Stran 295.
Kmetijske  raznoterosti.
Snaga pri molži (dojenju). Dobra in prekoristna stvar pri hiši je mleko. Pa tudi to si ljudje večkrat pokvarijo. Prva reč pri mleku, da ostane zdravo in okusno, je snaga, človeku se gabi, če pogleda v mlečno shrambo marsikatere gospodinje. Sama je umazana kakor copernica, kadar molze ali preceja mleko, za cedilo ima kako smrdljivo cunjo ali pa sito, ki je že vse zadelano z različno nesnago. Latvice ali posode za mleko so slabo umite in slabo pokrite. Skrbna in snažna gospodinja pazi najprej, da ima krava pri molži snažno vime, če je treba, ga umije z mlačno vodo in obriše s subo cunjo. Sama sebi umije roke, žehtar ali golida mora biti lepo čista, zato se mora hitro po molži umiti. Za cedilo se lahko vzame kos platna, ki se vselej lepo opere in dene sušit na snažen prostror. Če se rabi sito za cedilo, se mora paziti, da se ob robu ne nabere nesnaga. Mleko se ne sme puščati dalje časa v hlevu, ker se navzame hlevskega duha. Mleko se shranjuje na snažnem in zračnem prostoru, če gospodinja tako ravna, je mleko, smetana, sir, surovo maslo bolj okusno, pa tudi bolj zdravo.
Koliko zrnja uniči par miši? Na Nemškem so napravili nekoč poskušajo, koliko požre ta živad s tem, da so zaprli par miši v kletko ter ju krmili s pšenico. Porabili sta v 50 dneh liter pšenice, od katere je ostalo le malo lupin. Na prostem se to še mnogo povekša, ker miš bolj izbira in skvari včasih več nego požre. Tako bi, recimo, kakih trideset parov misij   požrlo na mesec   trideset litrov   pšenice, v štirih
mescih nad 120 litrov. To pa še ni malo, če pomislimo, kako naglo se ta škodljivec zareja, kajti samica vrže po tri do petkrat po 4 —7 mladičev na leto, tako izvemo, da jih je od jednega „pridnega" para že nad trideset, ki gotovo ne pozabijo po svojej navadi škodovati kmetu. Najslabše pa je še to, ker tega nikoli ne zapuste, kakor po letu na polju, tako po zimi v shrambah pokončujejo kar dosežejo.
Odkod, da konji prerano obnemorejo? Kakor se v obče trdi, učaka konj pri skrbnej postrežbi in varstvu od 30 do blizu 40 let starosti. Ako pa ogleduješ sedanji čas konje in povprašaš po njih starosti, ne boš jih mnogo našel nad dvajset let starih. Odkod to? Na to vprašanje nam odgovarja neki strokovni list sledeče: Konji prerano obnemagajo in skončajo: 1. Vsled prenapenjanja močij pri težkej vožnji in naglem jezdarjenju. 2 Vsled prehlada, ko marsikdaj morajo konji, segreti od vožnje, stati na prostem, časih celo ob deževju in burji brez odeje in to po več ur. 3. Uničuje konje surovo ravnanje ž njimi, da jih hlapec pretepa z bičem, često še z bičevnjakom, večkrat celo po glavi in kjersibodi. 4. Neprimeren hlev, zlasti še, ako morajo konji stati na prepihu, da se mokri lahko prehlade. 5. Previsoke jasli, vsled katerih si posebno žrebeta preveč napenjajo vrat in goltanec, kar jim škoduje. 6. Slabo kovanje, kakor sploh zanikerno oskrbovanje kopita. 7. Neprimeren komat škoduje, ako je premajhen, napenja vratne žile. da vsled tega marsikdaj konj oslepi, prevelik pa drga pleča. 8. Nesposobni zdravniki — mazači, ki mesto, da bi žival v bolezni zdravili, jo že le z ničvrednimi večkrat škodljivimi rečmi — zavdajejo ali vsaj zdravljenje narave same še ovirajo. Iz tega se razvidi, da v vseh teh napakah v oskrbovanju konj je kriv človek, ki živali strežb in jo rabi. Da bi imeli samo pridne hlapce pri konjih, marsikatera žival bi lahko dočakala starosti, tako pa jo še mlada in močno odpelje  —  konjederec.
Vzrok, da svinje nočejo zreti. Večkrat se opazuje in toži, da se svinje nakrat začnejo pri krmljenju kujati, da nočejo zreti. To pa se zgodi ne samo pri mladih prascih, nego tudi pri odraslih plemen jaki h, največkrat pa še pri pitancih. Ako je žival drugače zdrava, mislimo na naslednji vzrok. Morda je dobila zadnjič za hrano kaj težko prebavnega, — na kar je treba paziti, zlasti da je dobro prekuhano. Ako bi se to zaprlo, treba je nekaj dristlje in to kmalu, za kar je najboljše ricinovo olje. Sploh je pred vsem treba paziti, da je hrana svinjam ali popolno sveža ali pa dobro prekuhana, če ni tega vzroka, pa je morda bila hrana močno kisla, kateri duh se ne spravi lahko iz korita, predno se ono čedno ne izmije. Še le zatem se živini ponudi druga hrana v snažnem koritu. Ko bi žival še potem ne hotela pridno zreti, treba ji oskrbeti naslednje „juhe". Vzemi 2 kg ovsa, dodaj 36 gr sode in to skuhaj v 4 l vode. Te nekoliko zavrele tekočine daje se navrh navadne hrane prasetu v jutro in zvečer po pol litra. V par dneh bode žrlo kakor poprej.
Strd ali med je ena najbolj redilnih in zdravih jedil. Posebno za otroke je strd jako hasnovita, in vsaka mati bi si morala preskrbeti nekaj strdi. Nekateri otroci naglo rastejo, pa so bledi in mršavi, drugim želodec slabo kuha in prebavlja. Za take je strd ali med najboljši pripomoček. Naj se da torej otrokom večkrat strdi s črnim kruhom, pa ne veliko naenkrat, ker se s tem preobloži želodec Za zajuterk ni boljše jedi kakor mleko, v katero se primeša nekaj medu in nadrobi domač kruh. Pa tudi za odrasle ljudi je strd izvrstno zdravilo, če hočeš zdrav biti in star po3tati, zavživaj pogostoma mleko in strd. Zato bi naj pa tudi pridno redili čebele!