Poštnina plačana v gotovini.
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Letnik LXXVI. Ljubljana, 21. junija 1989.	Štev. 6.
Izhaja mesečno. — Leto 1939. — Naročnina: 50 Din letno.
34.
Za kongres Kristusa Kralja.
1. Samo en mesec imamo še do kongresa. Ta mesec naj se dobro porabi za pripravo na kongres. Čim bolj se kongres bliža, tem bolj se je treba nanj pripravljati. Duhovnik mora biti prepričan o veliki važnosti kongresa Kristusa Kralja, biti vnet za njegovo kraljestvo, potem bo govoril vernikom o tem iz polnega srca.
Ker že naša čast pred tujci zahteva, da se ljudstvo kongresa številno udeleži, naj skrbe dušni pastirji, da bo udeležba obilna — posebno iz onih župnij, katerim je udeležba laže mogoča: ki so bliže Ljubljani in imajo z njo dobre zveze.
2. K pripravi na kongres bo mnogo pripomoglo, če se, kjer se gg. župnikom zdi to primerno, opravi eno nedeljo pred kongresom procesija k evharističnemu križu, ali kjer tega nimajo, h kakemu drugemu križu ali znamenju. Tam naj bo primeren nagovor, v katerem in po katerem naj verniki obljubijo zvestobo Kristusu Kralju, in posebej obljubijo, da bodo po svoji najboljši moči izpolnjevali sklepe, storjene na kongresu.
Ta nedel ja bodi 16. j u l i j a , na praznik Karmelske Matere božje. Procesija je lahko dopoldne ali popoldne, kakor je krajevnim razmeram bolj primerno. Govor za to priliko prinese »Praedicate«.
Natančnejša navodila o tem, kakor o vsem drugem, kar se tiče kongresa, ki jih prinašajo katoliški listi, naj gg. duhovniki po svoji najboljši moči' izvršujejo.
3. Ker je kongres že tako blizu, se mi zdi potrebno opozoriti vas še na sledeče:
a) Opažati je ponekod še vedno precej nerazumevanja za ta svetovni kongres — dočim nekateri kraji tekmujejo v pripravah za kongres.
b) Na splošno še premalo vedo, da se je za ta kongres prijavilo veliko število najodličnejših zastopnikov vseh narodov Evrope in ostalega sveta in da je zaradi tega slovenski narod postavljen na največjo in za naš narod najvažnejšo preizkušnjo, da mednarodnim množicam pokaže sebe, svojo zrelost in svojo versko kulturo. Take manifestacije so za vsak narod in za vsako državo velikanske važnosti in jih vse premalo cenimo.
c) V mnogih krajih se je pokazala nejevolja nad nabiralnimi akcijami. Toda, če bi vsak pomislil, kakšnega obsega je kongres KK — svetovni kogres — bi gotovo nihče ne zavrnil prošenj odbora za nabiranje, bodisi 50 parske otroške akcije ali 1 dinarske dekliške akcije ali 2 dinarske moške, oz. družinske akcije. Če bi vsak pomislil, da so stroški za kongres skoraj milijonski, tedaj bi vedel, da so vsi ti napori
za nabiranje denarnih sredstev upravičeni in neobhodno potrebni, da bo kongres sploh mogoče izvesti.
č) Mnogi pozabljajo, da vsi pripadamo kraljestvu Kristusovemu in ni torej le pripravljalni odbor nosilec idej in priprav za kongres, ampak vsak in vsi nosimo odgovornost za kongres.
Zaradi tega vas prosim, da v pridigah razlagate kongres, porabljate povsod v ta namen sestavljene pridige, da zberete čim več sredstev za kongres z raznimi akcijami, da ustanavljate kongresne odbore. Delo za kongres je zdaj prvenstveno. Poživite in vodite ga po vseh naših organizacijah!
Nabiralne akcije so sedaj najvažnejše; zato prosim, da se jim prvenstveno posvetite! Zbranih imamo komaj eno tretjino sredstev. Za zgled naj se postavi župnija Sostro z 2400 dušami, ki je nabrala 3000 din in Predoslje s 1300 dušami, 1780 dinarjev.
V Ljubljani, dne 10. junija 1939.	f	Gregorij,
škof.
35.
Praznik sv. Cirila in Metoda.
Dne 5. julija in naslednjo nedeljo praznujemo god sv. Cirila in Metoda. Ob tej priliki poživimo vnemo za sodelovanje s sv. katoliško Cerkvijo pri njenem vzvišenem delu za zedinjenje ločenih vzhodnih kristjanov s pravo Kristusovo Cerkvijo in za utrjevanje katoliškega življenja posebej meti tistimi katoličani, ki žive v naši državi razkropljeni med drugoverci.
Dne 5. julija naj gg. duhovniki — člani Apostolatus Unitatis opravijo sv. mašo v namene ACM ter za žive in mrtve ude ACM.
Vse gg. dušne pastirje prosimo, da vernikom v primerni obliki s prižnice pojasnijo zlo cerkvenega razkola in jih opozore na potrebo in dolžnost njih sodelovanja, molitve in žrtve, da se dan cerkvenega zedi-jenja, ki ga Zveličar tako goreče želi, vsaj malo približa.
Našim vernikom bo iz večine najbolj konkretna obilka sodelovanja s sv. katoliško Cerkvijo za obnovitev cerkvene edinosti med ločenimi vzhodnimi kristjani v tem, da dejansko podprejo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Gg. dušne pastirje prosimo, da to Slomškovo bratovščino letos, ko bomo obhajali tridesetletnico, kar se je ta bratovščina, obnovljena kot Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, vpeljala v ljubljanski škofiji, v vseh župnijah obnove ter poskrbe, da se vsaj vsi obvezni prispevki njenih članov skrbno zberejo.
V nedeljo, dne 2. ali 9. julija opravimo uro molitve v namen ACM. Sprejemne podobice, ura molitve, razne knjižice in tiskovine se dobe bodisi pri škofijskem ordinariatu bodisi v pisarni ACM (Slomškov zavod, Ljubljana, Poljanska cesta 6). Vse cerkvene nabirke nedelje sv. Cirila in Metoda so namenjene za ACM in naj se pošljejo škof. ordinariatu.
V Ljubljani, na praznik sv. Trojice 1939.
Škofijsko vodstvo Apostolstva sv. Cirila in Metoda.
36.
Sprejem v škofijsko duhovsko semenišče.
V škofijsko duhovsko semenišče v Ljubljani se sprejemajo mladeniči, ki so napravili zrelostni izpit na kaki srednji šoli, so popolnoma zdravi in imajo poklic za duhovski stan. Abiturienti realnih gimnazij morajo naknadno napraviti izpit iz grškega jezika, abiturienti realke pa iz latinskega in grškega jezika.
Študijska doba traja šest let, in sicer dve filozofije, štiri leta pa teologije.
Prošnja za sprejem se pošlje škof. ordinariatu do 31. avgusta. Imeti mora sledeče priloge: rojstni in krstni list, birmansko potrdilo, zrelostno spričevalo, zdravniško spričevalo in na posebnem listu curriculum vitae, v katerem naj bo popisano življenje, družinske razmere in dosedanje študije prosilca. Prošnja se izroči pristojnemu župnemu uradu, ki ji priloži še nravstveno spričevalo in jo s svojimi pripombami pravočasno pošlje škof. ordinariatu.
Vsak prosilec naj se do 81. avgusta tudi osebno predstavi semeni-škemu ravnatelju.
V Ljubljani, dne 9. junija 1939.	f	Gregorij,
škof.
37.
Sprejem v škofijski zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano.
V zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin, v prvi vrsti taki, o katerih je upati, da se bodo po končani gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prvi in poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja duhovskega naraščaja.
Kdor hoče biti sprejet v I. gimnazijski razred, mora napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski ali na katerikoli državni gimnaziji. Na zavodski gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti dne 23. junija. Pripuste se samo oni, ki so se rodili v letih 1926 do 1929 in so torej letos dopolnili najmanj 10 ali največ 13 let.
Za sprejemni izpit je treba do 20. junija poslati prijavo, kolkovano z 10 din na ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Prijavi se priloži: 1. spričevalo o dovršeni ljudski šoli, 2. rojstni in krstni list.
Oni, ki bodo izpit naredili, s tem še niso sprejeti v zavod, ampak se morajo po izpitu predstaviti vodji zavoda in mu oddati še posebno pismeno (nekolkovano) prošnjo za sprejem v zavod.
Oni učenci, ki bodo prebili sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji, lahko prosijo za sprejem v zavod meseca julija. Prošnji za sprejem prilože spričevalo o dovršeni ljudski šoli s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni in krstni list. Najbolje je, da prinesejo te listine osebno v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vodstvu zavoda.
Prav tako lahko prosijo meseca julija za sprejem v II. ali višji razred dijaki z drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeno prošnjo s prilogami, zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list.
Letno plačilo se določa po izpričevalu in premoženjskih razmerah. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig, šolskih potrebščin itd. se dobe ob priliki zgla-sitve v zavodu.
Če je kdo zamudil junijski izpit, more prositi ministrstvo prosvete, da bi ga smel opraviti v avgustu. Če ne ve kako, naj vpraša ravnateljstvo.
Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
Št. 1379.	38.
Poroke vojaških oseb.
Glede zakonskih zadev nimajo vojaški duhovniki v naši državi no-bene jurisdikcije. Zato se morajo vojaške osebe v poročnih zadevah obračati na pristojne župne urade in veljajo zanje vsi tisti predpisi, kakor za druge zaročence. Pač pa morajo vojaki prinesti župnemu uradu poleg predpisanih listin tudi dovoljenje za poroko, izdano od vojaških oblasti.
V	Ljubljani, dne 15. junija 1939.	Ig«.	Nadrah,
gen. vikar.
39.
Nabirke za poplavljence.
Letošnje povodnji so napravile v nekaterih krajih naše škofije veliko škode, zlasti v ribniški okolici in ob dolenjem teku Krke. Zapoved krščanske ljubezni nam nalaga dolžnost, da tem nesrečnim ljudem po svojih močeh pomagamo. V vsaki župniji, ki je bila te nesreče obvarovana, naj se vernikom s toplimi besedami razloži dolžnost krščanske ljubezni in naj se čim prej priredi v cerkvi tozadevna nabirka. Darovi naj se pošljejo škof. ordinariatu v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 16. junija 1939.	Ign.	Nadrah,
gen. vikar.
40.
Duhovne vaje za duhovnike.
Skupne duhovne vaje za duhovnike bodo letos v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano od 10. do 14. julija.
Vodil jih bo p. Ludovik Lederhas, S. J.
Gospodje duhovniki, ki se žele udeležiti teh skupnih duhovnih vaj, naj se priglasijo ali škof. ordinariatu ali naravnost zavodu sv. Stanislava.
Iz finančnega zakona.
Kupne pogodbe.
Finančni zakon za 1. 1939/40 vsebuje v § 39. t. 4. važno odredbo: »o odobritvi prodaj, nakupov, rabokupov v vrednosti do 25.000 din določa prvostopno občno upravno oblastvo, v vrednosti do 400.GOO din pristojni ban, čez ta znesek minister za pravosodje.
Dedne takse.
Tu priobčujemo del uredbe o skupnih natančnejših določbah za izvrševanje točke 10. § 20. finančnega zakona za i. 1937/88 glede dedne in darilne takse in takse za prenos nepremičnin zaradi smrti ali zaradi daritve med živimi (uredba o neodplatnih prenosih imovine).
Predmet dedne takse: Člen 1. Glavna načela.
Dedni taksi po taksni razpredelnici A iz tar. post. 23. zakona o taksah so zavezane pridobitve imovine zaradi smrti ali za primer smrti, zlasti pa:
1. pripadi dediščin in volil, vštevši pripadke iz pravice do dolžnega dela, predpisanega z zakonom;
2. daritve za primer smrti;
3. pridobitve na podstavi ženitnih pogodb, če se prenese imovina po tej pogodbi šele po smrti enega zakonca (skupnost imovine za primer smrti, zaženilo, vdovščina itd.).
Isti taksi so zavezane tudi daritve med živimi:
1. če se naj izpolni daritev, ko darovalec umre, ali pozneje;
2. če se je izpolnila daritev poslednje tri mesece pred darovalčevo smrtjo, a je ni smatrati za običajno prigodno darilo.
Oprostitve od dedne takse.
Čl. 20.
Od dedne takse se opraščajo:
1. premične zapuščine in volila, namenjene kralju ali prestolonasledniku, kakor tudi vzajemni prenosi premičnin za primer smrti med člani vladarskega doma;
2. zapuščine in volila, namenjene naši državi, banovinam ali občinam in takim javnim napravam in ustanovam (zakladom, skladom, zavodom), katerih morebitni primanjkljaji se zalagajo iz državne blagajne;
3. zapuščine in volila, namenjene domačim cerkvam, ustanovam (zakladom, skladom, zavodom), družbam, društvom, ki služijo samo verskim namenom, kolikor imajo pravno osebnost, kakor tudi zapuščine in volila, namenjene za zgolj verske namene v mejah naše države ali namenjene za jugoslovanske državljane v inozemstvu, kolikor je njih uporaba v verske namene zagotovljena. S »cerkvami« je razumeti vse domače zakonito usvojene in priznane veroizpovedi (verske družbe), ki imajo pravno osebnost, z »verskimi nameni« pa je razumeti namene teh veroizpovedi (verskih družb), in sicer samo v čisto verskih stvareh;
4. zapuščine in volila, namenjene za take domače ustanove (zaklade, sklade, zavode), družbe, društva ali naprave, ki služijo zgolj dobrodelnim (človekoljubnim) ali občekoristniin namenom (n. pr. znastvenim, socialnim, umetniškim, prosvetnim, zdravstvenim, kakor tudi namenom telesne vzgoje ljudstva), kolikor imajo pravno osebnost;
5. zapuščine in volila, namenjena zgolj za dobrodelne (človekoljubne) ali občekoristne namene v mejah naše države, ali za jugoslovanske državljane v inozemstvu, kolikor je uporaba teh naklonitev za omenjene namene v najširših mejah zagotovljena in niso te naklonitve omejene na določne rodbine ali na določne osebe;
6. ob pogoju vzajemnosti premične zapuščine in volila diplomatskih predstavnikov tujih držav, njih uradnikov in njih rodbinskih članov, ki žive z njimi v skupnem gospodarstvu, kolikor niso jugoslovanski državljani; dalje premične zapuščine oseb, ki imajo po mednarodnih pravnih načelih ali mednarodnih pogodbah pravico do taksne oprostitve;
7. zapuščine in volila, ki pripadajo državi zato, ker ni dedičev;
8. zapuščine in volila v prvi stopnji krvnega sorodstva, ki izvirajo od oseb, umrlih po dnevu 1. aprila 1937, če ne presega celotna čista vrednost (po odbitku pasiv) 50.000 din, ne glede na število dedičev. Ta oprostitev velja samo za kmetovalce, za katere se smatrajo tisti, ki se bavijo zgolj s kmetijstvom in nimajo drugega	stalnega poklica	ali vira dohodkov;
9. zapuščina tistega,	ki je, opravljaje	vojaško službo, padel	v	vojni	ali
v mirnem času, ali je za rano ali boleznijo, zadobljeno v vojni ali v mirnem času v vojaški službi (ali v ujetništvu), umrl ali se kot vojaški obveznik v vojni ali v mirnem času pogreša, pa je bil proglašen za mrtvega, če so dediči njegova zakonska žena, otroci ali oče in mati, in čista vrednost zapuščine ne presega 100.000 din. Okolnosti, ki dajejo pravico do te oprostitve, mora dokazati tisti, ki zahteva	tako oprostitev.	Kot dokaz služijo zlasti	potrdila
vojaških in civilnih oblastev in bolnišnic,	kjer se je zapustnik	zdravil.	Ta
potrdila niso zavezana taksi, dokler se ne uporabijo za kaj drugega. Proglasitev za mrtvega se dokaže z dotičnim sodnim sklepom. Oprostitev iz te točke ne velja za te zapuščine, če je umrl zapustnik zaradi omenjenih vzrokov po šestih mesecih od dne splošne demobilizacije. Dan, od katerega je računati ta rok, objavi minister za finance z razglasom;
10. tisti pripadi, katerih čista vrednost ne presega 10.000 din, če pripadejo osebam iz I. skupine razpredelnice A, oziroma ‘2000 din, če pripadejo osebam iz II. skupine razpredelnice A.
Čl. 24.
Taksna obveznost za dedno takso se začne:
1. pri pridobitvi za primer smrti z dnem, ko zapustnik umre. Če se pa proglasi zapustnik s sodno odločbo za mrtvega, ali se s sodno odločbo ugotovi, da je umrl, nastane obveznost z dnem, ki je izrečen v sodni odločbi za dan smrti;
2. ob pridobitvi dediščine po fidejkomisarski substituciji, z dnem, ko nastopi primer substitucije;
3. pri pridobitvi dediščine, obremenjene s služnostjo užitka ali rabe, z dnem zapustnikove smrti;
4. pri prenosu imovine na naprave ali ustanove, z dnem, ko se prenos odobri ali se da pritrditev pristojnega oblastva;
5. pri pridobitvi dediščine z razveznim pogojem, ali če zavisi prenehanje dediščine od kakršnegakoli roka, z dnem zapustnikove smrti;
6. pri pridobitvi dediščine z odložnim pogojem, ali če zavisi od kakršnegakoli roka, z dnem, ko nastopi odložili pogoj ali dospe začetni rok. V tem
' primeru se odmeri taksa po vrednosti in po zakonih, ki veljajo tega dne.
Taksa za dediščino in daritve.
Finančni zakon za leto 1937—1938 je spremenil za dediščine takso glede sorodnikov kakor tudi glede ostalih oseb in naprav in ustanov, v kolikor niso oproščene. Glede teh poslednjih znaša taksa od dediščine do 2000 dinarjev 12%, do 10.000 din 14%, do 25.000 din 16%, do 50.000 din 18%, do 100.000 din 20%, nad 100.000 do 200.000 din 22% itd.
Za daritev pa velja ne glede na vrednost taksa 4%. (»Službeni list, 1937, 31/210, str. 228.)
42.
Razne objave.
Liturgični kongres. V dneh od 2. do 4. julija 1939 se bo vršil v Djakovu III. liturgični kongres z bogatim sporedom. Udeležba se gg. duhovnikom toplo priporoča. Prijave sprejema škof. ordinariat v Djakovu.
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa. Razstava cerkvenih paramentov, ki jih napravi Bratovščina sv. Rešnjega Telesa vsako leto za ubožne cerkve, bo letos od 7. do 12. septembra. Da bo mogoče poravnati stroške za nabavo paramentov, se župni uradi vabijo, da pošljejo bratovščini prispevke članov. V ta namen so priložene Škofijskemu listu« položnice.
Birma in kanonična vizitacija. Red v dekaniji Kočevje se je spremenil tako, da je birma in vizitacija na Zdihovem dne 18. junija, v Mozlju dne 23. junija 1939.
Seznam padlih vojakov. Župnim uradom se naroča, da brez zamude pošljejo po dekanijskih uradih sezname padlih vojakov.
Raziskavanja. Matičnim uradom se naroča, da pregledajo matice in pošljejo škof. ordinariatu sledeče listine, spisane v slovenskem jeziku in pravilno kolkovane: Rojstni list Jožefa Gorenc, roj. 1803. — Rojstni in mrliški list Aleksandra Stämberg, roj. 16. jul. 1800, in mrliški list Marije Vidmar, roj. 3. sept. 1818. — Rojstni list Antona Homač (Amoč), roj. okr. 1775, ter poročni list Jakoba Homač in Elizabete Hoisl, por. okr. 1780. — Rojstni list Jožefe Bauman n, roj. okrog 1. 1860. — Rojstni list Urha Pa rt uš, roj. 30. junija 1780, in Marije Benedik, roj. 3. jun. 1793, okrog Radovljice. — Poročni list Vincenca Dernovšek in Terezije Jovan. — Rojstni in mrliški list Jožefe K o p i n š e k , roj. okr. 1. 1830, ter njenih staršev Franca K o p i n š e k in Marije roj. Mihčin (ali Urbanšek). — Rojstni list Marjete Podlogar, roj. okr. 1. 1830. — Rojstni list Ane Dežman, roj. 11. jul. 1805.
43.
Slovstvo.
Janez Veider:	Kneginja Bina, naša prva svetnica. Groblje, 1939.
Str. 215, slik 60. Cena 10 din. — Pričujoča knjižica je v treh ozirih pomenljiva: v zgodovinskem, narodnostnem in umetniškem. — Pisatelj nam po uvodni besedi ljubljanskega škofa slika najprej razmere na Koroškem pred rojstvom sv. Eme in ob njenem času, potem pa jo spremlja skozi njeno življenje. Sveta Ema je bila rojena okoli 1. 970 v Pilštajnu na Štajerskem. Poročila se je z
grofom Viljemom, čigar ded Je pridobil v last cesarsko posestvo v Trušenjski dolini, Djekše, tri kmetije pri Rajheuburgu in v Krškem ob Savi. Zakonca sta torej združila veliko posestvo na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem — na slovenskem ozemlju. Živela sta ob času, ko so nastali brižinski spomeniki. Viljem je kmalu umiri, vsaj 1. 1016 ni bil več živ. Zapustil je vdovi dva sina ki sta bila ubita, po zgodovini kot pristaša cesarja Konrada II. v bojih zoper njegovega nasprotnika, po legendi pa po rudarjih, ki so se uprli. Vdova je služila poslej le Bogu. V Krki na Koroškem je ustanovila samostan, ki je postal pozneje sedež krške škofije; zidala je mnogo cerkva in jih oskrbela z vsem potrebnim. Zato po njeni smrti 1. 1045 njen spomin ni usahnil, ampak se je njena slava vedno bolj širila, dokler dne 5. januarja 1938 Ema ni bila proglašena za svetnico. — Ker je minulo že skoraj 900 let, kar je svetnica umrla, ni čuda, da je ljudska domišljija prepletla njeno življenje z raznimi legendami, iz katerih je včasih težko izluščiti zgodovinsko jedro. Pisatelj pa nam mično pripoveduje zgodovinske dogodke in legende. Nabral je 60 slik, ki se nanašajo na sv. Emo, kar je bilo zelo težavno in zamudno delo, saj so bile te slike občinstvu večinoma neznane. Pisatelj je hotel s tem svojim delom Slovencem pojasniti življenje sv. Eme in jih ogreti za večje češčenje te naše domače prve svetnice in dobrotnice Slovencev.
Sveto pismo novega zakona. Drugi del: Apostolski list in Razodetje. Drugi natis. V Ljubljani 1939. Založil škof. ordinariat. Cena 12 din. — Priročna žepna izdaja v obliki, kakor ponatis I. dela. Toplo priporočamo. Dobita se tudi oba dela skupaj vezana, cena 20 din, v celem usnju 48 din.
P. Krizostom Se kova nič, O. F. M.: Za kongres Kristusa Kralja. VIII. zvezek otroških igric. 1939. Založil frančiškanski samostan v Ljubljani. Knjižica vsebuje deklamacijo, prizorček in igrico. Priporočamo za pripravo otrok na kongres.
Srečko Gregorc: Zgodbice po . Nauku za prvence«, za uporabo pri učenju krščanskega nauka. — Cena 22 din. Založila Kongregacija bogoslovcev v ljubljanskem semenišču. — Lahke in pevne kompozicije so napravili + Lojze Bratuš, Matija Tomc in Vinko Vodopivec. Priporočamo gg. katehetom.
Indijska knjižnica zv. 14: Parijci. Spisal dr. Lambert Ehrlich. — Priporočamo.
Knjižice salezijanske družbe: št. 132: Vrtnice; št. 133: Trpeča ljubezen; št. 134: Obsedenca iz Ilfurta. — Priporočamo.
Št. 2670.	4L
Konkurzni razpis.
S tem se razpisujejo sledeče župnije: Bučka v leskovški dekaniji; Hotič in Kresnice v litijski dekaniji; M o z e 1 j v kočevski dekaniji; Zaplana v vrhniški dekaniji in Zapoge v kranjski dekaniji.
Pravilno opremljene prošnje je nasloviti in poslati na škof. ordinariat v Ljubljani.
Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 31. julija 1939.
V	Ljubljani, dne 16. junija 1939.
Igu. Nadrah, gen. vikar.
Škofijska kronika.
Cerkveno odlikovanje. Za škof. duhovnega svetnika je bil imenovan Josip Hartman, župnik v Križah.
Zavod sv. Stanislava. Za profesorja francoskega in srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika na škotijski klasični gimnaziji je bil imenovan Franc Glinšek, dosedanji suplent te stroke.
Podeljene so bile župnije: Tunice Janezu Frančiču, župniku na Bučki (umeščen dne 13. junija 1939); Rateče Kristijanu Cudermanu, žup. upravitelju v Hotiču, in Javor pod Ljubljano Janezu Hrovatu, žup. upravitelju v Zaplani.
Imenovana sta bila za soupravitelja župnij: Martin Bukovec, župnik na Raki, za Bučko, in Ivan Platiša, župnik v Smledniku, za Zapoge.
Pi •emeščeu je bil Mihael Žnidar, prefekt v Zavodu sv. Stanislava, za kaplana v Leskovec pri Krškem.
Nameščeni so bili kot kaplani: Andrej Križman, resign. župnik, v Ljubnem, Stanislav Lenič v Št. Jerneju, in p. Martin Perc, 0. F. M. v Šmartinu v Tuhinju.
Promoviral je dne 3. junija 1939 na teološki fakulteti v Ljubljani za doktorja teologije Stanislav Žakelj, C. M.
Konkurzni izpit so dovršili: Franc Blaj, vikar v Kranju; Ivan Caserman, kaplan v Kamniku; Franc Pa h u 1 j e, kaplan v Črnomlju; Jožef Prešeren, škof. tajnik v Ljubljani, in Anton Žnidaršič, žup. upravitelj na Topli rebri.
Upokojeni so bili: Josip Stupica, župnik na Prežganjem; Janez Dolinai', župnik v Kresnicah, in Matija Kastelic, župnik v Dolu pri Ljubljani.
Umrla sta: Ivan Franke, župnik v Zapogah, dne 26. maja 1939 v starosti 63 let, in Matej Tomazin, kaplan pri Sv. Duhu, na Dovjem dne 2. junija 1939 v starosti 48 let (pokopan v Naklem). — Naj v miru počivata!
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 21. junija 1939.
lgn. Nadrali,
gen. vikar.
Jože Jagodic, škof. kancler.
Vsebina: 34. Za kongres Kristusa Kralja. — 35. Praznik sv. Cirila in Metoda. — 36. Sprejem v duh. semenišče. — 37. Sprejem v zavod sv. Stanislava. — 38. Poroke vojaških oseb. — 39. Nabirke za poplavljence. — 10. Duhovne vaje za duhovnike. — 41. Iz finančnega zakona. — 42. Razne objave. — 43. Slovstvo. — 44. Konkurzni razpis. — 45. škofijska kronika.
Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrah). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič).