Razgled. — Bogato dedščino zapušča trgovskim sirotam praškega okraja te dni v Pragi umrli drogist František Heiner. Oporoka umrlega trgovca določa, da naj se njegovo, skoro 500.000 kron broječe imetje varno naloži ter porabi, čim naraste na 1,000.000 kron, za ustanovitev BZavoda Františka Heinerja za trgovske sirote." — Splošna šolska obveznost na Ruskem. Korespodenčni urad piše: Kakor poročajo iz Petrograda, je novi ruski naučni minister Ignatijev odredi! pričetek predpriprav za izdelavo predloge v svrho uvedbe splošne šolske obveznosti na Ruskem. — Veliki knez Nikolaj Nikolajevič častni doktor. Kakor poroča »Rječ" je imenovalo vseučilišče v Odesi poveljnika ruske armade velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in belgijskega kralja Alberta za častna doktorja. Istočasno je knez imenovan za častnega člana društva za proučevanje starin. — Bavarska. Od 1. 1910. je padlo število gimnazijcev na Bavarskem za 1500, število realcev pa se je zvišalo za 1600. V šolskem letu 1910/1911. je bilo na ljudskih šolah več dečkov kakor deklic, namreč 525.595 dečkov in 523.895 deklic. A takoj naslednje leto je bilo v bavarskih ljudskih šolah 4000 deklic več kakor dečkov. Na Bavarskem imajo 2339 menihov in 15.550 nun. — Stnrt odličnega arhitekta. Listi javljajo, da je odlični arhitekt dvorni svetnik profesor Karl Konig umrl na Dunaju. — Umrl je v Pragi profesor klasične filologije na češki univerzi dr. Robert Novak v 62. letu svoje starosti. — Kijevsk! šolski ravnateljici je do- volila oblast, da sme ustanoviti v Stanislavu rusko gimnazijo. — Nekaj števil. V evrcpski Rusiji hodi v nižje (Ijudske) šole izmed 1000 prebivalccv 42 otrok, ravnotoliko tudi v Srbiji, v Romuniji 50, v Italiji 84, na Grškem in Bolgarskem 96, na Španskem 107, v Belgiji 124, na Danskem 132,, v Avstriji 140, na Francoskem 143, na Švedskem 146, v Nemčiji 147, nav Angleškem 150, na Norveškem 153, v Švici 154, na Holandskem 160. Srednja šoia pride na Ruskem na 120.000 prebivalcev, v Srbiji na 130.000, v Bolgariji na 150.000. Med 1000 ruskimi rekruti jih ne zna ne brati ne pisati 6-0, v Romuniji 690, v Srbiji 796, v Italiji je med 1000 rekruti 307 analfabetov, na Grškem 300, v Avstro-Ogrski 220, v Belgiji 83, na Francoskem 40, na Holandskem 21, na Angleškem 10, v Švici 4 6, na Danskem 2 na Svedskem 0-8, v Nemčiji 0"4. — Akademik T. Korš. Dne 1. marca je umrl član ruske akademije T. Kor.š, ki je pred leti vzorno preložil Prešernove poezije na ruski jezik. Rojen je bil 23. aprila 1843. v Moskvi. Njegov oče iti njegov stric sta bila ugledna pisatelja in sta imela velik vpliv na razvoj ruske inteligence. Oče je pripadal znani Stankevičevi skupiiii, kateri so pripadali tudi znameniti Hercen, veliki kritik Belinskij, pesnik Nekrasov, pisatelja Turgenjev in Goučarov, zgodovinarja Solovev iTi Cičerin ter drugi. Sedaj umrli Korš je bil (najprej profesor klasične filologije na vseučilišču v Moskvi in je leta 1900 postal pravi član akademije znanostr. Poleg raznih filologičnih razprav je Korš obelodanil celo vrsto prevodov grških in latinskih pesnikov ter vse najodličnejše perzijske pes- nitve. Korš je bil vedno priijatelj slabih, dasi po rodu Velikorus, je vedno gojil iskrene simpatije za ukrajinsko gibanje, je vedno interveniral pri vladi za Ukrajince in se tudi v listih in v posebnih spomenicah zanje zavzemal. Ko je moskovska policija pred nekaj leti nastopila prod ukrajinskemu gibanju med visokošolci, se je Korš za preganjane visokošolce tako zavzel, da bii bil kmalu službo izgubil in se je imel le svoji veliki znanstveni veljavi zahvaliti, da je dobil samo oster ukor od ministrstva. L. 1908. v Moskvi ustanovljeno »Obščestvo za slovansko kulturo« ie Korša izvolilo za predsednika inostal je do svoje smrti duša tega društva. Na njegovem grobu je v imenu Ukrajincev govoril pisatelj Petljura. O Korševem prevodu Prešernovih poezij na ruski jezik so naši listi govorili tedaj, ko je ta knjiga tešla, hvaležno pa se spominjamo prelagatelja tudi sedaj ob njegovem grobu. — Slikar Fischer umrl. Znani slikair Ludvik Hans Fischer je umrl v 68. letu svoje starosti.