Cesar Franc Jožef I. (Metodična obravnava 220. b. v III. B.) I. Uvod. r^_ ako se imenuje naš presvitli cesar? Kedaj smo praznovali 401etnico -^^ njegove poroke? Kako smo praznovali ta veseli dan? Koliko let je že, kar smo praznovali 401etnico njegove vlade? Kedaj bodemo praznovali 501etnico njegove vlade? Koliko let že vlada naš cesar? Katero letnico pišemo letos? Katero letnico so pisali torej tedaj, ko je začel vladati? (Tisoč, osemsto, osem in štirideset). Naš cesar je bil tedaj star osemnajst let. Ali je to velika starost? (Ne.) Mlad je še bil, jako mlad. Njegov prednik cesar Perdinand Dobrotni, ki je bil Prancu Jožefu strijc, odpovedal se je vladarski časti. Prevzeti bi jo imel po pragmatični sankciji njegov brat, nadvojvoda Pranc Karol. Ta se je pa tudi odpovedal in sicer na korist svojemu najstarejšemu sinu Prancu Jožefu, kateri je prevzel žezlo dne 2. grudna 1848. Bili so tedaj hudi časi. Na Laškem so se ljudje spuntali, na Ogrskem tudi, na Dunaji so noč in dan rogovilili. Ti nemiri so Perdinanda Dobrotnega prisilili, da je, kakor je bil miroljuben, popustil vladarsko čast. a) p o n o v i t e v. (Podčrtane besede zapiši učitelj drugo pod drugo na tablo. Po njih je jedino mogoče uspešno ponavljati in uglabljati se v tvarino samo.) N. pr : Od kedaj vlada naš presvetli cesar? Koliko je bil tedaj star? Kdo mu je bil prednik? Ferdinand Dobrotni ni imel otrok? Kdo bi ga imel nasledovati po pragm. sankciji? Ali ga je? Kako pa ? Kedaj je Franc Jožef prevzel cesarsko krono? Kakšni časi so bili 1. 1848? Kje so bili nerniri? l) u po r a b a. Ali je bilo ljubo mlademu vladarju, da so bili skoro povsod nemiri? (Ne.) Kaj bi bil raje videl? (Da bi bilo vse niirno in zadovoljno.) Ali je že prej vedel, da so taki nemiri? (Da, vedel je.) Morda ga je to strašilo, da bi se bil branil cesarske casti? (Ne.) Kakšen je bil torej raladi naš cesar, ker se m bal, cetudi še mlad, nikakih težav? Bil je pogumen.) Ali je torej prav, če se raladi ljudje plašijo skrbi in dela? (Ni prav.) Kako bi rekli potem takim ljudern? (Bojazljivci, lenuhi.) ,,Z Bogom moja mladost!" rekel je cesar prejemši žezlo, a bal se ni. II. Pripovedovanje do 1. 1858. Cetudi rnlad, premagal je mladi vladar vse uporniko. Slavni Radecki je premagal Lahe pri Novari. Na Ogrskem so avstrijski vojaki napravili rair s sosednjo rusko pomočjo. Kmalu potein so sovražniki našega cesarja z denarjem podkupili nekega človeka, da bi vladarja o prvi priliki napadel in umoril. Nekega dne pelje se cesar kakor navadno na sprehod. Kar ga javno na ulici od zadaj napade hudobnež, hotec rau zasaditi nož v vrat. K sreči zadela je noževa konica prav v ovratnično zapono, ki je bila železna. Morilec je zbežal, cosar je pa bil rešen silovite smrti V spomin na to srečno rošitov iz smrtne nevarnosti sezidali so na Dunaju lepo cerkev ter jo odprli 1. 1879. v dan srebrne poroke. Poročil se je bil namreč naš oesar 1 1854. z b avarsko princezinjo Elizabeto. Ta dan je bil za celo državo slovesen praznik. Z veliko slovesnostjo so ljudje sprejemali svojega deželnega očeta tudi potera, ko je potoval po slovenskih deželah. Leta 1858. pa je bil rojen cesarju sin in cesarstvu naslednik cesarjevič Rudolf. Vsi so se veselili, da bode imel tako rnoder in skrben vladar tudi tacega naslednika. Toda božja previdnost je neumljiva. u) p o n o vitev. Kje so preinagali uporne Lahe? Kdo je bil vojskovodja? Kako so ukrotili Ogre? Pripoveduj, kako je bil cesar resen smrtne nevarnosti! Še ti, še ti! Od kod je naša presvetla cesarica? Kako se imonuje? Kateri dan je bil za našo državo vesel dan? (Ponoviti je tudi tvarino v uvodu in kot celoto dogodke do 1. 1859.) b) uporaba. Mladi vladar se torej ni strašil ovir in zaprek. Da je dal sezidati na Uunaju cerkev v spomin svoje rešitve iz smrtne nevarnosti; pokazal je visoki vladar jasno in ocitno, da se iraa za svojo rešitev zahvaliti Bogu. Kakštm vzgled vidimo tukaj na svojem vladarju? (Da se rnoramo Bogu zahvaliti za vse dobrote.) Da, on je prvi, od kogar prihaja vse dobro. Viležki vladar se je pokazal tukaj pravega kristjana, pa bi se sramovali javno pokazati svojo vero mi, njegovi podložniki? III. Pripovedovanje dogodkov do 1 1866. n) Drugo leto po rojstvu cesarjeviča Rudolfa je bilo polno neveselih dogodkov. Lahi so se zopet uprli, poklicali na pornoč Francoze in premagali našo vojsko pri Magenti in Solferinu 1. 1859. Naši so se sicer hrabro borili, a sovražnika je bilo mnogo več. V miru poteni po sklenili, da pusti Avstrija lepo in ravno Lombardijo Lahom. <<) pono vi te v. Zakaj so bili avstrijski narodi veseli, ko se je cesarju rodil sin, cesarjevič naslednik? Ali je bilo tudi drugo leto potera tako veselo? Zakaj no? Kdo je Lahorn pomagal? Da, Francoski cesar Napoleon 111. se jo zavezal s Sardinci. (Sardinija je laški otok v Sredozernskem morji.) Kako se je godilo našim? Zakaj? Kaj je izgubila Avstrija vsled tega? Kdo bo znal lepo gladko povedati dogodke iz 1. 1859.? b) u p o r a b a. Pri Magenti in Solferinu je bila sovražna vojska dosti večja od naše. Ali so pa zato obupali? (Ne, hrabro so se borili naši.) Da, hrabro so bili naši, in to narn kaže, da Avstrijanec, da Slovan ne obupa, kadar je treba braniti našo ljubo doinovino. Resnična je pesem*. Avstrija iz vojsk vibarja Prišla še brez slave ni; Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago kii. Ponovi še ti! Ti! /?) Tudi poznejša leta niso bila mirna, kakor bi želel presvetli cesar v srečo svojih podložnikov. Najhujše je bilo pa 1. 1860. Dve leti poprej je bila Rusija naša zaveznica, ko smo mirili danski deželi Šlezvik in Holstein. Sedaj pa napove vojsko. Lahi, kar jih je bilo še ostalo pod našo vlado izza 1. 1859., skusili so tudi o ti priliki kaj dobiti. Zavežejo se s Prusi. Ali to pot se jirn ni tako godilo kot 1. 1859. Junaški nadvojvoda Albreht jih je do dobra premagal pri Kustoci 1. 1866. Na morju pa pri otoku Visu je slavni Tegethoff premagal laško mornarico. Le proti Prusom, ki so bili bolje oboroženi od naših, nismo imeli sreče. V odločilni bitki pri Kraljevem Gradcu so našo arniado razpodili. Vsled tega rnorala jo Avstrija pustiti Lahoin še zadnji del laških dežel, namreč Benečijo. 16* a) p o n o v i t e v. Na koliko krajih se je bilo Avstriji boriti 1. 1866.? Kako jo bilo na Laškem? Kako na raorji? In na Ceškem proti Prusom? Zakaj? Kaj je Avstrija zgubila? (Ponovitev pod «, pod /?, pod II., I. in celotno. b) uporaba. Naša staroslavna država je torej 1. 1866. pod vlado cesarja Franca Jožefa I. prebila strašen udarec. Sovražniki so hoteli od treh strani na njo. In vendar je ostala. Naš junaški vladar ni obupal. V s 1 o g i j e moč. Dokler smo Avstrijci složni raej seboj, ne preniaga nas nikdo. Geslo našega cesarja je: ,,Z združcnimi močmi!" Ta zlati izrek bi si moral zapomniti vsakdo. Z združenimi močmi preraagamo sovražnika. Kjer je sloga, tam je tudi mir, in kjerje mir, tarn je tudi sreoa. IV. Pripovedovanje dogodkov do konca sestavka. v Cesa si je cesar najbolj želel ? (Miru) Ali je mogoče o vojski polje obdelovati uspešno ? (Ne.) Zakaj? (Ker so delavci na vojski.) Ali je raogoče, da napreduje trgovina? (Ne.) Zakaj? (Ker so trgovci na vojski.) Tudi za to; a zapreke so še drugačne. Blago in izdelki ne morejo do nas iz onih dežel, kjer je sovražnik in tudi od nas ne tja. Vsled tega tudi znanosti in umetnosti ne morejo napredovati. Vidite, zato je želel presvetli vladar miru. Hotel je pa svoje narode tudi zadovoljiti s tem, da si ljudje po svojih zastopnikih, katere volijo in pošiljajo na Dunaj, sami napravljajo postave. Te potem cesar potrdi in ukaže izvrševati. Te pravice se imenujejo ustava. Vsled ustave, katero smo dobili 1. 1867., imajo ljudje tudi pravico v nekaterih zadevah po svojih porotnikih sarai soditi svoje hudodelce. Razstava na Dunaju 1. 1873. je jasno pokazala, da mi Avstrijci nismo za drugirai narodi, pokazala je izdelke avstrijskih rok in uma. L. 1878. je bilo sklenjeno, da mora naša vojska pomiriti turški deželi Bosno in Ercegovino, kjer so tedaj kristijani neznansko trpeli. Med vserai se je odlikoval najbolj naš kranjski polk baron Kuhn, št. 17., zato ga je pa tudi cesar pohvalil. General Filipovič je sporočil cesarju: »Bosna se klanja Vašerau Veličastvu!" a) ponovitev. Zakaj je cesar želel miru v državi? Kaj je podelil svojim narodom? KaKšne pravice imajo vsled tega? Kaj je pokazala razstava 1. 1873.? Kaj so pokazali Kuhnovci v Bosni 1. 1878.? Kako je sporočil Filipovič? b) uporaba. 1879. 1. praznoval je Franc Jožef I. srebrno poroko. Vsi narodi širne Avstrije so hiteli, kdo bode slovesniše praznoval pomenljivi t.a dan. Kakor hvaležni otroci svojega očeta, tako ljubimo mi, Slovenci svojega cesarja; kakor otroci svojemu očetu, udani so rau tudi drugi narodi naše mogočne države. To se je pokazalo tudi o štiridesetletnici vlade Nj. Veličastva. Ponovitev pod IV., III., II. in I. s poraočjo znamenj na tabli. Ponovitev raora biti popolna. Pripovedovati celotno po znamenjih. V. Iskanje manj znanih besed. VI. Čitanje berilnega sestavka. VII. Ugljabljanje in razmotrivanje 1. Zgodaj začel je vladati Franc Jožef I. Ni se strašil ne skrbi ne težav. Tudi nam bodi to v vzgled. Trden sklep in močna volja vse premaga. n BNa delo tedaj, ker resnobni so dnevi, fi BRes je začetek težak, truda ne straši se, A delo m trud nam Bog blagoslovi".Moč neizmerna je sklep". Gregorčič. Koseski. 2. Kaj je pokazal naš vladar, ko je bil rešen smrti? Kdor bode spoznal mene pred ljudmi, spoznal bodem tudi jaz njega pred svojim nebeškim Očetom". Tako uči Kristus. 3. Leta 1859. bil je cesar sam za svojimi vojaki na Laškem. Ali so pa obupali vojaki, ko je bilo sovražnika mnogo več? Držali so se krepko. Noben pameten človek v nesreči ne obupa. Le nevernik bi mogel kaj tacega storiti. « ^Avstriji bo pomagal Bog,fl BČe nimaš sreče, o ne toži! Da se razžiri krog".Tu sreče ni. Vodnik.Drugje, drugje je sreča, o ne toži! Tam gor živi!" \_ rokopisa. 4. Največo skrb za svojih podložnikov srečo prestati je imel cesar 1. 1866., ko se nam je bilo boriti na treh straneh. Toda složnost za brarnbo domovine vseh avstrijskih narodov je premagala sovražnikov nakane. (*¦ BTrdno dajmo se skleniti:ft Vsakdo mora takšen biti! Sloga pravo nioč rodi;Kdor ne bo, od tukaj hiti: Vse nam bo lahko storiti,Složni v vsem, jedini vsi Ako združiino moči*1.Borno mi! Ces. pesem (Seidli. Iz rokopisa. 5. V vseh vojskah so še Slovenci delali čast avstrijski zastavi, tako tudi v Bosni. Tudi vi dečki zapomnite si to. Tudi vi, če bodete vojaki, ali pa doma, pomnite, da « BHrast se omaje in hrib, fi ,,Vselej zvesti državljani, Zvestoba Slovencu ne ganeUtRogn in cesarju vdani Koseski.In Slovenci pravi vsi Bomo ini!" iz rokopisa. Te besede zapišite si globoko v srce! Saj o vsaki oesarski slavnosti puhti k nebu iz veo kot 40 milijonov src molitev: ,,Bog ohrani nam cesarja, ¦ Slavne Avstrije vladarja!" (Izreke in odlomke pesmi ueiti se je na pamet.) VIII. Pripovedovanje v glavnih potezah. (Pri ti vaji moremo že zbrisati glavne momente s table.) IX. Dostavek. Otrocil Dne 30. prosinca 1889. 1. umrl je na veliko žalost širne naše države, na nepopisno žalost visokih roditeljev naš cesarjevič Rudolf. Kdo se še spominja, kako smo pri nas preživeli tužni dan pogreba? Ne tolažilne besede, ne veliko sočutje, katero so izražali vsi narodi o Rudolfovi smrti, vse to ni moglo utešiti srca zares junaškemu vladarju. ,,Bog mi bode pomagal, da prenesem silni ta udarec", tolažil je sam sebe o britki zgubi jedinega sina Franc Jožef I. cesar avstrijski. Tudi tukaj nam je presvetli cesar jasno pokazal, da žalostni iščimo tolažbe le v Bogu, Stvarniku svojem. Ivo Trošt — Razdrto.