato zapisana v navedenih PUP, velikokrat ne zagotovijo kvalitetne lokacijske informacije in ne nudijo odgovora na postavljena vprašanja. Izkazalo se je namreč, da so sedanja predpisana merila in pogoji za posege v prostor na območju mesta Ptuja v nekaterih poglavjih pripravljena do različnih stopenj podrobnosti in kar seveda ne ponuja enotnih in nedvoumnih izhodišč za predvidene ureditve v prostoru.
1.2. Razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta
S 1.1.2003 je pričel veljati Zakon o urejanju prostora (Uradni list št. 110/02, 8/03-p in 58/03-ZZK-l; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1 ), ki je drugače zastavil cilje urejanja prostora, usklajevanje razvojnih potreb z
varstvenimi zahtevami, prostorsko načrtovanje in občinske prostorske akte.
Da bi ustrezno zagotovili izvajanje določila, da morajo biti vsi objekti skladni z izvedbenimi prostorskimi akti oziroma da je objekte potrebno projektirati in zgraditi ali rekonstruirati ter jih uporabljati tako, da bodo skladni s prostorskimi akti, je potrebno sedanje veljavne prostorske ureditvene pogoje deloma tudi spremeniti in/ali jih dopolniti.
Razlogi za pripravo tokratnih Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11 /97 v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP-M) so:
-	sprejem nove državne regulative na področju urejanja prostora in graditve objektov: predvsem so to
•	ZUreP-1,
•	Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-ZGO-1-UPB1, 103/04-ZObr-UPBl, 14/05-popra-vek ZGO-1-UPB1 in 92/05-ZSC-B) ter
•	Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št 114/03, 130/04);
-	uskladitev občinskih izvedbenih prostorskih aktov s sprejetimi planskimi akti (kartografsko gradivo - prevzem meje poselitvenih območij iz veljavnega plana, ki niso več identične z mejami v PUP);
-	določitev meril in pogojev za posege v prostor do takšne podrobnosti oziroma natančnosti, ki bo omogočala izdajo lokacijske informacije v obliki, predpisani s Pravilnikom o obliki lokacijske informacije ter o načinu njene izdaje (Uradni list RS, št. 35/04),
-	določitev pogojev za koridorje primarnih komunalnih vodov,
-	potreba po opredelitvi področij v spremembah in dopolnitvah PUP-M, kot so na primer
•	postavitve jumbo panojev, oglasnih in usmerjevalnih tabel, reklam na strehah hiš, tipskih kioskov, zastav, fontan ter druge mestne opreme,
•	urejanje (mestne) tržnice,
•	urejanje površin za letne gostinske vrtove,
•	prometna ureditev cest, pločnikov in kolesarskih stez ter ob tem tudi določitev
minimalnega števila parkirnih mest za različne poslovne dejavnosti,
•	upoštevanje želja po zapiranju balkonov oziroma zasteklitvi vertikal teh balkonov na večstanovanjskih blokih, ureditev novih balkonov, kjer le-teh še ni ter podobno,
ŠTEVILKA 13
•	pogoji glede števila in velikosti (tlorisnih površin) strešnih okenskih hišic v strešini posamezne stavbe,
•	urejanje ravnih streh, njihove kasnejše nadzidave in podobno,
•	prevzem določil glede enostavnih objektov iz veljavnega pravilnika,
•	podrobnejša določila o ureditvah na novem mestnem pokopališču (pripravlja se njegova širitev),
•	opredelitve glede posameznih zelenih mestnih površin (parki, otroška igrišča, športna igrišča, drevoredi, vodne površine, drugo),
•	urejanje manjših vodotokov, rekreacijskih površin, prostorov za piknike in podobno,
•	pogoji za določanje lokacij za ekološke otoke,
•	postavljanje spomenikov in obeležij na površinah ob cestah, ali na površinah, vidnih z javnega prostora,
•	drugo, kar je pomembno za izdajo nedvoumne lokacijske informacije;
-	izdelava digitalnega kartografskega dela navedenih prostorskih ureditvenih pogojev,
-	popravki morebitnih tehničnih napak, nastalih pri izrisu grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev in vseh zaporednih sprememb in dopolnitev le-teh,
-	vključitev v območje urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji tistih izvedbenih prostorskih načrtov, ki so že realizirani in tistih posebnih prostorskih ureditvenih pogojev, za katere se je to pokazalo kot smiselno:
a)	določila posebnih prostorskih ureditvenih pogojev se praviloma podvajajo z določili osrednjih prostorskih ureditvenih pogojev. Vendar so nekatera stanovanjska območja, ki jih urejajo posebni ureditveni pogoji, ponavadi zelo majhna (merijo manj kot hektar), specifičnost njihovega urejanja pa nikoli ni tako zahtevna, da jih ne bi bilo mogoče ustrezno vključiti v določila osrednjih prostorskih ureditvenih pogojev oziroma njihovih sprememb in dopolnitev. Se nadalje pa se graditev na določenih območjih s heterogeno rabo (kot je to na primer območje Pll-Cl Staro mestno jedro Ptuja) ureja z zanje sprejetimi pogoji;
b)	ko je za posamezno poselitveno območje izvedbeni prostorski načrt realiziran, se nato za vsako nadaljnjo graditev na tem območju uporabljajo določila prostorskih ureditvenih pogojev. Zato naj bi bili izločeni z zgoraj navedenega seznama (2. člen odloka o PUP) naslednji
• posebni prostorski ureditveni pogoji
-	Pl 1-11 Zdravstveni center Ptuj,
-	Pl 1-S22 Nova vas pri Ptuju II (območje severno in vzhodno od ZN Cerkev),
-	Pl 1-S23 Nova vas pri Ptuju lil (območje ob Ulici Jožefe Lackove),
-	Pl 1-S20 Štuki III Ptuj, ter
• prostorski izvedbeni načrti - zazidalni načrti
-	območje Pl 1 -Ol Obrtna cona Ptuj (že realizirano v celoti);
-	območje lokacijskega načrta za rekonstrukcijo križanja ceste M3 z železnico v Ptuju (že realizirano v celoti, razen podhoda za pešce in kolesarje, ki se zato prenese v PUP-M);
-	območje Pl 1 -Pl Industrijska cona I Ptuj: v že realiziranem območju ZN Industrijska cona Ptuj I bodo graditev in druge
osege urejala določila PUP-M; vanje odo smiselno prevzeta oziroma vgrajena določila iz tega ZN (opomba: površina celotnega območja ZN meri cca
99,08	ha; površina že realiziranega območja znaša cca 71 ha; preostanek s površino cca 28,26 ha pa predstavlja območje Pil-Pl/2 Industrijska cona -sever, v katerem gradnja do sprejema oziroma uveljavitve novega lokacijskega načrta za to območje ni mogoča).
Tokratne spremembe in dopolnitve PUP-M pomenijo sočasno tudi kvalitetno strokovno podlago za pričetek priprave prostorskega reda Mestne občine Ptuj za območje mesta Ptuj (tudi zaradi časovnih omejitev veljavnosti izvedbenega prostorskega akta -po sedanjih določilih 171. člena ZUreP-1 bo tako sprejeti PUP-M smel veljati do 20. julija 2007).
1.3.	Pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta
Prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj, ki vsebujejo tekstualni in grafični del, so bili po predpisanem postopku sprejeti z odlokom, le-ta pa je bil vsakokrat objavljen v občinskem uradnem glasilu.
Prostorski akt oziroma njegove spremembe in dopolnitve se pričnejo pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta. Zato se tudi te spremembe in dopolnitve PUP-M pripravijo skladno z določili ZUreP-1 ter z osnovnimi določili Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS; št. 86/04), ki je nasledil Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85). Po vseh predhodno izvedenih zakonsko določenih postopkih se na Mestnem svetu Mestne občine Ptuj z odlokom sprejmejo spremembe in dopolnitve PUP-M. Odlok se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj,
2.	Predmet in programska izhodišča sprememb in dopolnitev PUP-M
S spremembami in dopolnitvami PUP-M se bodo ponovno preverila ter po potrebi na
novo določila merila in pogoji ter ukrepi za načrtovanje v prostoru za območje mesta Ptuj.
Končni smisel teh sprememb in dopolnitev PUP-M je - v skladu z veljavno zakonodajo - izdaja popolne in nedvoumne lokacijske informacije za graditev, na podlagi katere bo investitor oziroma projektant pridobil pogoje za izdelavo projektne dokumentacije v delih, ki se nanašajo na skladnost objekta s prostorskim aktom. Programska izhodišča in smernice za urbanistično postavitev, oblikovanje ter vse ostalo za območje sprememb in dopolnitev PUP-M so v principu zastavljena že v izdelanih prostorskih aktih. Torej bo predvidoma potrebna le kvalitetna nadgraditev obstoječega izvedbenega prostorskega akta in ki bo ustrezno določila
-	merila in pogoje glede namembnosti glede namembnosti površin, objektov in posegov,
-	merila in pogoje glede vrste posegov,
-	merila in pogoje za varstvo okolja,
-	merila in pogoje glede umestitve in oblikovanja,
-	merila in pogoje za prometno, komunalno in energetsko urejanje,
-	merila in pogoje za funkcionalna zemljišča in
-	morebitna druga merila in pogoje.
Povzeti, nadgraditi in tudi upoštevati bo potrebno - v veljavni PUP-M že sicer vnešeno določilo - da se v območjih, za katera je z družbenim planom predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta, pa ta akt še ni sprejet, dopuščajo samo:
-	pripravljalna dela za izvedbo prostorskega akta in zraven tega še
-	novogradnje objektov in naprav, ki so nujno potrebni za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih;
-	vzdrževanje objektov in naprav;
-	obnova objektov in naprav;
-	prečkanje infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov in naprav.
Ostaja v veljavi tudi omejitev, da se obnova objektov in naprav ter prečkanje infrastrukturnih objektov in naprav dovoljujejo pod pogojem, da ne bodo ovirali realizacije izvedbenega prostorskega akta.
3.	Okvirno ureditveno območje sprememb in dopolnitev PUP-M
Območje sprememb in dopolnitev PUP-M je celotno ureditveno območje mesta Ptuj. Območje je omejeno z zunanjimi mejami mesta Ptuja. Iz tega območja urejanja so oziroma bodo izločena tista poselitvena območja, za katere veljavni plan določa, da jih že oziroma da jih bodo (delno ali v celoti) urejali lokacijski načrti.
Izvzeti so naslednji že sprejeti posebni
prostorski ureditveni pogoji oziroma lokacijski načrti:
-	Pl 1-C1 Staro mestno jedro - Ptuj
(objava: UVOP, št. 38/88)
-	Pl 1 -C1 Staro mestno jedro Ptuj - Kare 9
(objava: UVOP, št. 29/90)
-	Pl 1-C1 Staro mestno jedro Ptuj - Kare 14 /del/
(objava: UVOP, št. 20/94, UV MOP, št. 3/97)
-	Pl 1-C1 Staro mestno jedro Ptuj - Kare 16
(objava: UVOP, št. 33/90)
-	del Pl 1 -R1 Ljudski vrt (del LN; PUP velja za nogometno igrišče)
(objava: UVOP, št. 8/93)
-	P11-S6/1 Nova vas pri Ptuju (pri novi cerkvi)
(objava: UVOP, št. 8/94, UV MOP, št. 3/99)
-	Pl 1-S6/II Rabelčja vas - zahod (severno od Ulice 5. Prekomorske)
(objava: UVOP, št. 16/94, sprememba: UV MOP, št. 10/02)
-	Pl 1-S6/III Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje B
(objava: UV MOP, št. 12/04)
-	del Pl 1-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste
(objava: UV MOP, št. 10/05-49)
-	OLN za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj
(objava: UV MOP, št. 5/04)
-	DLN za avtocesto na odseku Slivnica -Draženci (54. člen)
(objava; Uradni list RS, št. 73/05)
Z dnem uveljavitve posameznega lokacijskega načrta pa bodo iz ureditvenega območja PUP-M izvzeti naslednji lokacijski načrti:
-	del Pil-Sl Orešje (sicer PUP; del LN za območje med začetnim delom Ulice Orešje in reko Dravo)
-	Pl 1 -Sl/1 Sovretova pot
-	Pl 1-S2/2 Krčevina pri Ptuju
-	Pl 1-S6/III Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje A
-	Pl 1-S6/IV Rabelčja vas - zahod (zahodno od Pl 1-S6/III RVZ "breg")
-	Pil-Sl 4/2 Budina
-	Pl 1-Sl4/3 Budina - ob Rogoznici
-	Pil-Sl 5/2 Med Dravo in Studenčnico -vrtec Breg
-	(del) Pl 1 -Sl 8 Ob Selski cesti (sicer PUP; del LN za območje južno od Ulice Sercerjeve brigade)
-	(del) Pl 1-S23 Nova vas pri Ptuju - Ulica Jožefe Lackove (sever) (sicer PUP; del LN za osrednji in vzhodni del območja severno od Ulice Jožefe Lackove)
-	Pl 1-15 Ob Potrčevi cesti
-	Pl 1-R3 Stadion ob Volkmerjevi cesti
-	Pl 1-R4 Toplice (del)
-	Pl 1-R8 Staro ptujsko (mestno) pokopališče
-	Pl 1-Rl 1 Jezero
-	Pl 1 -Pl /2 Industrijska cona - sever
-	Pl 1-P2/1 Parkirišče pri mostu
Okvirno ureditveno območje urejanja sprememb in dopolnitev PUP-M, brez zgoraj naštetih izvzetih delov, meri približno 2.200 ha.
4.	Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi sprememb in dopolnitev PUP-M in njihove naloge
Pripravljalec sprememb in dopolnitev PUP-M je Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, Ptuj.
Pobudnik ter investitor sprememb in dopolnitev PUP-M je Mestna občina Ptuj.
Izdelovalec sprememb in dopolnitev PUP mesto mora izpolnjevati pogoje iz 156. do 160. člena ZUreP-1 in ga investitor izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. Izdelovalca izbere investitor; z izborom načrtovalca mora soglašati pripravljalec.
Nosilci urejanja prostora, ki v skladu z 29. in 33. členom ZUreP-1 podajo smernice in mnenja k spremembam in dopolnitvam PUP-M, so:
-	Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek za porečje reke Drave, Krekova ulica 17, Maribor (za področje voda);
-	Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova ulica 1 /B, Ljubljana (za področje varstva okolja);
-	Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, Maribor (za področje varstva narave);
-	Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, Maribor (za področje varstva kulturne dediščine, načrtovanje prostorskih ureditev in graditev v krajini ter zelenih struktur znotraj poselitvenih območij);
-	Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje, varstvo in vzdrževanje cest, Območje Ptuj, Trstenjakova ulica 5/A, p. p. 130, Ptuj (za področje državnih cest);
-	DARS, Družba za avtoceste v RS, Dunajska cesta 7, Ljubljana (za področje umeščanja avtocest);
-	Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (za področje umeščanja javne železniške infrastrukture);
-	Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo, Langusova ulica 4, Ljubljana (za področje letališč, vzletišč in zračne plovbe);
-	Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energetiko, Sektor za rudarstvo, Kotnikova ulica 5, Ljubljana (za področje rudarstva oziroma odvzema mineralnih agregatov; celotno območje občine se nahaja v raziskovalnem prostoru za nafto
in plin ter geotermični energetski vir);
-	Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (za področje umeščanja mobilne telefonije v poselitvenem območju);
-	Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Maribor, Ulica heroja Tomšiča 2, Maribor (za področje zdravstvenega varstva, ter ugotovitve glede združljivosti posameznih območij namenskih rab)
-	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Kardeljeva ploščad 21, Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami);
-	Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 21, Ljubljana (za področje urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe);
-	Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tvrševa ulica 15, Maribor (za področje rabe in ohranjanja potencialov gozdnega prostora ter za lovstvo);
-	Zavod za ribištvo Slovenije, Župančičeva ulica 9, Ljubljana (za področje ribištva);
-	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 56-58, Ljubljana (za področje rabe in ohranjanja potencialov kmetijskih zemljišč);
-	ELES, Elektro Slovenije d. o. o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (za področje umeščanja visokonapetostnih transportnih daljnovodov)
-	Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, Maribor (za področje oskrbe z električno energijo);
-	Geoplin Plinovodi, d. o. o., Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana (za področje umeščanja prenosnega omrežja zemeljskega plina in upravljanje tega plinovodnega omrežja);
-	Adriaplin, d.o.o., Izpostava Ptuj, Ulica heroja Lacka 10, Ptuj (za področje oskrbe s plinom na območju Mestne občine Ptuj);
-	Komunalno podjetje Ptuj, d.d, Puhova ulica 10, Ptuj (za področje umeščanja javnega vodovodnega omrežja in oskrbe z vodo, umeščanja javnega omrežja odpadnih voda in čistilne naprave ter odvajanja odplak, javne razsvetljave ter vzdrževanja javnih površin);
-	Telekom Slovenije, d. d., Regionalna enota TK omrežja vzhod, Center skrbništva TK kabelskega omrežja, Titova cesta 38, Maribor (za področje umeščanja fiksne telefonije);
-	pristojni distributer kabelske televizije na območju Mestne občine Ptuj;
-	Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1, Ptuj (za področje prometa, za občinske ceste);
-	Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (za področje, ki ga ureja zakon o lokalni samoupravi glede vključitev krajevnih skupnosti v urejanje prostora):
-	v kolikor se pri pridobivanju smernic ugotovi, da jih je potrebno pridobiti tudi še od drugih nosilcev urejanja prostora, se le-te pridobijo v tem istem postopku pridobivanja.
Nosilci urejanja prostora morajo v roku 30 (ali tudi 60) dni po prejemu vloge in dokumentacije za pridobitev smernic in soglasij posredovati svoje smernice in soglasja pisno, sicer se šteje, da pogojev nimajo in zato njihovo sodelovanje in soglasje k predlogu sprememb in dopolnitev PUP-M ni potrebno. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora izdelovalec sprememb in dopolnitev PUP-M kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte.
Po predložitvi dopolnjenega predloga sprememb in dopolnitev PUP-M nosilci urejanja prostora, v 30 dneh, z mnenjem ugotovijo upoštevanje danih pogojev, sicer se šteje, da se z njimi strinjajo.
5.	Seznam potrebnih strokovnih podlag za načrtovanje
Izbrani izdelovalec mora upoštevati pogoje smernic, ki jih izdajo nosilci urejanja prostora.
Pri izdelavi sprememb in dopolnitev PUP-M se upošteva veljavne planske akte, kakor tudi strokovne podlage, ki so bile izdelane pri planskih spremembah.
Druga gradiva, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi sprememb in dopolnitev PUP-M, so:
-	obstoječa dokumentacija in dejansko stanje energetskih ter komunalnih vodov in naprav v območju urejanja. S podatki razpolagajo upravljalci posameznih infrastrukturnih objektov in naprav;
-	zbir že podanih mnenj Službe mestnega arhitekta glede urbanistične ureditve in oblikovnih zasnov, in ki se nanašajo na pravila za načrtovanje grajene strukture (vsebujejo pa zahteve in usmeritve glede določanja tipologije pozidave, regulacijskih linij /elementov/, stopnje izkoriščenosti zemljišča za gradnjo, gradbenih parcel, višinskih gabaritov, lege načrtovanega objekta v prostoru in njegovo izvedbo; za graditev objektov izven poselitvenih območij pa vsebuje tudi zahteve in usmeritve glede urejanja razpršene gradnje).
6.	Način pridobitve strokovnih rešitev
Strokovne rešitve prostorske ureditve, ki jo obravnava prostorski akt, se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Vendar variantne rešitve niso obvezne za prostorski red občine, torej tudi niso obvezne za spremembe in dopolnitve PUP-M.
7.	Navedba in način pridobitve geodetskih podlag
Geodetske podlage za izdelavo sprememb
in dopolnitev PUP-M priskrbi v digitalni obliki Skupna občinska uprava.
8.	Potek in roki za pripravo sprememb in dopolnitev PUP-M oziroma njegovih posameznih faz
Obvestilo o nameri priprave plana:
V skladu z določilom četrtega odstavka 40. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; ZVO-1) je Skupna občinska uprava dne 29. 12. 2004 in 7. 7. 2005-dopolnitev obvestila Ministrstvo za okolje in prostor RS o nameri priprave plana. Na podlagi tega zaprosila je Ministrstvo za okolje in prostor RS pripravljalca plana z odločbo št. 354-09-3/2005 z dne 8. 7. 2005 seznanilo, da v postopku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
Prva prostorska konferenca:
To prostorsko konferenco pripravljalec skliče in vodi v skladu z 28. členom ZUreP-1. Izvede se z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta. Konferenca je s svojimi priporočili je podlaga za dokončno oblikovanje in sprejem tega programa priprave.	•
Sprejem in objava programa priprave: Program priprave sprejme župan Mestne občine Ptuj. Objavi se v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
(november 2005)
Zbiranje ponudb in izbor izdelovalca: Investitor izvede postopek zbiranja ponudb in ostalega po zakonu o javnih naročilih. (december 2005)
Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora:
Smernice in pogoje v 4. točki navedenih nosilcev prostora dogovorno pridobita pripravljalec in/ali izbrani izdelovalec. Potrebno je pridobiti tudi besedilo, za katero nosilec urejanja prostora posebej zahteva, da ga je potrebno vnesti v odlok. (november, december 2005)
Izdelava predloga sprememb in dopolnitev PUP-M:
Izbrani izdelovalec pridobi strokovne podlage, morebitne variantne rešitve in druge pogoje, jih prouči in na njih podlagi izdela predlog sprememb in dopolnitev PUP-M najkasneje v roku 30 delovnih dni od dneva podpisa pogodbe in predložitve prejetih smernic oziroma projektnih pogojev. Izdelani predlog dostavi Skupni občinski upravi.
(januar, februar 2006)
Druga prostorska konferenca:
Najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo predloga sprememb in dopolnitev PUP-M, pripravljalec skliče in vodi zbor druge prostorske konference, na kateri se ugo-
tovi, ali so priporočila s prve prostorske konference ter podane smernice in pogoji upoštevani v pripravljenem predlogu. (februar, marec 2006)
Sprejem sklepa o razgrnitvi in obravnavi: Zupan sprejme sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev PUP-M.
Objava razgrnitve in obravnave:
O razgrnitvi in kraju ter času obravnave mora pripravljalec javnost obvestiti z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
Javna razgrnitev:
Predlog sprememb in dopolnitev PUP-M se javno razgrne za obdobje najmanj 30 dni. (marec, april 2006)
Javna obravnava:
V času javne razgrnitve izvede pripravljalec javno razpravo o predlogu sprememb in dopolnitev PUP-M. Občani, organi in organizacije, krajevne skupnosti ter drugi zainteresirani oziroma prizadeti lahko dajo pisne pripombe in predloge v času trajanja javne razgrnitve. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
Zapisnik o pripombah in predlogih, danih v času javne razgrnitve:
Zapisnik izdela pripravljalec.
Stališča o pripombah in predlogih, danih v času javne razgrnitve:
Predlog strokovnih stališč in odgovorov na pripombe in predloge, dane v času javne razgrnitve, pripravita pripravljalec in izdelovalec, v sodelovanju s strokovnimi službami Mestne občine Ptuj in pristojnimi institucijami.
Rok za pripravo predloga stališč in odgovorov na pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve, je 15 dni po končani javni razgrnitvi.
(april 2006)
Sprejem stališč do pripomb in predlogov ter prva obravnava odloka:
Predlog stališč in odgovorov na pripombe obravnava Mestni svet Mestne občine Ptuj in zavzame do njih svoje končno stališče. Sočasno prvič obravnava odlok.
(april, maj 2006)
Izdelava dopolnjenega predloga sprememb in dopolnitev PUP-M:
Izdelovalec izdela s potrjenimi pripombami dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev PUP-M v času 15 dni.
(april, maj 2006)
Pridobitev mnenj k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev PUP-M: Pripravljalec - po dogovoru je lahko to tudi izdelovalec - sprememb in dopolnitev PUP-M pozove nosilce urejanja prostora, določene v 4. členu tega programa priprave, da podajo v 30 dneh mnenje k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev PUP-M. Hkrati s pozivom jim pošlje tudi tisti del prostorskega akta, ki se
nanaša na zadeve iz njihove pristojnosti. (maj, junij 2006).
Druga obravnava na Mestnem svetu Mestne občine Ptuj in sprejetje odloka: Dopolnjen končni predlog sprememb in dopolnitev PUP-M, skupaj s soglasji in mnenji ter priporočili obeh prostorskih konferenc, posreduje župan Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj v drugo obravnavo. Usklajen predlog sprememb in dopolnitev PUP-M se sprejme z odlokom.
(junij, julij 2006)
Objava v uradnem glasilu:
Odlok se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
(julij 2005).
Priprava končnega elaborata, z vstavljenim odlokom in trajno vezanega: Izdelovalec pripravi končni elaborat sprememb in dopolnitev PUP-M, vanj vstavi tudi objavljeni odlok ter elaborat trajno zveže. Izdelovalec mora predati Skupni občinski upravi štiri kompletirane izvode prostorskega akta.
Po en izvod sprejetih sprememb in dopolnitev PUP-M bo z dnem uveljavitve posredovan
-	Mestni občini Ptuj,
-	krajevno pristojni upravni enoti (RS UE Ptuj, Oddelek za okolje in prostor) in
-	pristojnim inšpekcijskim službam,
-	en izvod pa bo hranjen na Skupni občinski upravi, kjer bo akt na vpogled dostopen javnosti.
Celotne sprejete spremembe in dopolnitve PUP-M s prilogami izdelovalec izdela tudi v digitalni obliki - CD, tako tekstualni kot grafični del.
(julij, avgust 2006)
9.	Obveznosti v zvezi s financiranjem sprememb in dopolnitev PUP-M
Finančna sredstva za pripravo strokovnih podlag, za izdelavo, za pridobitev soglasij ter za objavo sprememb in dopolnitev PUP-M, v skladu z zakonom in tem programom priprave, zagotovi Mestna občina Ptuj.
10.	Končno določilo
Ta program priprave se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 350-05-104/04 Datum: 15. 11. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
89.
Mestna občina Ptuj na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. I. RS, št. 22/1998, 97/01, 110/02, 15/03), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. I. RS, št. 108/2004) in Pravilnika za vrednotenje športnih pro-
gramov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/02, 10/03)
objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v Mestni oDČini Ptuj v letu 2006
I. SPLOŠNI POGOJI
1.	Na javni razpis se lahko prijavijo
naslednji izvajalci športnih programov:
1.	1 športna društva,
1.2	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja oziroma športne panoge,
1.3	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,
1.4	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne,
1.5	vrtci, osnovne šole, poklicne, srednje tehniške in srednje strokovne šole, gimnazije, višje strokovne šole in visokošolski zavodi.
2.	Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje
pogoje:
2.	1 da imajo sedež v Mestni občini Ptuj;
2. 2 da delujejo v okviru panožne strokovne zveze ali društva;
2. 3 da so registrirani najmanj eno leto;
2. 4 da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo najmanj 36 tednov v letu;
2. 5 da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti;
2. 6 da imajo urejeno evidenco o članstvu;
2. 7 da društvo deluje v javnem interesu.
II.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA JE ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE NASLEDNJIH LETNIH PROGRAMOV ŠPORTA:
1.	Selektivni šport otrok in mladine
2.	Kakovostni in vrhunski šport
3.	Šolanje strokovnih kadrov
4.	Del in nalog profesionalnih trenerjev
Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja.
III.	OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV
Okvirna višina sredstev namenjenih za sofinanciranje programov športa v Mestni občini Ptuj v letu 2006 znaša skupaj
42.083.300 SIT in sicer:
-	postavka 7353: dotacije klubom in društvom: 34.000.000 SIT
-	postavka 7354: profesionalni trenerji: 7.333.300 SIT
-	postavka 7359: šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov za potrditev licenc: 750.000 SIT.
IV.	MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV
Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za šport za leto 2006 na osnovi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Ptuj in ocenitve s strani strokovne komisije.
V.	ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena sredstva za leto 2006 morajo biti porabljena do konca leta 2006.
VI.	ROK ZA PREDLOŽITEV PRUAV IN NAČIN ODDAJE PRUAVE
Prijave pošljite s priporočeno pošiljko ali osebno oddajte v zaprti ovojnici (z izpisanim nazivom izvajalca na ovojnici) na naslov:
Športni zavod Ptuj, Cučkova ul. 7, 2250 Ptuj s pripisom "JAVNI RAZPIS 2006 - ŠPORT (NE ODPIRAJ)"
Rok za prijavo na javni razpis je 11. 1. 2006.
Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila na dan roka za prijavo oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Športnega zavoda Ptuj.
Prepozno oddane prijave ter prijave, ki niso oddane na razpisnih obrazcih naročnika ali pa ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, se ne bodo upoštevale.
VII.	DATUM ODPIRANJA PRIJAV
Odpiranje prijav bo komisija opravila 13. 1. 2006. Odpiranje prijav ne bo javno. Odpirajo se samo v predpisanem roku prispele, pravilno izpolnjene in označene ovojnice, ki vsebujejo prijave.
Vlil. VSEBINA PRIJAVE
Prijava mora biti oddana na razpisnih obrazcih naročnika.
Prijavi je potrebno priložiti naslednje priloge:
1.	potrdilo o registraciji (izda Upravna enota Ptuj - velja za društva),
2.	fotokopijo odločbe Upravne enote Ptuj o vpisu v register društev, če je v letu 2005 prišlo do statusnih sprememb (velja za društva),
3.	finančno ovrednoten program športne dejavnosti za leto 2006 z navedenimi
predvidenimi viri financiranja, prireditve in akcije ter mednarodne nastopi,
4.	koledar nacionalne športne zveze za leto 2006 oz. za sezono 2005/2006 (velja za društva, ki nastopajo v tekmovalnih sistemih svojih nacionalnih športnih zvez - društva katerih nacionalne športne zveze za leto 2006 koledarja še niso sprejele, morajo to v prijavi posebej navesti),
5.	dokazilo o zagotovljenem in ustrezno usposobljenem strokovnem kadru za izvedbo programa (pogodbe oz. dogovore s strokovnimi delavci ter dokazila o njihovi strokovni izobrazbi oz. strokovni usposobljenosti - fotokopije diplom),
6.	kratko poročilo o doseženih rezultatih v letu 2005,
7.	pred podpisom pogodbe bodo morali izbrani izvajalci dostaviti tudi zaključni račun s finančnim poročilom za leto 2005.
IX.	IZID RAZPISA IN POGODBE O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV
Vsi prijavljeni izvajalci bodo o izidu prijav pisno obveščeni, ko bo komisija za odpiranje prijav in pripravo predloga izbora izvajalcev letnega programa zaključila svoje delo, vendar najkasneje do 15. februarja 2006.
Izvajalci, katerih prijave bodo izbrane za sofinanciranje bodo o tem obveščeni s sklepom župana Mestne občine Ptuj.
Z izbranimi izvajalci, ki so imeli programe sofinancirane že v letu 2005, bodo najprej sklenjene pogodbe o začasnem sofinanciranju, po podrobnem izračunu sredstev za posamezne programske postavke in pravnomočnosti izdanih sklepov pa še celoletne pogodbe o sofinanciranju programov v letu 2006.
X.	RAZPISNA DOKUMENTACUA IN INFORMACIJE
Zainteresirani izvajalci lahko dvignejo razpisno dokumentacijo (predpisani obrazci) vsak delovnik med 9. in 12. uro v tajništvu Športnega zavoda Ptuj, Cučkova ul. 7, Ptuj ali pa jo prejmejo po elektronski pošti (zahtevek se mora posredovati na e-naslov: sportni.zavod.ptuj@amis.si). Razpis bo z vsemi informacijami in obrazci dosegljiv tudi na spletem naslovu: http://www.sportnizavod-ptuj.si/
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo na zgornjem elektronskem naslovu ter vsak delovni dan med 9. in 12. uro tudi osebno ali na tel. številki 787 76 30 pri strokovnem delavcu Marjanu Lenartiču oziroma v tajništvu Športnega zavoda Ptuj.
Mestna občina Ptuj
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Tisk: Grafis. Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD. Peter Letonja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc - SMS. Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.