ijol POSEBNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI: ZA PEDAGOŠKO USMERITEV IN DRUŽBOSLOVNO USMERITEV A [10 a f Predlogi za delegatsko razpravo Visokošolski vzgoj no- izobraževal n i programi Obramboslovje — vis VrEK POVZETEK PREDLOGA VIP-a j ‘P za obramboslovje je interdisciplinarni program, ki zagotavlja širok pro-ij, famooslovca s temeljnimi družboslovnimi in obrambno-strokovnimi znali Č* t| sP'°šno družbenopolitično razgledanostjo. Kandidati se usmerjajo v štu-nČH) Podlag* družbenih potreb v razvoju dejavnosti SLO in DS. VIP za ^mboslovje sestavljajo: 17 splošnih predmetov (skupni predmeti FSPN), 2 . ebna pedagoško strokovna in 18 obrambnostrokovnih predmetov. Ra-?rje med splošnimi in obrambnostrokovnimi predmeti je 47 % : 53 % in se ecuje od začetka proti koncu študija v korist obrambnostrokovnih predme-y ^seh predmetov je 37. _^)r ‘P za obramboslovje sestavljajo tudi specialistični in magistrski študij ter . ,(°Srami za izpopolnjevanje, ki seznanjajo diplomante z novostmi na strokov-LK 1,1 Področju. j^ZETEK BISTVENIH SPREMEMB VIP-a GLEDE NA DOSEDANJI J Sr5° bo sprejet VIP Obramboslovje, se bo končalo obdobje razvoja študijske i .er* brez stalnega učnega programa. Zato temelji VIP Obramboslovje na do-h1 i^jih začasnih študijskih programih, ki so se iz leta v leto spreminjali, in na . v | snjah dveletnega razvoja te študijske smeri na FSPN v Ljubljani in drugod O' J“pslaviji. , ‘P Obramboslovje zajema večino skupnih predmetov po družbenem do-J. pru SFRJ in vse skupne predmete na FSPN. Poleg teh so v VIP-u predmeti, J!ls° v programu zveznega družbenega dogovora (trije obramboslovni, štirje >a- štirie sociološki, dva s področja informatike in en pedagoški pred- -^IJVOD \j$ Namen predloga L. lsokošolski študij za pridobitev naslova diplomirani obramboslovec vse-^Icmcljnc družboslovne, obrambnostrokovne, psihološko-pedagoške, me-š«| Joške in praktično-poklicne predmete. Družboslovni predmeti zajemajo j. PsOe teoretične predmete (filozofija, politična ekonomija, obča politologi-’ obča sociologija, socialna in politična antropologija, mednarodni odnosi, sist *Zem v sodobnem svetu), predmete o jugoslovanski družbi (ekonomski j m6'? SFRJ, politični sistem SFRJ, novejša zgodovina z zgodovino Jugoslavi-P lst.0brambnostrokovni predmeti zajemajo teorijo vojne in vojaške sile, sinu SLO in DS, strategijo oboroženega boja, temelje vodenja in poveljeva-'0|flStv’temelje obrambnih priprav, teorijo in prakso taktike, sodobna bojna sred-Voj ’.v°jaško zgodovino, zemljepisje, sociologijo in politologijo in slovensko $1.0 ° izrazie ter civilno zaščito, komunikološki predmeti pa komunikologijo ^ ^'bološko-pedagoški predmeti zajemajo psihologijo pouka in metodiko .Ita SLO in DS ter pedagoške, didaktične in andragoške predmete. k v '1 obramboslovja je namenjen oblikovanju visoko izobraženega kadra d. .^cnje, urejanje in usklajevanje dejavnosti splošne ljudske obrambe in V°ene samozaščite. Diplomanti se ukvarjajo z analitičnim delom in načrto-Jtjjj lem ter oblikovanjem politike vodenja SLO in DS v svoji delovni organiza-h f' pT. Povzemajo naloge razvoja sistema SLO in DS ter spremljajo dinamiko Ri!»!steftruzbliania obrambne in varnostne dejavnosti; delujejo kot pedagogi v H^Pjctn usmerjenem izobraževanju, v višjem in visokem šolstvu ter v dejav-D^1" upravnih organov LO, slabih TO in pri obrambnih pripravah v združe- Posebni strokovni predmeti a Izvajanje pedagoškega procesa v višjem in visokem šolstvu je potrebno ter ?le *z metodologije znanstvenega raziskovanja na področju družboslovja DjJ*e Posebno na področju obramboslovja, poznavanja osnov informatike in dol e.y'°8e v informativnem sistemu na področju SLO in DS, znanje iz meto-v3>ie načrtovanja razvoja sistema SLO in DS in znanje za posebno načrto-Je obrambnih priprav in priprav družbene samozaščite. b^Uk diplomanta te0 'Pjptnirani obramboslovec je poklic VIL stopnje zahtevnosti, ki zahteva Č8 tuj^Pčno in praktično znanje družboslovno-obramboslovnih ved, posebno (E ^'stično družboslovno znanje in poznavanje naše družbeno-polittčne in benogospodarske ureditve. Hkrati mora obvladovati temeljno znanje za ^^■janje strokovnih nalog in organiziranje posameznih dejavnosti na ra-l(otn,‘1 področjih sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite 1*0 SL^?vnega dd0 sistema socialističnega samoupravljanja. Usposobljen S1 * u*ti tudi za vodenje in poveljevanje oboroženim silam. Poklic obrambo-s« ca zahteva sposobnosti za samostojno analitično, teoretično in empirično fi(JnaVanle ter logično mišljenje in sklepanje. Poleg teh so potrebne sposob-dela'Za organ*zacijsko delo oziroma vodenje in usmerjanje ljudi, ki opravljajo še.a Pri ljudski obrambi in razvoju zasnove SLO in DS. Z vsebinami splošnih, i2ra0Sebno Pa obramboslovnih predmetov se oblikuje lik diplomanta; njegove pr ‘te sestavine so zavestna pripadnost izročilu NOB in iz njih izhajajoča prija'’ tega ■novst na oborožen upor proti vsakršnemu okupatorju, pa tudi bogatenje A spoD'foči'a z dosežki sodobnosti, zlasti glede podružbljarija SLO in DS in J (l0s] ujevanje njegovih zasnov na vseh ravneh družbenega življenja od šole — fat 0Venske teritorialne enote. Za poklic obramboslovca so potrebne tudi ne-y[lbCnare riruge sposobnosti, kot npr. prožnost, čustvena uravnovešenost, druž- ozaveščenost in samostojnost pri delovanju. JI*1' £ 0«UK, 0v*'e naloge obramboslovca: OVANJE OBRAMBNE POLITIKE 0de,ovanie pri opredeljevanju obrambne politike, analizi ukrepov za tro obrambnih priprav v vseh sestavinah SLO in DS. Sodelovanje pri oblikovanju strokovnih predlogov za izvajanje ‘ politike in podružbljanje obrambnih priprav. < ^ ANJE OBRAMBNE DEJAVNOSTI £.} .redno razčlenjevanje obrambne politike in uresničevanje 1 in dejavnosti v sestavinah SLO in DS. — Priprave za splošno ljudsko obrambo na podlagi temeljnih družbeno-po-litičnih opredelitev glede obrambnega usposabljanja prebivalstva v sistemu; SLO in DS (npr. v CZ, v sistemu OJOA idr.). — Priprave za mobilizacijo ter razvoj sil in sredstev za vodenje vaj v sistemu SLO in DS v miru, naloge in vsebinski premiki znotraj mobilizacijskega sistema, priprave in izvedba mobilizacije vseh sestavin SLO in DS. — Priprave družbenogospodarskega in političnega sistema za delo v izrednih in vojnih razmerah, preskrbovanje oboroženih sil z materialno-tehničnimi potrebščinami, prilagajanje investicijske graditve ter prostorskih in urbanističnih načrtov obrambnih priprav idr. — Priprave šolstva, kulture in znanosti za potrebe SLO in DS. Razčlenjevanje pojma in vloge kulture v SLO in DS ter povezave kulturno-umetniške ustvarjalnosti in bojne moči. Preučevanje delovanja in povezovanju vseh znanstvenih področij s SLO in DS. Oblikovanje obrambnega informacijskega sistema — Opredeljevanje informacij, ki šo potrebne za opravljanje analitičnih, planskih, organizacijskih in drugih nalog v obrambnih dejavnostih. — Opredeljevanje postopkov in sredstev za zbiranje, shranjevanje in razpošiljanje podatkov, pomembnih za SLO in DS. — Oblikovanje in delovanje informacijskega sistema. — Skrb za nepretrgano delovanje informacijskega sistema za krepitev skupne obrambe in družbene samozaščite. — Preučevanje nastajanja morebitnih izrednih razmer in zagotavljanje delovanja informacijskega sistema v spremenjenih razmerah in tudi v vojni. — Dajanje informacij, potrebnih v ozdih, družbeno-političnih skupnostih in drugih ustanovah, pomembnih za delovanje in razvoj sistema SLO in DS. Načrtovanje kadrov za obrambne dejavnosti: — Izdelava strokovnih predlogov za načrtovanje kadrov za obrambne priprave v vseh sestavinah SLO in DS. — Načrtovanje izobraževanja za različne uporabnike na področju SLO in DS. — Operativne naloge pri izbiri kadrov, poklicnem usmerjanju in svetovanju, štipendiranju idr. — Razčlemba ciljev in izdelava programov kadrovske politike za obrambne priprave. Obrambne operativne naloge — Operativne naloge pri oblikovanju obrambne politike, preučevanju obrambne dejavnosti, pri kadrovski problematiki in oblikovanju obrambnega informacijskega sistema. — Operativne naloge pri načrtovanju in izvajanju vaj za usposabljanje za delo pri določenih sredstvih ali za obvladovanje posameznih veščin in postopkov v SLO in DS. — Operativne naloge pri organiziranju civilne zaščite, sistema OJOA. — Operativne naloge pri spopolnjevanju in sprotnem prilagajanju obrambnih načrtov družbenega in gospodarskega sistema oziroma vseh sestavin SLO in DS — Operativne naloge na področju obrambno- in družbenosamozaščitnega usposabljanja, ki sta sestavini splošnega in družbeno usmerjenega sistema vzgoje in izobraževanja v samoupravni socialistični skupnosti. — Operativne naloge na področju upravno- in vojnomobilizacijskih zadev. — Operativne naloge na področju financiranja obrambnih priprav. Za uresničevanje obramboslovne dejavnosti so potrebni: sodobna tehnološka sredstva, komandno-štabna oprema, strokovna literatura in dokumentacija ter andragoško-pedagoške metode usposabljanja. Dela s področij TO, CZ idr. se opravljajo praviloma na terenu, dela in naloge, ki so upravno-admini-strativne in delno pedagoške narave, pa v zaprtih prostorih in urejenih delovnih razmerah, načelno v eni. če je potrebno pa v več izmenah, pogosto kolektivno in v skupinah. Za delo je potrebna ustrezna duševna in telesna pripravljenost, delavec veliko hodi in potuje. Za uspešno opravljanje dela v tem poklicu so posebno pomembne sposobnosti za skupinsko, samostojno in ustvarjalno delo. za logično mišljenje in natančno izražanje, za usklajevanje dela, za komuniciranje in delo z ljudmi, iznajdljivost, samoiniciativnost, delovna sistematičnost in sposobnost za vodenje in poveljevanje. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna, pedagoška 2.4. Ime in vrsta programa: Ime programa: Obramboslovje. Vrsta: VIS 2.5 Smeri: program nima smeri. 2.6 Povezanost z drugimi predmeti v usmeritvi Predhodni programi: Družboslovno-jezikovna dejavnost, Učitelj Zahtevnejši programi: Obramboslovje — IZS, MAG Sorodni programi: programi družboslovne usmeritve 2.7 Strokovni naslov, dela in naloge, stopnja zahtevnosti: diplomirani obramboslovec, VII/1 2.8 Trajanje študija: 4 leta 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE V obramboslovni študij se lahko vpišejo državljani SFRJ obeh spolov. 3.1 Kandidati za vpis v 1. letnik morajo predložiti priporočilo Sveta za LO in DS, občine stalnega bivališča ali drugega organa, ki pridobiva kadre. 3.1.1 Predhodni programi oziroma smeri, ki jih morajo kandidati končati, da se lahko vpišejo brez preskusa znanja, če so uspešno končali izobraževanje: Družboslovno-jezikovna dejavnost, Splošna kulturna, Učitelj, Administrativna dejavnost — upravni tehnik, Poslovno finančna dejavnost — ekonomski tehnik. Pri določitvi teh programov sta bila upoštevana znanje in obseg naslednjih predmetov: slovenski jezik in književnost, zgodovina, geografija, tuji jezik, sociologija, STM, filozofija, umetnostna vzgoja in matematika. 3.1.2 V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali izobraževanje v naslednjih štiriletnih srednjih šolah: gimnazija splošne smeri, pedagoška gimnazija, vojaška gimnazija, ekonomska srednja šola, upravno-administrativna šola, šolski center za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve (vpisni pogoji za študijsko leto 1984/85). 3.2 Kandidati, ki niso končali ustreznih predhodnih programov, morajo opravljati preskus znanja. 3.2.1 To so kandidati, ki so končali programe: Naravoslovno-matematična tehnologija, Vzgojitelj predšolskih otrok in Računalništvo. Za preskus znanja si morajo kandidati pridobiti manjkajoče znanje, ki je nujno za nadaljnje izobraževanje. Znanje pri preskusu zajema vsebino in obseg programov navedenih predmetov v VIP Družboslovno-jezikovna smer. Preskus vsebuje znanje iz novejše zgodovine in poglavij iz političnega sistema in sociologije. Za druge šole usmerjenega izobraževanja pete stopnje zahtevnosti zajema preskus znanja iz: novejše svetovne in jugoslovanske zgodovine, poglavij iz političnega sistema in sociologije, filozofije in tujega jezika. 3.2.2 Kandidati, ki so pred uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja končali štiriletne šole, ki niso navedene pod točko 3.1.2, morajo 'opravljati preskus znanja iz: novejše svetovne in jugoslovanske zgodovine, poglavij iz političnega sistema in sociologije, filozofije in tujega jezika. 3.2.3 Kandidati, ki so končali tretjo ali četrto stopnjo zahtevnosti in se želijo vpisati na FSPN, morajo opraviti diferencialni sprejemni izpit v obsegu programa Družboslovno-jezikovna dejavnost. 3.2.4 V program se lahko vpišejo diplomanti stopnje zahtevnosti VI/1, in sicer v 3. letnik. Ker programi te stopnje še niso znani, ni mogoče določiti pogojev za vpis, načelno pa naj bi ti ostali enaki kot v letu 1984/85. V program se torej lahko vpišejo kandidati, ki so končali družboslovno-usmerjene šole stopnje VI/I, opraviti pa morajo 7 do 8 diferencialnih izpitov. 3.3 Za vpis v VIP FSPN niso potrebne delovne izkušnje. 3.4 Posebne psihofizične sposobnosti: kandidati za vpis v VIP Obramboslovje morajo biti vsaj delno sposobni služiti vojaški rok. 3.5 Iz enega VIP-a oziroma smeri v drugi VIP oziroma smer lahko preide študent, ki konča obveznosti, določene za vpisani letnik, in opravi diferencialne izpite. Vodoravna prehodnost ni predvidena, ker je študij obramboslovja načeloma kadrovski. Če občinska skupščina ali drug organ, ki se zanima za kandidata, izda ustrezno potrdilo, se pogoji vodoravne prehodnosti iz drugih usmeritev določajo posamično. 4 PREDMETNIK 4.1 Preglednica predmetov po letnikih a) Skupni predmeti: PREDMET 1. Število ur v 2. letnikih 3. 4. Filozofski temelji marksizma 120+30 — — — Novejša svetovna in jugoslovanska zgodovina 60+30 — — Politična ekonomija 60+30 — — — Politični sistem SFRJ 45 + 15 — — — Obča politologija — 75+30 — — Sodobni socializem — — — 45 + 15 Obča sociologija 30+15 45 + 15 — — Sociologija lokalnih skupnosti — — 45 + 15 — Sociologija dela — — — 45 + 15 Sociologija religije — — — 45 + 15 Socialna in polit, antropologija 45+15 — — Ekonomski sistem SFRJ z ekonom. SLO - 60+30 — — Mednarodni odnosi z osnovami mednarodnega vojnega prava — — 60+30 — Metodologija — 60+30 — — Statistika 45 + 15 — — — Informatika s programiranjem — 30+30 — — Tuji jezik 60+0 60+0 — — Skupaj ur 555 525 150 180 b) Obrambnostrokovni predmeti: Število ur v letnikih PREDMET 1. . 2. 3. 4. Zasnova in sistem SLO in DS 60+30 Družbena samozaščita I, II 90+30 60+30 Teorija vojne in vojaške sile 45+30 Sociologija in politologija L O — — — 45 + 15 Upravno pravo in pravo na področju SLO in DS — — — 60+30 Komunikologija SLO 45 + 15 Vojna psihologija 45+30 Slovensko vojaško izrazoslovje _ 30 + 15 Strategija 60+30 Temelji vodenja in poveljevanja 60+30 Temelji obrambnih priprav ’ — 60+60 Vojna zgodovina 45+30 — — — Vojaški zemljepis — 45 + 15 — Topografija s temelji kartografije 45+30 — Sodobna bojna sredstva 90+45 Civilna zaščita 45 + 15 Taktika KOV° (+ terenske vaje) 165° 30+15 30+0 — +30 + 15/+30+150 Metodika pouka SLO in DS 45 + 15 Uvod v andragogiko in didaktiko 30 + 15 Uvod v pedagogiko z didaktiko 60+30 Skupina izbirnih predmetov — 60+30 45 + 15 a) za pedagoško področje Psihologija pouka in učenja Kultura izražanja — 30+15 — b) za upravno področje Teorija organizacij — — 60+30 Pravni sistem z normotvorno dejavnostjo Obramboslovni predmeti skupaj ur 300 300 705 630 Vsi predmeti skupaj ur 855 825 855 810 SKUPAJ Telesna vzgoja 60 60 60 60 Delovna praksa — 120 120 Pedagoška praksa (samo v srednji šoli)00 — — 40 40 —> Predmet taktika KOV imajo študenti 12. in 3. letnika. V prvem letniku se izvaja kot pripravljalno taborjenje za študente, ki niso služile vojaškega roka, v drugem letniku zajema poletno alpinistiko, v tretjem letniku pa zimsko alpinistiko in poletno taborjenje. Opomba: V število ur za predmete strategija, sodobna bojna sredstva, temelji obrambnih priprav in vojna zgodovina je vštet atudi desetdnevna ekskurzi- ja- Pedagoška praksa je oblika organiziranega in načrtovanega študijskega dela, ki omogoča študentom, da podrobneje spoznajo celotno vzgojno-izobra-ževalno delo na šoli, da povežejo teoretična spoznanja in praktične izkušnje in se uvedejo v poučevanje in druge vidike pedagoškega dela. Praksa traja najmanj dva tedna, praviloma en teden v tretjem in en teden v četrtm letniju v srednji šoli. Cilj prakse je, da se študent čimbolj vsestransko seznani z raznimi vidiki življenja in delovanja šole ter njenega povezovanja zo-koljem, da ob opazovanju, kritični analizi in lastnem, aktivnem sodelovanju poveže spoznanja iz celotnega študija in pridobi temeljno usposobljenost za vzgojno-izobraževalno delo. Med prakso študent prisostvuje pouku in ga delno sam izvaja (npr. prevzame poučevanje enega predmeta v enem razredu), tako da opravi vsaj 8 hospitacij in 2 nastopa, pomaga učitelju mentorju pri posameznih fazah pouka, dela s skupinami slabših ali boljših učencev ali s posameznimi učenci. Sodeluje v krožkih in drugih dejavnostih (npr. v kulturnih, naravoslovnih dnevih), spremlja in spoznava potek roditeljskih sestankov, oddelčnih koferenc, razrednih in mladinskih ur ipd. Praksa naj bo čimbolj inovativna, zato naj poteka predvsem na šolah, ki uveljavljajo sodobne oblike dela. Prakso opravljajo študentje v skupinah po 4 do 6. Vsako skupino vodi učitelj mentor. Program za prakso izdelajo učitelji specialne metodike v sodelovanju in po dogovoru z učitelji mentorji na šolah. Pri načrtovanju in ovrednotenju prakse sodelujejo tudi visokošolski učitelji pedagoško-psiholoških predmetov, ki dajejo študentom razne opazovalne in druge naloge ter dosežke seminarsko ovrednotijo. Na šolah sodelujejo pri delu s študenti tudi drugi učitelji in šolski svetovalni delavci. Na praksi pišejo študentje dnevnik in na koncu napišejo o njej poročilo. Uspešnost opravljene prakse se vpisuje v indeks in je pogoj za opravljanje diplomskega izpita. Praksa se po obsegu in vsebini lahko nekoliko diferencira za tiste študente, ki so že dalj časa poučevali na šoli. ki so jo imeli že v prejšnjem šolanju (na srednji stopnji ali na PA) ali pa so delali z mladino, npr. v gibanju Znanost mladini. 4.2 Študij ob delu Študij ob delu traja največ tri semestre vsako študijsko leto (največ 6 let). Vsebina študija se prilagaja doseženemu znanju iz dela, poklicni usp1 nosti in življenjskim izkušnjam študentov ob delu. Pri pedagoškem upoštevajo delovne obveznosti kandidatov in andragoška načela. Študenti ob delu so lahko oproščeni delovne prakse in ustnega n seminarski in diplomski nalogi se upošteva področje njihovega del3' astff!; H" 'llih, 4.3 Navodila za izvajanje predmetnika Razdelitev ur na predavanja in vaje ter razporeditev po semestrih hi ločeni z vsakoletnim študijskim programom; ta bo vseboval tudi določN ji skusih znanja in druge obveznosti študentov, ki izhajajo iz učnih "jjh predmetov. ''trne !ni) 1< •iKie »pe, »Ha. ( Jiev, >a. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN ZAKUUČEl' DIJA K »kv, 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študent lahko napreduje v višji letnik, če opravi vse obveznosti, prd za nižji letnik po predmetniku. Poleg preskusov znanja pri posameznik J' metih mora študent v 1., 2. in 3. letniku opraviti še po eno seminarsko * ustni nastop in delovno prakso pa v 2., 3. in 4. letniku. Delovno prakso i mentorskem ozdu, s katerim ima fakulteta sklenjen poseben samouprav* $ razum o strokovnih pogojih in izvajanju delovne prakse. Študent lahko izjemoma napreduje v višji letnik, če zaradi bolezni, m1 stva ali težkih socialnih razmer ne more opraviti vseh obveznosti. 1, Študent lahko napreduje hitreje, kot določa program, na podlagi p5), prošnje. Pogoji se določajo individualno. |Q Iriiir .ents v3 S te ''"Osk > iz til :|0 ipc Jebe of 'lova; '4 p & “oločc 'učno ^štio 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika Študent lahko ponavlja letnik, če izpolni pogoje, ki so določeni s stato11 sokošolske delovne organizacije. 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Fakulteta sodeluje pri usmerjanju pred vpisom in z obiski po srednjih Pri usmerjanju v obrambne poklice sodelujejo tudi Svet za SLO in DS pii sedstvu RK SZDL, občinski upravni organi za LO in druge ustanove Spremljanje uspeha študentov med letom in njegovo razčlenjevanji profesorjem podlago za mentorsko delo. Dosežki sodelovanja študen* I pjj raziskovalnem programu fakultete lahko bistveno pripomorejo k svet® pri nadaljnjem usmerjanju študentov in seznanjanju s poklicnimi možu1 Fakulteta pomaga diplomantom in tistim študentom, ki niso končali štud* jj ^ njihovem vključevanju v delo ali drugo izobraževanje. Fakulteta sod* ^ 0 učitelji STM in sociologije na srednjih šolah. )jp| 5.4 Pogoji za zaključek študija Študent mora opraviti obveznosti iz vseh predmetov, določenih v učn® V' '•nji tih. tri seminarske naloge, tri ustne nastope in delovno prakso. Študenti'1! §p končali šole za rezervne oficirje (ŠRO), morajo po končanem osmem se^2,| j stažirati, da si pridobe čin rezervnega oficirja. t0s . 6 POGOJI ZA IZVAJANJE tj J 6.1 Kadrovski pogoji Ne j Obrambnostrokovne predmete VIP-a Obramboslovje na dodiplonf^sta podiplomski ravni naj bi izvajalo 18 učiteljev in vsaj 5 asistentov, zapoST'1' 5 polnim delovnim časom. Program predvideva, da bodo nosilci predme'f'5 I bilitirani učitelji v rednem delovnem razmerju na FSPN. 6.2 Program predvideva uporabo sedanjih pedagoško-didaktičnih srn učilnic in kabinetov. 6.3 Znanstvenoraziskovalna dejavnost Ob katedri za SLO in DS deluje tudi Obramboslovni raziskovalni cel* razvija raziskovalni program za temeljne obramboslovne panoge. Prit stvenoraziskovalnem delu v njem sodelujejo učitelji družboslovnih preri pknnnm«Wr»-nnKlr>vnPoa nrOD'v Ijeno znanje pri obdelavi določenega ekonomsko-poslovnega prob1 njej. V ta namen morajo izdelati pisno strokovno nalogo, ki jo mora po oceniti tudi praktikantov mentor na visokošolski organizaciji ■leti '"ali 'Um, ‘Stre siliu cmli *sno tli ti eles leti »lem '•eto •sito ;t0n 'enii i >(,liti SUKOSU1SM uigunizaciji. Redni slušatelji tretjega letnika morajo opraviti delovno prakso pral med semestralnimi počitnicami. Študentom ob delu in študentom iz treba opraviti delovne prakse. 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE V IZOBRAŽEVANJE 3.1 Predhodni programi oziroma smeri, ki so ustrezni za vključitev Kandidati, ki bodo uspešno končali študij na eni od smeri višješolskega programa ekonomije in si pridobili naslov ekonomist (Vl/1, se lahko neposredno vpišejo v izobraževanje po visokošolskih programih, po katerih traja izobraževanje še dva letnika. Diplomanti dobijo strokovni naslov diplomirani ekono-mist (VIVI). __________ ~ . V program se lahko vpiše, kdor konča študij na katerikoli smeri programa za pridobitev višje izobrazbe ekonomije. V izobraževanje po programu se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so končali višješolski študij oziroma prva dva letnika visokošolskega študija na ekonomskih, komercialnih, finančnih, statističnih, turistično-gostinskih in zunanjetrgovinskih študijih. Če kandidat pride z drugih višješolskih in visokošolskih organizacij iz prejšnjega odstavka, ugotavlja Odbor za študijske in pedagoške zadeve za vsakega kandidata posebej, ali izpolnjuje pogoje za vključitev v izobraževanje in mu določi morebitne obveznosti glede na razlike med programom. program. Vsaka šola bo vsako leto posejrej s svojim izvedbenim predmetnikom opredelila razporeditev semestralnih predmetov po semestrih pa tudi natančno število ur za predmete, ki imajo v predmetniku določen le najmanjši in največji obseg ur. Število ur pedagoškega procesa v višješolskem programu ne sme biti manjše od 1400, ali praviloma ne more presegati 1600 ur. V posameznem letniku ima študent največ 10 predmetov in največ 800 ur. Pri izvajanju predmeta za študente ob delu je treba upoštevati izredne pogoje, ob katerih ti študenti študirajo. Učni proces v vsakem letniku mora trajati zaradi zaposlenosti slušateljev in njihovih drugih obveznosti vsaj tri semestre. Predavatelji upoštevajo praktične skušnje slušateljev pri metodah dela s študenti ob delu. Tudi učni proces študija ob delu temelji na predmetniku in programih predmetov, ki so sprejeti in je enak rednemu študiju. Za razliko od rednega študija, kjer je učni proces zasnovan na načelu vzporednosti predmetov, je učni proces študija ob delu izoblikovan po sistemu zaporedja predmetov. Organizirane oblike pedagoškega dela morajo pri študiju ob delu zaobseči pri posameznih predmetih, predvidenih s predmetnikom, vsaj eno tretjino ur predavanj, vaj in seminarjev, ki jih predvideva sprejet predmetnik. Za študente iz dela se izvaja predmetnik, če ni v teh navodilih drugače določeno, tako, kot za redne študente. Delavna praksa je del vzgojno-izobraževalnega programa in de!tllliij matematike je razvejen v tri smeri: pedagoško, teoretično in uporab-tlidl y l(jt Tlomanti vseh smeri si pridobijo med študijem trdno matematično znanje, Y° splošno izobrazbo in spoznajo smeri razvoja sodobne matematike. ^Plomant pedagoške smeri, profesor matematike, poučuje matematiko na 9tlji šoli. Učence navaja k samostojnemu matematičnemu mišljenju, vodi 'n vzgaja. Seznanja jih, kako je matematika povezana z drugimi vedami. , SPI OŠNI PODATKI O PROGRAMU pl Izobraževalna skupnost Slovenije in .ysebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev Usmeritev: naravoslovno-matematična in pedagoška i Ime in vrsta programa ‘•He i/ * Programa: Matematika VŠ-VIS 'lortjhita: VS — VIS lSr'4 Smer: pedagoška VIS isn ,‘S Povezanost z drugimi programi v usmeritvi ^ predhodnega programa: Naravoslovno-matematična tehnologija v na-'C ^slovno-matematični usmeritvi, SR 'Pnja zahtevnosti predhodnega programa: V e nadaljevalnega programa: Matematika — izobraževanje MAG j10Pnja zahtevnosti nadaljevalnega programa: VII/2 '« Strokovni naslovi, dela. naloae in stonnia zahtevi j Strokovni naslovi, dela, naloge in stopnja zahtevnosti dela i e ,edagoška smer — profesor matematike VII/1 reti1 'V Trajanje študija: štiri leta. | Pogoji za vključitev v program ' V program se lahko vpišejo kandidati, ki so končali program srednjega IRedmetnik _______ usmerjenega izobraževanja naravoslovno-matematična tehnologija, program učitelja ali program v računalniški usmeritvi. Ustrezne so tudi vse tiste srednje šole. ki imajo v svojem programu vsaj 420 ur matematike. 2. Kandidati, ki so končali druge štiriletne programe, opravijo preskus znanja iz matematike po programu naravoslovno-matematičnega tehnika (ali v obsegu, ki ga določi program v 1. točki vpisnih (togojev). 3. Za kandidate z nepopolno srednjo šolo je potreben preskus znanja iz matematike, fizike in slovenskega jezika v okviru programa, ki ga izvajajo šole pod točko 1. 4. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo ali tehniško šolo za elektrotehnika, čevljarskega, farmacevtskega, geodetskega, gozdarskega, gradbenega, kemijskega, konfekcijskega, laboratorijskega, ladijsko-strojnega, tesarskega. 'metalurškega, navtičnega, papirniškega, pletilskega, poljedelsko-živinorej-skega, predilskega. rudarskega, sadjarsko-vinogradniškega, strojnega, tekstil-no-kemijskega, tkalskega, usnjarskorgalanterijskega. usnjarskega, varilskega in vrtalnega tehnika ali tehnika za izdelavo gradbenega materiala. 5. S preskusom znanja iz matematike se lahko vpiše, kdor je uspešno končal šolanje za sanitarnega in zobarskega tehnika. S preskusom znanja iz fizike se lahko vpiše, kdor je uspešno končal šolanje za ekonomskega tehnika, livarskega tehnika, tehnika za industrijsko oblikovanje ali nižjega oficirja. Drugi kandidati morajo opraviti pred vpisom preskus znanja iz matematike in fizike. Študij ob delu je organiziran v Ljubljani le ob zadostnem številu študentov (vsaj 25). Nadaljevanje študija: V tretji letnik se lahko vpišejo diplomanti višjih šol, ki so absolvirali ustrezni program matematike. Diplomanti matematike in fizike na pedagoški akademiji se lahko vpišejo v tretji letnik, če opravijo izpit iz analize II; brez tega izpita se lahko vpišejo v drugi letnik. Ti kandidati morajo med študijem opraviti še izpite iz predmetov prvih dveh letnikov, ki jih na pedagoški akademiji ni. Medmet zimski t. v. Semester I. v. poletni t. v. I. v. Skupaj letnik laliza I Igebra I |*ika :aeunalniški praktikum L0 in DS SFRJ e,n letnik —TNiza H (Igebra II »Pologija , cunalništvo ^agogika z andragogiko 8rL0 in DS SFRJ I lesna vzgoja " [ letnik " pliza IH „ Umetnostni račun jL. Un>erične metode "j!, Lonomija in P^logija pouka in učenja nit n 'nar za PM 1 ^nkSi)0ve filozofije 3 jetična ekonomija ^M^lesna vzgoja 120 potnesečna delovna praksa [20 ;• leti •eoi nik metrija tnentarna matematika .Dodika matematike za srednje šole snove matematike '■'^etična fizika i jif^inar za PM 2 bi pologija politologija 240 165 210 60 60 735 210 150 120 120 75 45 45 60 825 210 120 120 120 90 30 30 30 60 810 180 150 60 90 180 30 30 30 L 750 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTUDIJA Študentje ob delu imajo enake pravice in dolžnosti kot redni študentje. Obisk predavanja ni pogoj za frekvenco. 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Za napredovanje v 2. letnik so potrebni izpiti iz predmetov: analiza I, algebra 1 in računalniški praktikum. Poleg teh so potrebni vsi drugi izpiti iz L letnika z največ eno izjemo. Za napredovanje v 3. letnik so potrebni izpiti iz predmetov: analiza II, in algebra II. Poleg teh so potrebni vsi drugi izpiti iz drugega letnika z največ eno izjemo in vsi izpiti iz prvega letnika. Za napredovanje v četrti letnik je potreben izpit iz predmeta'analiza III. Poleg tega so potrebni tudi vsi drugi izpiti iz tretjega letnika z največ eno izjemo in vsi izpiti iz drugega letnika. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa Za ponoven vpis v isti letnik mora študent opraviti polovico izpitov (od tega vsaj iz enega od glavnih matematičnih predmetov). Po presoji študijske komisije.lahko študent na podlagi ugodno rešenih individualnih prošenj sodeluje pri predavanjih in vajah iz določenih predmetov višjega letnika. 5.3 Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem Študenti dobe informacije v glasilu Matematični informator, ki izide dvakrat na leto ali kadar je potrebno. Vsak letnik ima tudi svoj svet, ki obravnava probleme, značilne za ta letnik, V svetu sodelujejo vsi študentje, učitelji in sodelavci, ki delajo v tem letniku. Predsednik stfeta letnika je učitelj, ki spreml ja delo študentov in jim svetuje, če je potrebno. Namestnik predsednika sveta letnika je študent, ki skrbi predvsem za delo sveta letnika med študijskim letom in povezuje študente in pedagoško osebje. Vsi učitelji imajo na urniku govorilne ure; tedaj so na voljo študentom in z njimi obravnavajo probleme pri svojih predmetih. Delo študentov spremlja tudi študijska komisija, ki svetuje študentom in predlaga rešitve sveta VTO. 5.4 Pogoji za zaključek študija Študent se lahko prijavi k diplomi, če opravi vse izpite. Diploma visokošolskega študija je sestavljena iz diplomskega izpita in zagovora diplomskega dela. Pri diplomskem izpitu se ugotavlja, ali je kandidat sposoben uporabljati pridobljeno znanje za reševanje problemov s področja matematike in povezovati znanje različnih predmetov, v diplomskem delu pa obravnava študent določen ožji problem ali področje. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Podrobnejši kadrovski pogoji so navedeni pri posameznih predmetih. Na splošno velja, da sta za vsak predmet potrebna habilitiran učitelj in asistent. Pri računalniških predmetih je potrebna še pomoč operaterja na računalniku, pri predmetih s področja mehanike in pri fizikalnem praktikumu pa sodelovanje laboranta. Pri hospitacijah na srednjih in osnovnih šolah obstajajo dogovori o sodelovanju učiteljev na teh šolah. 6.2 Materialni pogoji Poleg tega, da morajo hiti izpolnjeni splošni minimalni pogoji (predavalnice, kabineti itd.) zahteva pedagoško delo na visoki šoli še knjižnico, ki pomeni za matematiko isto kot laboratorij za tehnično fakulteto. Računalniški predmeti in predmeti numerične analize zahtevajo uporabo računalnika z vsem, kar spada zraven, Tu potrebe izredno hitro naraščajo. Za predmete s področja mehanike in fizike je potreben laboratorij. 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, strokovne dejavnosti Znanstvenoraziskovalna dejavnost na področju matematike poteka povečini prek Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko, ki povezuje matematike na vseh fakultetah ljubljanske in mariborske univerze. Delo je organizirano po tehle področjih: analiza, topologija, numerična in računalniška matematika, teorija'grafov in osnove matematike. Precej strokovnega dela poteka v povezavi z Društvom matematikov, fizikov in astronomov S RS, saj prek njegove komisije za tisk izhajajo univerzitetni učbeniki, strokovna revija Obzornik, popularna revija za mlade Presek, poljudnoznanstvena zbirka Sigma itd. Matematika — VIS (dvopredmetna) i jJVoo iy Eik diplomanta L^Plomant dvopredmetne pedagoške smeri matematika je pedagoški dela-vj)rofesor matematike v osnovni šoli. Njegove naloge in dela so opredeljeni * trebami naše samoupravne socialistične družbe in z zahtevami pedagoga dela z mladino, njegova poglavitna naloga pa je skrbeti za razvoj ce-1 sttie osebnosti učencev. p ^ J^fesor v ta namen: - l'' načrtuje, organizira in izvaja vzgojno-izobraževalni proces ter vodi in z« erja učence k samostojnemu pridobivanju znanja; organizira in vodi interesne dejavnosti učencev, ki so povezane s področ- :ltl; neprestano spremlja razvoj področja in nova spoznanja prenaša na mla- vzgaja mladino po načelih samoupravne socialistične družbe; Pj ar, sv°je delo povezuje z drugimi delavci, s starši in z družbenim in gospo-a' nsklLm okoljem šole. lili. a bi lahko te n j. , 1 lahko te naloge čim bolje uresničeval, si diplomant dvopredmetne pe-"f ?ln°-Slte smer' matematika med diplomskim študijem pridobi temeljito i‘* a Sn° strokovno in praktično znanje, si oblikuje osebnostne lastnosti, se sez-'has - • Hm ' šobnimi pedagoškimi metodami ter pridobi tudi potrebne skušnje za °stojno delo z mladimi. Usposobljen je za individualno spremljanje ra- zvoja področja, z občasnimi podiplomskimi organiziranimi oblikami izobraževanja pa svoje znanje še širi in poglablja. Pri svojem pedagoškem delu sodeluje z učitelji iz drugih področij, učence pa seznanja, kako je to področje povezano z drugimi, in z uporabo matematike na drugih področjih. 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Posebna izobraževalna skupnost Izobraževalna skupnost SR Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.2 Usmeritev: naravoslovno matematična in pedagoška 2.3 Ime in vrsta programa Ime programa: Matematika Vrsta: VIS 2.4 Smer: pedagoška, dvopredmetna 2.5 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Učitelj naravoslovno-matematične smeri, Naravoslovno-matematična tehnologija Vrsta: SR Ime sorodnega programa: Matematika — enopredmetna Vrsta: VIS ime smeri: B — pedagoška VIS Stopnja zahtevnosti dela: Vll/1 Ime zahtevnejšega programa: Matematika — področje izobraževanja Vrsta: MAG Stopnja zahtevnosti dela: VII/2 2.6 Strokovni naslov, značina dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: profesor matematike in... Stopnja zahtevnosti dela: VII/1 Značilna dela in naloge: dela in naloge učitelja matematike in... v osnovni šoli in v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi tistih programov srednjega izobra-ževanja, ki jih določata Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev in Izobraževalna skupnost Slovenije. 2.7 Trajanje študija: 4 leta 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali program Učitelj naravoslovno-matematična smer ali Naravoslovno-matematična teh-nologija oziroma gimnazijo splošne smeri, gimnazijo pedagoške smeri pred uvedbo programov srednjega usmerjenega izobraževanja. 3.2 Brez diferencialnega sprejemnega izpita se lahko vpišejo v ta program tudi kandidati s končani m programom srednjega izobraževanja, ki je imel vsaj: 380 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika, 380 ur matematike, 280 ur fizike, 280 ur kemije. 3.3 Kandidati, ki niso končali ustreznega srednješolskega programa, se zadostnem obsegu. Diferencialni sprejemni izpitobsegarazlikomedprogra-lahko vpišejo v ta program, če opravijo diferencialni sprejemni izpit iz tistih na- mom, ki so ga končali, in vsebino navedenih predmetov v programu Učitelj — vedenih predmetov, ki jih v programu prejšnjega izobraževanja niso imeli v naravoslovno matematična smer. 4 PREDMETNIK 4.1 Preglednica skupnih in pedagoško-psiholoških predmetov PREDMET 1. 2. Letnik 3. 4. Skupaj ur SLO in DS 60 45 — — 105 Sodobna filozofija — — 60 — 60 Sociologija s politologijo 60 — — — 60 Politična ekonomija — — — 30 30 Psihologija — — 90 — 90 Pedagogika (s pedagoško metodol.) 60 45 — — 105 Didaktika (z izobraževalno tehn.J — 60 — 60 Naravoslovje in tehnologija — — — 30 30 Interesne dejavnosti — — 30 — 30 Skupaj 180 150 180 60 570 4.2 Preglednica strokovnih predmetov ________________________________________________________ Pil 1. letnik Analiza 1 4 Algebra I 3 2. letnik Analiza II 4 2 1 3. letnik Metodika pouka matematike I 1 Geometrija I 2 Izbrana poglavja iz analize 2 Elementarna matematika 1 4. letnik Metodika pouka matematike II 1 Geometrija II 2 Izbrana poglavja iz uporabne matematike 2 Topologija___________________________________________ 2 Skupaj ur Algebra II Računalništvo' Semester zimski poletni t. v.________hv.__________pr.________KV;__________I. v- 3 — 43 2 — 32 3 2 1 4 3 2 2 1 — 2 1 1 1 2 2 1 1 2 1 1 1 2 1 2 1 2 1 2 2 1 2 — 2 1 1 2 Skupaj ur 360 375 360 435 1530 1 Polovica ur za predmet računalništvo mora biti predvidenih v drugi polovici dvopredmetnega programa. Študenti opravljajo strnjeno pedagoško prakso, in sicer 14 dni (2 tedna) v 3. letniku v osnovni šoli in 14 dni (2 tedna) v 4. letniku v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. Te ure se ne štejejo v 3600-urno obveznost. Med 14-dnevno pedagoško delovno prakso mora vsak študent pri vsaki stroki opraviti 3 nastope, 3 hospitacije pri učiteljih in 3 hospitacije pri kolegih. Pedagoška praksa je oblika organiziranega in načrtovanega študijskega dela, ki omogoča študentom, da podrobneje spoznajo celotno v zgojno-izobra-žev alno delo na šoli, da povežejo teoretična spoznanja in praktične izkušnje in se uvedejo v poučevanje in druge vidike pedagoškega dela. Praksa traja najmanj štiri tedne, prav iloma dva tedna v tretjem in dva tedna v četrtem letniku, od tega dva tedna v osnovni in dva tedna v srednji šoli (razen pri predmetih, ki se poučujejo le na srednji šoli). Cilj prakse je, da se študent čimbolj vsestransko seznani z raznimi vidiki življenja in delovanja šole ter njenega povezovanja z okoljem, da ob opazovanju, kritični analizi in lastnem aktiv nem sodelovanju pov eže spoznanja iz celotnega študija in si pridobi osnovno usposobljenost za vzgojno-izobraževalno delo. Med prakso študent prisostvuje pouku in ga delno sam izvaja (npr. prev zame poučevanje enega predmeta v enem razredu), tako da opravi vsaj 8 hospitacij in 2 nastopa pri predmetu A in B, pomaga učitelju mentorju pri posameznih fazah pouka, dela s skupinami slabših ali boljših učencev ali s posameznimi učenci, npr. pri dodatnem ali dopolnilnem pouku ali v podaljšanem bivanju. Sodeluje v krožkih in drugih dejavnostih (npr. v kulturnih, naravoslovnih dnevih), spremlja in spoznav a potek roditeljskih sestankov, oddelčnih konterenc, razrednih in maldinskih ur ipd. Praksa naj bo čimbolj inovativ na, zato naj poteka predvsem na šolah, ki uveljavljajo sodobne oblike dela. Prakso opravljajo študentje v skupinah po 4 do 6. V sako skupino vodi učitelj mentor. Program za prakso izdelajo učitelji specialne didaktike v sodelovanju in po dogovoru z učitelji mentorji na šolah. Pri načrtovanju in ovrednotenju prakse sodelujejo tudi visokošolski učitelji pedagoško-psiholoških predmetov, ki da- jejo študentom razne opazovalne in druge naloge ter dosežke seniin^ ovrednotijo. Na šolah sodelujejo pri delu s študenti tudi drugi učitelji i svetovalni delavci. . . Na praksi vodijo študentje dnevnik in na koncu napišejo o njej p° ,( pf| Uspešnost opravljene prakse se vpisuje v indeks in je pogoj za oprav /Ijani*' Praksa se po obsegu in v sebini lahko nekoliko diferencira za tiste štud^ j ^ so že dalj časa poučev ali na šoli, ki so jo imeli že v prejšnjem šolanju (naSji stopnji ali na PA) ali so delali z mladino, npr. v gibanju Znanost i""’ 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK’ V DMA «.!«' 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik , „‘ l|'i Pogoj za vpis v drugi letnik: opravljena izpita iz predmeta analiza 1 ina'8 ^ 1. Pogoj za vpis v tretji letnik: opravljeni vsi izpiti prvega letnika, izpil|Z liže 11 in vsaj eden od izpitov algebra 11 ali računalništvo. . lei«1 !b'> Pogoji Za vpis v četrti letnik: opravljeni vsi izpiti prvega in drugega I«' ^ b izpit iz geometrije 1 in vsaj eden od izpitov elementarna matematika ali _ j ,'6*1 poglavja iz analize. Odbor za študijska in študentska vprašanja lahko nar ^ L lagi individualne prošnje posebno uspešnim študentom odobri sodelovan! |^h predavanjih in vajah pri določenih predmetih višjega letnika. , y * P 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje tlaMrrt rvr\nc>vlletnik imu rmravlipnih vsai nfllnviro ^ Študent lahko ponavlja letnik, če ima opravljenih vsaj polovico izp1*';' » drugih študijskih obveznosti tega letnika. Po presoji Odbora za študij3 * 5* f P študentska vprašanja je na podlagi individualnih prošenj mogoče s°d | P pri predavanjih in vajah pri določenih predmetih v išjega letnika. Študent’ v Pn pravico do ponavljanja že izrabil, se lahko v ključi v izobraževanje kot ude ^ > nec izobraževanja iz dela ali ob delu. ^Pn 5.3 Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem . id S Vsak letnik ima tudi svoj svet, ki obrav nav a probleme, posebno znači^, V| ta letnik. V svetu sodelujejo vsi študentje, učitelji in sodelavci, ki delajo'!' S letniku. Predsednik sveta letnika je učitelj, ki spremlja delo študentov1'*), svetuje, če je potrebno. Namestnik predsednika sveta letnika je študf1', | y skrbi predvsem za delo sveta letnika med študijskim letom in povezuj^ dente in pedagoško osebje. Vsi učitelji imajo na urniku gov orilne ure; te' ^ na voljo študentom in z njimi obravnavajo probleme pri svojih pred"1 Delo študentov spremlja tudi študijska komisija, ki svetuje študent' predlaga a rešitve svetu VTOZD. ogoji za zaključek študija Študij se konča z diplomskim izpitom, ki ga študent opravlja iz ene odu Ijgj nih strok. Diplomski izpit iz matematike je sestav ljen iz dveh delov: iz pre5* Vi r»ai oriVa?#' Vanrtirlatov/*, nr^olpHnr, '/nanip 17 nrprtmf^tov te£l' . znanja, ki naj prikaže kandidatovo pregledno znanje iz predmetov teg*l ^ grama, in iz zagovora diplomske naloge; v njej obravnava kandidat problem iz področja tega programa. Študent lahko opravlja diplomski izp' opravi vse študijske obveznosti, predv idene s programom. ^ b" 'Prav 'etn od vf b, H 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Podrobnejši kadrovski pogoji so navedeni pri posameznih predmetil1 ^ splošno pa velja, da sta za vsak predmet potrebna habilitirani učitelj in asi*1 ^ 6.2 Materialni pogoji L.'" Poleg tega, da morajo biti izpolnjeni najnujnejši pogoji, ki jih zahteva p* goško delo na visoki šoli (4 predavalnice in 4 kabineti, ustrezna računal1® ^ oprema, oprema za pouk metodike itd.), je treba posebej omeniti knjižnih j. je za matematiko prav tako pomembna kot laboratorij za tehniško fakul” t 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, strokovne dejavnosti Znanstvenoraziskovalna dejavnost na področju matematike poteka r s§J čini prek Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko, ki povezuje materT* iiip na vseh fakultetah ljubljanske in mariborske univerze. Delo je organizira"1 Sjez tehle področjih: analiza, topologija, numerična in računalniška matent"1 teorija grafov in osnove matematike. . s|es Precej strokovnega dela poteka v povezavi z Društvom matematiko'’ ^ kov in astronomov SRS; pri njegovi komisiji za tisk izhajajo univerzitet"1 beniki, strokovna revija Obzornik, popularna revija za mlade Presek, poll'lel neznanstvena zbirka Sigma idr. 6.4 Prilagoditev programa za študente ob delu Študentom ob delu se program prilagodi tako, da študenti poslušajo trej Si ur predavanj, opravijo tretjino seminarjev in eksperimentalne vaje, na'6 « v učnih načrtih. , 2" Za tiste, ki so diplomirali na višji stopnji po starih programih, lahko prP' vimo na podlagi tega predmetnika in učnih načrtov prilagojeni predmet"1 ^ a učne načrte za 3. in 4. letnik. ^ ("l Sjle H S h Matematika za področje izobraževanja - mag 'v 1 LIK MAGISTRA MATEMATIKE ZA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA Magister matematike za področje izobraževanja je učitelj matematike v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki je seznanjen s sodobnimi dosežki na področjih matematike in poučevanja matematike. .lic? u 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Izobraževalna skupnost Slovenije in Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.2 Usmeritev: Naravoslovno-matematična in pedagoška usmeritev 2.3 Ime in vrsta programa Ime programa: Matematika — področje izobraževanja Vrsta programa: MAG 2.4 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Matematika. Vrsta: VIS Stopnja zahtevnosti dela: VILI 2.5 Strokovni naslov: magister matematike za področje izobraževanja Stopnja zahtevnosti dela: VII/2 Značilna dela in naloge: magister matematike za področje izobraževanja 2.6 Trajanje študija: dve leti. Opomba: Program matematike MAG je bil sprejet na skupščini Izobraževalne skupnosti Slovčnije 24. 12. 1984. 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE 3.1 Predhodni programi V izobraževanje po programu Matematika — področje izobraževanja MAG se lahko vpiše diplomant programa Matematika naravoslovno-matematične usmeritve, smer B — pedagoška matematika, VIS. Vpiše se lahko tudi diplomant programa Matematika naravoslovno-matematične usmeritve, smeri C — uporabna matematika VIS ali D — teoretična matematika, VIS, če prej opravi izpite iz predmetov Metodika matematike v srednji šoli in Elementarna matematika. 3.2 Vsebino in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreznega predhodnega programa izobraževanja, določi Komisija za podiplomski študij VTO Matematika in mehanika FNT Ljubljana glede na kandidatovo poprejšnjo izobrazbo. 3.3 Delovne izkušnje: Vsaj dve leti poučevanja matematike v srednji ali osnovni šoli. 4 PREDMETNIK PREDMET Število ur v letniku 1. 2. Skupno št. ur Glavni predmet 1 60 — 60 Glavni predmet 2 — 60 60 Izbirni predmet 1 60 — 60 Izbirni predmet 2 — 60 60 Izbirni predmet 3 60 — 60 Izbirni predmet 4 — 60 60 Seminar 1 60 — 60 Seminar 2 — 60 60 Izbirni seminar 1 60 — 60 Izbirni seminar 2 — 60 60 SKUPAJ vsaj 180 vsaj 180 vsaj 360 4.1 Navodila za izvajanje predmetnika Namen predmetov v predmetniku je seznanjanje slušateljev z dosežki matematike na eni strani, poglobitev prej pridobljenega znanja in usposobitev za kakovostnejše poučevanje matematike v srednji šoli na drugi strani. Število ur je okvirno in je usklajeno s kadrovskimi možnostmi VTO Matematika in mehanika. V vsakem letu poslušajo slušatelji ustrezni glavni predmet, po en izbirni predmet in seminar. Če bodo razmere to dopuščale, se bo število izbirnih predmetov in seminarjev lahko povečalo na podlagi sklepa komisije za podiplomski študij VTO Matematika in mehanika. Prav tako je pri posameznih predmetih mogoče dodatno uvesti vaje, če bi bilo to potrebno. 4 2 V začetku bo potekal podiplomski seminar za učitelje matematike; to predstavlja približno polovico letne vsote ur za prvi letnik, zato je pripravljen podrobnejši program za dva predmeta: Izbrana poglavja iz teorije mere. Seminar iz funkcionalne analize. Če naj učitelje sproti seznanjamo z dosežki na področju matematike, pa ni mogoče sestaviti programa predmetov za dve ali tri leta vnaprej. Matent*1 je živa znanost, danes ne moremo predvideti, kaj bo aktualno jutri. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK S1 S« DUA 5.1 Pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik ... Zagovor vsaj ene seminarske naloge pri predmetu Seminar 1. Komis') j* podiplomski študij lahko ob začetku šolskega leta določi še dodatne poOTn skladu s predmetnikom. 'tr 5.2 Svetovanje in usmerjanje med študijem Fl; Je redna dejavnost vseh pedagoških delavcev, ki sodelujejo pri izv")"'*1" tega programa. Posebno vlogo pri izdelavi magistrskega dela ima ment<,|T 5.3 Pogoji za zaključek študija L' Študent mora opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih tega progranPf® delati magistrsko delo in na magistrskem izpitu pokazati pregledno zn>'"Tj področja matematike, ki jih je zajel njegov študij. Sestavni del magistr5™* izpita je tudi zagovor magistrskega dela. L 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji o.i ivaarovski pogoji A, Za izvajanje programa sta potrebna vsaj dva visokošolska učitelja- Z.T slena s polnim delovnim časom. Potrebno je predvideti tudi delo knjižnič"®) r operaterja v Računalniškem centru. 6.2 Materialni pogoji ^ ' Za izvajanje programa potrebujemo najmanj: učilnico srednje veli’' . manjšo seminarsko učilnico, dostop do računalnika z ustreznim številom " delo z njim, dostop do najnovejše matematične literature, kar pomeni spr® , oskrbo knjižnice z najnovejšimi izvodi knjig in revij s področja materna" ^ ^ vzgoje ter izobraževanja, kabinete za učitelje, knjižničarja in operater)" ^ dijsko čitalnico. L 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne dejavnosti Pedagoški delavci VTO Matematika in mehanika spremljajo poleg "J stvenoraziskovalnega in pedagoškega dela tudi razvoj pouka matematik6’J ziskovalno delo poteka na tem področju predvsem v sodelovanju z Inšt" 1 za matematiko, fiziko in mehaniko, predvsem v okviru raziskovalne?-1 ' dročja osnove matematike. nina1* [jani1' it iz * ■ 'gram so sestavili predavatelji ustreznih predmetov ter strokovni in s r\rnoni no D .,J “ 1.: „i.„j • •• ideIlt(i 'Pravni organi na Vtozd fizika in Pedagoški akademiji. iasrrc?Sram je Povsem prilagojen temu cilju. Namesto več predmetov ' ii|je 0cJa teorijske fizike poslušajo študenti močno skrčeno dvoletno preda-^eonjske fizike s poudarkom na matematiki, ki je pomembna za delo v .J . solah. Udeležijo se dvoletnega tečaja iz fizikalne didaktike z obširnimi ' Lfln 'o^^6 eksperimentalne tehnike z nastopi in hospitacijami. Ob zgle-I 'fizikalnega pouka se tu seznanijo s splošno pedagoško problematiko. Jsplošni podatki o programu „>0 Uobraževalna skupnost Slovenije in [i izt1 U sebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev « 1 I IV S J . mn I a . a - _ .. .. I 4 * ■ v ■ i l«1 ^ Izobraževalna skupnost' Slovenije in p ll i!>ni> Izobraževalna skupnost za pcdah,.,„„ , 1 na? J j Usmeritev: naravoslovno-matematična in pedagoška n) č biie in vrsta programa it e Programa: Fizika VŠ-VIS e stl VS — VIS j Smer: pedagoška enopredmetna I'is* Povezanost z drugimi programi v usmeritvi , t k^fedbodnega programa: Naravoslovno-matematična tehnologija efifi^Pnja zahtevnosti dela: V udd* j e zahtevnejšega programa: fizika MAG ^.Pnja zahtevnosti dela: VII-2 čili* ^ V/str naS*°V' zna*;!Ina dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela ajov'17 Študij traja 4°leta.r °v ude«1 .pogoji za vključevanje zuje*' v------------------------- 7UL ji' Prognirn se lahko vpišejo kandidati, ki so končali progi * te 0 ur matematike in Ž10 1 ir fi?ikp nri rw-wi..in /ta ip ede1* nto«1 od preš1 ? n .'1 !|pME T vN letno rame, ki vsebu- ur matematike in 210 ur fizike pri pogoju, da je fizika tudi v zadnjem .lEDMETNIK efiiik Fizika — VŠ — VIS (pedagoška-enopredmetna) letniku, torej za: naravoslovno-matematičnega tehnika, učitelja naravoslov-no-matematične smeri, farmacevtskega tehnika, računalniškega tehnika, programerskega tehnika, gradbenega tehnika, papirniškega tehnika, zdravstvenega tehnika, laboratorijskega tehnika, elektrotehnika-elektronika, kmetijskega tehnika ali elektrotehnika-energetika. 2. Kandidati, ki so končali druge štiriletne programe, opravijo preskus znanja iz matematike in fizike v obsegu, ki ga določajo programi v točki 1. 3. Kandidati, ki so končali dvoletne in triletne programe različnih usmeritev, opravijo preskus znanja iz matematike, fizike, maternega jezika in tujega jezika po programih v 1. točki. 4. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo splošne smeri, pedagoško gimnazijo, gimnazijo naravoslovne smeri ali vojaško gimnazijo ali pa tehniško šolo za elektrotehnika (šibki in jaki tok), farmacevtskega tehnika, geodetskega tehnika, gozdarskega tehnika, gradbenega tehnika (nizke in visoke gradnje), kemijskega tehnika, konfekcijskega tehnika, laboratorijskega tehnika, papirniškega tehnika, pletilskega tehnika, pomorskega.tehnika, predilskega tehnika, rudarskega tehnika, tekstilnega tehnika, tkalskega tehnika, usnjarskega tehnika, usnjarsko galanterijskega tehnika, čevljarskega tehnika ali varilskega tehnika. 5. S preskusom znanja iz matematike'se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali šolanje za zobarskega ali sanitarnega tehnika. S preskusom znanja iz fizike se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali šolanje za likovnega tehnika za industrijsko oblikovanje, sadjarsko-vino-gradniškega tehnika ali nižjega oficirja, ali pa so končali pedagoško gimnazijo družboslovne smeri. Drugi kandidati morajo opraviti preskus znanja iz matematike in fizike. Pred vpisom imajo vsi kandidati svetovalni razgovor. Če bo prijavljenih preveč kandidatov, bo Vtozd Fizika omejil vpis. Kandidati bodo obveščeni o omejitvi vpisa in načinu izbire (vsebini sprejemnega izpita). Nadaljevanje študija: V tretji letnik pedagoške smeri se lahko vpišejo diplomanti višješolskega študija na smereh: fizika-tehniški pouk. fizika-mate-matika in fizika-kemija. Med letom morajo opraviti manjkajoče izpite. ,^alni praktikum I Jatorijsko delo 705 letnik letH. asis« '''ta Q rjHsa II H Etaatična fizika naW i^slni praktikum II kul* ^klronika i^ratorijsko delo ka P* vjframiranje___________ ten»’ ie,n° ur ^,r ^jelesne vzgoje) po'!1 letnik : : Jkalna merjenja I >trd Jamar ii.-o-:,-. avd tkalni praktikum III . jjjjjska fizika I 3 P11! 2» 0glja pouka in učenja neti>Vaktika fizike I jjove meteorologije ter 4 4 855 2 160 2 160 K\ r- .TIin.W/» 1,1 t.Hf vKl‘ijili i-.*' 1 ■ n«-; j- rto rnčiVr.Liitč* filozofije slUjlji politične 1 politične ekonomije H 2 2 ":2 3 3 -a— 4 1 1 2 V P3) letno ur žjelesne vzgoje) 855 Jnavzgoja l|etnik 0C O'psihološko usposobljenostjo in z zavzetim družbenim delovanjem J pkk Uresn'čevati smotre osnovne šole. Študij je zasnovan na izhodišču, da j°t Slnotre samoupravne socialistične družbe uresničuje le učitelj, ki se je 5 , it‘ Dj !531,1 usposabljal. ^ |i k i#» ir\ \/ oroaniviranih ohlčilfah čtnHi icL-^oa Hf»1q lit«1' p Hiomanti sodelujejo v organiziranih obkikah študijskega dela. n!em gj p lijSeiSe usposobijo za poučevanje začetnega pouka fizike tako, da si izurijo ne in izrazne sposobnosti, da znajo samostojno in na različne načine po- dajati temeljna spoznanja fizike, osnovne fizikalne zakone in pomembne metode dela; . . . .. — se usposobijo za samostojno izvedbo zahtevnejših poskusov iz klasične fizike z vnaprej pripravljenimi pripomočki in navodili in za izvedbo preprostejših poskusov moderne fizike; — se usposobijo za samostojno pripravo in izvedbo poskusov, ki jih bodo delali učenci, ki se nauče improvizirati potrebne pripomočke, pripraviti ustrezna navodila za učence, se organizacijsko pripraviti za šolsko delo in poskrbeti za varnost; — spoznajo zakonitost vzgojnega procesa, razumejo idejnost, določenost ter razredno usmerjenot vzgojno-izobraževalnih sistemov in pedagoških idej, določenost le-teh z vsakokratnim družbenim dogajanjem ter razumejo marksistično zasnovanost vzgojno-izobraževalnega procesa, spoznavajo razloge in procese, ki terjajo posodabljanje učno-vzgojnega procesa; — spoznavajo in obvladajo teorijo, načela, metode, tehnike in sredstva vzgajanja in izobraževanja v socialistični samoupravni družbi; _____ si oblikujejo pozitiven odnos do mladine, do svojega poklica, do dolžnosti in odgovornosti poklicnega dela ter spoznajo, da morajo svoje znanje nenehno izpopolnjevati; — razumejo značilnosti in posebnosti otrokove duševnosti, znajo temu pn-lagojeno vzgojno ukrepati, so usposobljeni za učinkovito individualizacijo in notranjo diferenciacijo pouka in vseh drugih dejavnosti na posameznih stopnjah in pri fiziki;.,. — spoznajo smernice sodobne specialne pedagogike, se usposobijo za prepoznavanje različnih stopenj in vrst prizadetosti ter za tako obravnavo, ki blaži — znajo izbirati in oblikovati učne vsebine, uporabljati metode in oblike dela skladno z razvojnimi in individualnimi posebnostmi učencev, glede na poseben položaja v razredu in tako, da kar najbolj razvijajo samostojnost, kritičnost, iniciativnost in ustvarjalnost učencev; — znajo funkcionalno in prilagojeno uporabljati različne učne tehnike in spretnosti ter gospodarno in smotrno uporabljati sodobno učno tehnologijo; s tem pripomorejo k racionalizaciji in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega dela in samostojno pripravljajo didaktično gradivo; — nadrobno spoznajo vsebino fizike po učnih načrtih osnovne šole in delovne metode, ki so primerne pri pouku fizike v osnovni šoli; — se usposobijo za načrtovanje, organizacijo in vodenje vzgojnih dejavnosti, ki jih zahteva sodobna šola, zlasti celodnevna; — oganizirajo in vodijo učence pri samostojnem delu, s vojimi načini dela jim oblikujejo in utrjujejo učne in delovne navade; znajo pravilno in učinkovito motivirati učence pri šolskih in drugih dejavnostih; — znajo oblikovati kolektiv, v njem razvijati samoupravne in demokratične odnose s kolektivom in v njem oblikovati posameznika ter strpno in humano reševati kritične vzgojne situacije; — poznajo zakonitosti družinske vzgoje, znajo navezati stik s starši, si pridobiti njihovo zaupanje in skupaj z njimi izibirati najučinkovitejše reševanje učno-vzgojnih težav; . — se usposobijo za kritično analizo svojega vzgojno-izobraževalnega dela ter na podlagi te analize in nenehnega samoizobraževanja izboljšujejo svoje delo; — se usposobijo za sodelovanje pri raziskavah specialno didaktičnih problemov; — se usposobijo za vzdrževanje, obnavljanje in dopolnjevanje šolske zbirke in za njeno posodabljanje. 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev, Izobraževalna skupnost Slovenije 2.2 Usmeritev: pedagoška in naravoslovno-matematična 2.3 Ime in vrsta programa: Ime programa: Fizika Vrsta: VIS 2.4 Smer: pedagoška VIS, dvopredmetna 2.5 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Učitelj naravoslovno-matematična smer, Naravoslovno-matematična tehnologija Vrst3' Ime zahtevnejšega programa: Fizika za področje izobraževanja -- MA>J 2.6 Strokovni aastev, dela in nakige, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: profesor fizike (in....) Stopnja: Vll/1 . , ,, Značilna dela in naloge: dela in naloge učitelja v osnovni soh m \ skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi tistih programov v srednjem izobraževanju, ki jih določita Posebna izobraževalna skupnost in Izobraževalna skupnost Slovenije 2.7 Vezave: Dvopredmetna vezava z matematiko, s tehnično vzgojo ao s kemijo 2.8 Trajanje študija: štiri leta 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM 3.1 V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali program: 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV Učitelj nara\ p le . no-matematična smer ali Naravoslovno—matematična tehnologija, oziroma gimnazijo splošne smeri in gimnazijo pedagoške smeri pred uvedbo programov srednjega usmerjenega izobraževanja. 3.2. Brez diferencialnega sprejemnega izpita se lahko vpišejo v ta program tudi kandidati s končanim programom srednjega izobraževanja, v katerem je bilo vsaj: 380 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika, 380 ur matematike, 280 ur fizike in 280 ur kemije. 3.3 Kandidati, ki niso končali ustreznega srednješolskega programa, se lahko vpišejo, če opravijo diferencialni sprejemni izpit iz tistih navedenih predmetov, ki jih v programu prejšnjega izobraževanja niso imeli v zadostnem obsegu. Diferencialni sprejemni izpit obsega razliko med programom, ki so ga končali, in vsebino navedenih predmetov, v programu Učitelj naravoslovno-matematična smer. 4.1 Preglednica skupnih in pedagoško-psiholoških predmetov Letnik Skupaj PREDMET 1. 2. 3. 4. ur SLO in DS Sodobna filozofija 60 45 60 — 105 60 60 Sociologija s politologijo 60 30 Politična ekonomija — 90 Psihologija Pedagogika (s pedagoško metodo!.)1 Didaktika (z izobraževalno tehnol.) 60 45 60 105 60 30 Naravoslovje in tehnologija — 30 Interesne dejavnosti2 — — Skupaj 180 150 (180) 180 (150) 60 570 2razpored ur po letnikih je odvisen od predmetne vezave ‘obseg pedagoške, andragoške, metodološke dejavnosti Pripomba: Tuji jezik je zajet v predmetnik fizike (seminar). 4.2 Preglednica predmetov fizike Letnik Skupaj PREDMET I. 2. 3. 4. ur Fizika 1 in II 240 150 — — 390 Moderna fizika — — 180 — 180 Matematična fizika — — — 90 90 Matematika1 60' — — — 60' Računalništvo in informatika — 45 (602) — — 45 (602) Elektronika — 45 (30') — — 45 (30') Metodika pouka fizike Astronomija Razvoj fizike — — 120 120 75 30 240 75 30 Fizikalni eksperimenti 90 90 90 — 270 Laboratorijske veščine — 454 — — 454 Seminar — — — 90 90 Skupaj 330 390’ 375 (315‘) 390 405 1500 ' za vezavo s tehnično vzgojo, skupaj je 120 ur, 60 ur je v predmetniku za tehnično vzgojo 2 za vezavo z matematiko, skupaj 120 ur, 60 ur je v pcedmetniku matematika 'ni za vezavo s tehnično vzgojo 'za vezavo s tehnično vzgojo, druge u*e (60) do skupnega števila 90 ur^vrispevu.predmetnik z» tehnično vzgojo 4.3.2 Študenti opravljajo strnjeno pedagoško delovno prakso, in sicer: 14 dni (2 tedna) v 3. letniku na osnovni šoli in 14 dni (2 tedna) v 4. letniku na šolah sr učilnicah. ednjega usmerjenega izobraževanja. Te ure so zunaj 3600-urne obveznosti. Med štirinajstdnevno pedagoško delovno prakso mora vsak študent pri vsaki 4.3 Pojasnila 4.3.1 Vaje pri predmetih tega predmetnega področja s so eksperimentalne (v skučinah po največ 16 študentov) in potekajo v posebnih laboratorijskih ri» stroki opraviti tri nastope, tri hospitacije pri učiteljih in tri hov, g'h. 4.3.3 Študent študija ob delu je oproščen pedagoške delovne , pri poučevanju tega predmeta vsaj 6 mesecev delovnih izkuša. 4.3.4 Vsak študent mora obiskovati telesno vzgojo. Ta potek' teden v 1. in 2. letniku. Te ure so zunaj 3600-urne obveznosti. 4.3.5 Prilagoditev programa za študij ob delu. Študentom ob o iU*81 Sest V d 2 «>,(], gram prilagodi tako, da študenti poslušajo tretjino predavanj, oprav vdl8 9r, ,y ur seminarjev in vse eksperimentalne vaje, navedene v učnih načrti!’- . Za tiste, ki so diplomirali na višji stopnji po starih programih, lahko P' 1 L] vimo na podlagi tega predmetnika in učnih načrtov prilagojeni predntf1 Oip učne načrte za 3. in 4. letnik. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE ŠTUDIJA IN ZAKLJ^ 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik il - Za prehod v višji letnik morajo študentje opraviti izpite (kolokvije) P i ci slednjih predmetih: c J , — za vpis v 2. letnik: fizika 1, fizikalni eksperimenti I, SLO in D-UJ 2 S — za prehod v 3. letnik: fizika 11, pedagogika I, didaktika, SLO i” 'L -* — za prehod v 4. letnik: vse obveznosti iz prvega in drugega letnik*' jjag •fvei Prii fdravs Poz; ' Pa i k s raže, derna fizika, fizikalni eksperimenti III L3 5.2 Študentje smejo ponavljati letnik, če opravijo najmanj polovico-1 Itn, skih obveznosti, ki so predvidene za vpis v višji letnik. ^ '6 5.3 Študent konča študij, ko opravi vse obveznosti po programu in d'P j ^ j ski izpit iz ene od vpisanih strok. Diplomski izpit iz fizike obsega zagovori tivno ocenjenega diplomskega dela. Študent mora pokazati pri dipiomsk \/^ pitu sposobnost, da zna uporabljati teoretično znanje v pedagoški pfa $|0 !iti( “ntr čeno področje: Za izvajanje pedagoške prakse so potrebni tudi zunanji sodelavci 6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA u 6.1 Habilitirani učitelji po Zakonu o usmerjenem izobraževanju zalTV2 oic Mil 2.6 6.2 Materialni pogoji: Študijski program zahteva: — predavalnici, ki ju je mogoče zatemniti; — tri specializirane učilnice za predmet fizikalni eksperimenti 1,!" zbirke učil za predmete: fizika, moderna fizika, fizikalni eksperiih6 II, 111, elektronika, metodoka fizike; — specializirane delavnice (mahanska, foto, elektro) za laboratorij^8 čine. Mr CH>, 2.7 Oslo 'izd &0, 'Deo 6.3 Usmeritev v znanstveno raziskovalne in strokovne dejavnosti Izobraževalna organizacija opravlja raziskovalno delo, povezano z v* sndi no-izobraže\alnim delom na posameznih področjih. Pri tem se povezuje2 Ploj gimi visokošolskimi in raziskovalnimi organizacijami in se združuje v PoiJ raziskovalni skupnosti. 'J! Z organiziranjem in izvajanjem raziskovalne dejavnosti izobraževal”1 ganizacija: 1 iRt — skrbi, da se s svojimi raziskovalnimi dosežki vključuje v širšo druž1 [ ^ skupnost; L? — skrbi za vključevanje izsledkov raziskovalnega dela v vzgojno-izo”1 valni proces; C? — uvaja in usposablja študente za vrednotenje vzgojno-izobraževal1 v 0 dela; ' 4 — sodeluje z drugimi raziskovalnimi organizacijami; :|žj| — objavdja izsledke raziskovalnega dela; ~ }, — sodeluje z nosilci načrtovanja družbenega razvoja. tl)| Raziskovalno delo poteka na podlagi raziskovalnih programov. K ures< ^ vanju raziskovalnih programov izobraževalna organizacija pritegne tu3l,|c|e dente tako, da opravljajo seminarske naloge, sodelujejo pri raziskova'r'- H^ln t ir'111 ■ i rt rvri rvr ot-11 »i z 11 r-vl i v-v c- L- o 1 o delu učiteljev in pripravljajo diplomska dela. kin Fizika za področje izobraževanja -MAG s< p. ;uit žil! Program so sestavili: predavatelji ustreznih predmetov ter strokovni in samoupravni organi Vtozd fizika. 1. LIK MAGISTRA FIZIKE ZA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA Študij je usmerjen v strokovno in pedagoško problematiko pouka fizike, v snovanje novih poskusov in metod pri pouku ter v razvoj poučevanja in učenja fizike. Učitelje usposablja za samostojno delo in zahtevnejše haloge pri pouku fizike: pripravljanje učnih načrtov, pisanje učbenikov, uvajanje novih načinov pouka in preskušanja znanja, sestavljanje zbirk vprašanj, računskih nalog in eksperimentalnih vaj, projektiranje učil in opreme, pripravo poskusov za fizikalni pouk, sestavljanje programov za uk fizike ob računalniku. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Izobraževalna skupnost Slovenije in Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.2 Usmeritev: Naravoslovno-matematična in pedagoška 2.3 ime in vrsta programa Ime programa: Fizika — za področje izobraževanja Vrsta: MAG 2.4 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi 4 PREDMETNIK Predavanja so ciklična ____________________predavanja I.leto Pregled klasične fizike 60 Razvoj fizike- 45 Višji fizikalni praktikum — Izbrana poglavja 60 Referati iz literature — 2.leto Fizika delcev in snovi 60 Didaktika fizike 45 Projekti iz fizikalne didaktike — Izbrana poglavja Referati iz literature 60 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Pogoj za vpis v drugi letnik so uspešno opravljene vaje iz prvega letnika in seminar. Ime predhodnega programa: Fizika VŠ — VIS Ime smeri: pedagoška Stopnja zahtevnosti dela: VII-1 2.5 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: Magister fizike za področje izobraževanja Stopnja zahtevnosti dela: V1I-2 2.6 Trajanje študija: dve leti Opomba: Program Fizika MAG je bil sprejet na skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije 24. 12. 1984. 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV 3.1 Predhodni programi Vpišejo se lahko diplomanti visokošolskih smeri študija fizike in profesorji z diplomo iz dvopredmetne skupine matematika s fiziko, če poučujejo fiziko v srednji ali višji šoli. Kdor ima diplomo iz druge stroke, pa poučuje fiziko, mora pred vpisom opraviti sprejemni izpit na ravni diplomskega izpita za izobraževalno smer fizike. 3.2 Delovne izkušnje Kandidat naj ima pred vpisom praviloma vsaj tri mesece pedagoškega dela na šoli. vaje______________seminar______________skupaj ur 30 — 90 30 15 90 90 — 90 — — 60 — 30 30 45 — 105 — 15 60 90 — 90 — — 60 — 30 30 Pri predmetih, ki imajo predavanja in vaje, obdela študent na semester po eno do dve študijski nalogi, o katerih na kratko poroča pri vajah. Pisno obdelano nalogo (do 4 strani) študent predloži učitelju, ki mu jo vrne s popravki in pripombami. Vsak kandidat izdela v dogovoru s svojim mentorjem ter ob njegovi pomoči aV1 , in kritiki vsako leto po eno enourno ali dve polurni predav anji, ki ju pr3' jj. predloži napisane. Vsaj eno izmed teh predavanj ali eno izmed študijskih a mora kandidat pripraviti za objavo v strokovnem časopisu. Referate in*l< ----------------n-*: — J: .. --------------’—■* Obenel”1 ^ ske naloge predloži kandidat tudi komisiji za magistrski izpit gistrskim delom. 5.2 Svetovanje in usmerjanje med študijem . Na začetku študija si kandidat izmed učiteljev na Vtozd Fizika izber^; ( torja, ki usmerja in spremlja študij kandidata, ocenjuje njegovo delo ” , mu svetuje teme in pomaga pri sestavljanju referatov za seminar, preJ b temo za magistrsko delo ter mu z nasveti in kritiko pomaga pri tem Šola, na kateri kandidat uči, naj bo hkrati laboratorij, v katerem lah . -skuša in izboljšuje učne metode in uvaja novosti pri podajanju učne sn” c demonstracijskih poskusih, pri načinu preskupanja znanja in vajah u j -Po enkrat v vsakem semestru vabi kandidat svojega mentorja in paš n > ske kolege, da prisostvujejo pouku, da si ogledajo fizikalno opremo in sef vorijo o načinu dela, o težavah, o uspehih. Ob pogovoru primerjajo met” a? jih uporabljajo posamezni učitelji. - Raziskovalna skupnost Slovenije razpisuje podiplomske štipendije >n) 8o finančnih možnostih odobrava uspešnim študentom. 1 5.3 Pogoji za zaključek študija , j Posamična izpita sta iz predmetov klasična fizika in razvoj fizike. Iz p” *v. kuma in iz projektov fizikalne didaktike ni izpitov, ampak se znanje pr”5 iSri sproti. Komisijski magistrski izpit je sestavljen iz splošnega dela, ki obseg” '■ ij( delcev in snovi ter didaktike fizike, ter iz zagovora magistrskega dela. K8” ij, ocena je povprečje ocen za magistrsko delo (z zagovorom), dela v šoli, oj prečja drugih ocen. . ■ J I Zagovor magistrskega dela je javen. Komisijo za zagovor sestavljajo f jn sednik, oba učitelja splošnega dela izpita in mentor. Kandidat na kratko f |-stavi vsebino svojega dela in odgovarja na vprašanja komisije in ostalih P’|() nih. ! In :v( 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji :u Pedagoško-znanstveni delavci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih $ :L| Zakon o usmerjenem izobraževanju (členi od 180 do 193). n 6.2 Materialni pogoji: najmanj ena predavalnica, računalniške stoti1 *' Hs obsegu ekvivalentna enega CPU meseca na računalniku DEC, razisko' '< oprema in praktikum. 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosti Izvajanje izobraževanja je povezano z dolgoročno znanstveno in streh® ^ usmerjenostjo Vtozd Fizika, ki je opredeljena v planskih aktih in razisko' programih. ^ s C^ld programa: dr. M. Gogala (vodja delovne skupine), dr. K. Tar-ljr r' B- Šket, dr. P. Wraber, dr. T. Valentinčič, dr. N. Gogala, dr. M. Grab-, P' Maček' dr- T- Verčkovnik, dr. M. Štefančič, dr. A. Martinčič, dr. S. se| pr . > dr. K. Drašlar in dr. P. Ličar. (tl lar 'Azdelavi osnutka so sodelovali študentje: J. Piškur, A. Gasparič, M. Doli-’ Virant, občasno pa tudi drugi. ft« DmK DlpLOMANTA PEDAGOŠKE SMERI >ije |P °man! Pedag°ške smeri biologije je usposobljen za poučevanje biolo-dr ot splošno izobraževalnega in strokovnega predmeta ter za poučevanje p stvene vzgoje. 11 tip2nati mora svojo stroko, osnov e pedagogike, psihologije in didaktike, zla-lijo9 lzoBraževalno metodologijo svoje stroKe. Obvladati mora učno tehnolo-lraž’Udobne metode in oblike dela in jih ustrezno vključevati v vzgojno-izo-1,1 it0(,e'alni proces. Poznati mora družbena izhodišča vzgojito-izobražev alnega esa in jih zavestno uresničev ati v skladu z v zgojno-izobražev alnimi smotri. j *pLOŠNJ PODATKI O PROGRAMU ida ^obraževalna skupnost Slovenije in Posebna izobraževalna skupnost za [S’T j*8osko usmeritev I 2 i ^ '’r,leritev: naravoslovno-matematična in pedagoška št: Inie in vrsta programa v. Programa: Biologija I 2 fs*a: VIS jp|j 2' Smer: pedagoška — enopredmetna >rf p' Povezanost z drugimi programi v usmeritvi S[s program: Naravoslovno-matematična tehnologija j^Pnja zahtevnosti dela: V L e zahtevnejšega programa: Specializacije: biološka tehnika, biološka ■Hll/2)3 Predvsem v varstvu okolja, zdravstv u in farmacevtski industriji (1ZS, jogija — MAG — VI1/2 ^'krobioiogija MAG — VI1/2 Str ^tro*tovn' “»slov, dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Itj 0'tovni naslov: profesor biologije (usposobljen za poučevanje biologije in vstvene vzgoje na srednji stopnji usmerjenega izobraževanja). Trajanje študija: štiri leta ^pogoji za vključitev v program “slcv se lahko kandidati, ki so končali izobraževanje po programu Nara-I 'no-matematična tehnologija, Učitelj naravoslov no-matematične smeri 8(1 rav.stven> tehnik. Kandidati iz drugih štiriletnih programov, ki nimajo vsaj neUr W°*08'je’ 220 ur kemije, 490 ur matematike, 320 ur fizike, 550 ur mate-tle®a Jezika in 430 ur tujega jezika v obsegu navedenih programov oziroma 1 preskus znanja iz manjkajoče snovi. Vpišejo se lahko tudi ' l0, ti, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo Sne ali gimnazijo pedagoške smeri. 5 Z Pl, >0Si iKEDMETNIK [ž| ^jjVlET Skupni 1.letnik Terensko delo Jetnik W zoologija . °šna botanika ^ v ganska kemija u Jenska kemija te«1* eologjja s paleontologijo e V j^ji sociologije in politologije ali ^egnajzgoja i ____________ 180 135 120 135 90 75 60 60 45 2 D 2 D upaj i 900 Biologija — VIS (pedagoška-enopredmetna) 2. letnik Biokemija 15« Molekularna genetika 150 Biologija celice 60 TSLO 11 60 Splošna mikrobiologija 75 Sist. zoologija nevretenčarjev 210 Sistemska botanika 195 Telesna vzgoja 11 Skupaj ur 900 PREDMET S 2 Terensko delo 3. letnik Statistika 60 Računalništvo 30 Osnove zoofiziologije 120 Fitofiziologija 135 Primerjalna anatomija vretenčarjev 135 Morfologija in ekologija človeka 60 Anatomija človeka 75 Biologija strunarjev 60 Uvod v pedagogiko 60 Psihologija pouka in učenja 30 Melodika biološkega izobraževanja 90 Pegagoška Didaktika 30 praksa 1 teden Prva pomoč 15 Skupaj ur 900 4.letnik Genetika evkariontov 30 Evolucija 45 Antropologija 45 1 eoretična biologija z osnovami filozofije 30 Temelji politične ekonomije 30 Etologija 30 Ekologija živali 120 4 D Ekologija rastlin 105 4 D Varstvo okolja 60 2 D Ekologija morja 45 4 D Fiziologija človeka 90 Metodika biološkega izobraževanja 135 1 D Mentalna higiena 60 Melodika zdravst. izobraževanja 30 Hospitacije in nastopi pedag. praksa 1 teden Socialna medicina - 45 Telesna vzgoja Skupaj ur 900 Med študijem mora vsak študent opraviti vsaj dva tedna prakse. Opomba: S popravki pri specialnih predmetih bo VTO Biologija poskušala zadostiti zahtevam programskih jeder psihološko-pedagoških predmetov. 4.1 Navodilo za izvajanje predmetnika Študenti vpišejo isti program 1. letnika, v drugem, tretjem oziroma četrtem letniku pa skupne predmete in posebne predmete svoje smeri. 5 OBVEZNOT1 ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN ZAKLJUČEK ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje . .. V višje letnike se lahko v pišejo študenti, ki so opravili vse obv eznosti, kot jih določajo pravila študija. Študent, ki'iz utemeljenih razlogov (materinstvo, izjemne socialne ali družinske okoliščine, vrhunski športniki) m opravil vseh obveznosti, lahko izjemoma napreduje v višji letnik, če manjkajoči pogoj m osnova za predmet višjega letnika in če prejšnji uspehi kažejo, da bo manjka-•s i________ /-v,-«*-ovili Hrv vrvic« v naclpHnii letnik. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika Študent sme ponavljati posamezen letnik, če opravi vse obveznosti iz predhodnega letnika in del obveznosti iz ponavljanega letnika, ki jih določi ustrezen organ VTO skladno z določili zakona oziroma statuta. 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Pri izbiri smeri in blokov svetuje posebna komisija VTO. Poleg predvidenih kadrovskih potreb in uspešnosti študija so v 1. letniku merilo za usmerjanje zlasti: sposobnost, nadarjenost, nagnjenja, interesi, prizadevnost študentov in zmogljivost posameznih smeri z bloki. 5.4 Zaključek študija Študent konča študij potem, ko uspešno opravi vse izpite in uspešno zagovarja diplomsko nalogo. O postopku za pridobitev teme in za zagovor diplomske naloge so posebna pravila. 6 POGOJI ZA IZVEDBO PROGRAMA 6.1Kadrovski pogoji Učitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvedbi programa, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določajo Zakon o usmerjenem izobraževanju in merila za izvolitev in ponovno izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstveni so delavcev in delavcev, ki so vlčenjena v Statut Vtozda Biološki oddelek BK Za izvajanje predmeta se zahteva tudi ustrezna habilitacija za določeno področje ali za določen predmet. Pri večini predmetov so za izvajanje potrebni visokošolski učitelji, asistenti in tehnični sodelavci. Predmeti: telesna vzgoja, statistika in računalništvo spadajo (za potrebe Vtozda Biološki oddelek) med veščine. Zato jih lahko izvajajo tudi predavatelji. 6.2 Materialni pogoji Za normalno izvedbo programa so potrebne sodobno opremljene predavalnice in vajalnice za skupne in specialne predmete ter oprema za izvedbo diplomskih in magistrskih nalog. Seznam najvažnejše opreme, ki bi jo bilo treba dopolniti, posodobiti oziroma rta novo nabaviti skladno z zahtevami, ki jih terja predlagani program, je v'posebni prilogi programa. P" pestavljaicj programa: . r°gram je pripravila delovna skupina VTOZD za biologijo Biotehnijke fa-)r,?te (dr. Pavle Ličar, dr. Tatjana Verčkovnik), PA Ljubljana (mag. Jože s‘er) in PA Maribor (dr. Marjanca Markič in dr. L Ljerka Godicl). TlK DIPLOMANTA: profesor biologije in... klsebnostni profil profesorja biologije in ... mora vsebovati tele značilno-spoznavno in akcijsko učinkovitost: bv ra2v'tost umskih sposobnosti za razumevanje teoretskih osnov na obrav-aniti področjih; ra2vitost interesov za vzgojno-izobraževalno delo (najboljše psihomoto-e 'n senzorične sposobnosti glede na zahteve posamezne študijske smeri); :9tši V'S0*C0 st0Pnj° komunikativnosti in ozaveščenosti pri delu z mladino in ) čustveno ustreznost: čustvena stabilnost in zmožnost prilagajanja v delu z mladino; . Oselje do opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela; J družbeno (socialno) ustreznost: Jipl' j s, sP°štovanje in upoštevanje mišljenja drugih, priprav ljenost in zmožnost J^Pmsko delo z drugimi (učitelji, učenci, starši in drugimi); Ul ozaveščenost na podlagi etičnih vrednot socialističnega humanizma, ki se v odnosu do človeka, družbe, narave m umetnosti; Sod Poziven in dejaven odnos do samoupravne socialistične družbe, do i .ovinskega boja slovenskega naroda in drugih narodov in narodnosti Jugo- I J TA .•« • • r- • A. .»» m . • . J At 1 _ * 1 * t * I • 1 l, I i’vv. ; pri uresničevanju družbenih ciljev in do narav ne in kulturne dediščine. {“klicni profil “fesorbiologije jn... je pedagoški delavec, ki samostojno pripravlja in r si)^ v.zS0jno~izobraževalno delo z učenci v razredu, skupini ali posamično v ^ vni šoli. Načrtuje in izvaja pouk posameznih predmetov, vodi samostojno “ ij0 Jancev, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in organiza-!h aelavnosti v prostem času učencev. Sodeluje pri pripravi in izvajanju dru-inl 0|eVz8°jno-izobraževalnih dejavnosti v vzgojno-izobraževalnem programu Pri ■ ji^j sv°jem delu sodeluje z drugimi učitelji, z učiteljskim zborom šole; z dru-°P |jj Pedagoškimi delavci šole, z učenci, s starši ali skrbniki učencev, z zuna-0% ' ^delavci šole in vodstvom šole. Povezuje šolske dejavnosti z dejav-(jv?' v okolju krajevne skupnosti in občine. |e , eU načrtuje, organizira m usklajuje vzgojno-izobraževalne vplive nave-|y0. dejavnikov. Sistematično spremlja, preučuje, usmerja in spodbuja ra-p c“lostne osebnosti učencev v skladu z veljavnimi vzgojnimi smotri. :i,tI)0,esor biologije in... mora imeti poglobljeno temeljno izobrazbo za ra-$ weVanie zakonitosti obeh strok ter njunih vplivov na družbeni razvoj, za rali jn Vanie konkretnih družbenih razmer — družbenogospodarskih odnosov itit’1 loSeejnih tokov; dejavno se mora vključevati v samoupravne socialistične od-o'1 Padar tak° Pr'sPevati k njihovemu uveljavljanju in razvoju. Stroko mora ob-iroo to*'ko. da lahko samostojno podaja program biologije in... kot to terja :aine m tetl Predineto\ na osnovni šoli. Obvladati mora veščine eksperimen-j, Sa dela v stroki in jih znati kakovostno podajati učencem. #nan °ken mora Biti povezovati temeljne pojme stroke s celostnim razvojem C' 'n tehnologije in celotne družbe. )repr (°.m.ora poznati nevarnosti pri svojem delu. Vedeti mora tudi, kako se ^“jej° kvarni vplivi uporabe znanstvenih in tehnoloških dosežkov. mora zasnovo SLO in DS, da lahko po svoji stroki sodeluje v “znati ;v0l,mb'ln družbenosamozaščitni dejavnosti ter da lahko vanjo usmerja tudi 0bU|Cence 'n niihove starše. teSe vladati mora metode in tehnike vzgojno-izobraževalnega procesa in pro-iti0r fazvoja osebnosti otrok v dobi osnovnošolskega izobraževanja. Poznati Hepa '. 0g° vzgojno-izobraževalne dejavnosti kot sestavine celotnega družbe-jjiini z,1djenja ter procese povezovanja vzgojno-izobraževalnega dela z dru-pozn združenega dela in z družbenim okoljem. itina- atl mora značilnosti posameznih pedagoških pojavov, ter organizacijo bit, 2a0v.anie vzgojno-izobraževalnega dela celotne šole. Usposobljen mora Pravu načr,ovaniG izvajanje in vrednotenje izobraževalne, vzgojne, samou-Ls e> rekreativne in drugih dejavnosti učencev. faitteposo ,ien mora biti tudi za izvajanje izobraževanja odraslih na stopnji “osti osnovne šole. Biologija — VIS (pedagoška-dvopredmetna) 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Posebna izobraževalna škupnost za pedagoškojjsnierilev in Izobraževalna skupnost Slovenije > ' 2.2 Usmeritev: pedagoška, naravoslovno matematična 2.3 Ime in vrsta programa: Biologija VIS Smer: pedagoška dvopredmetna 2.4 Stopnja zahtevnosti dela: VII/1 2.5 Ime predhodnega programa V1P Učitelj — naravoslovno-matematična smer — SR VIP Naravoslovno-matematična tehnologija — SR 2.6 Zahtevnejši program: VIP Biološko izobraževanje — MAG 2.7 Strokovni naziv, značilna dela in naloge Strokovni naziv: profesor biologije in... Značilna dela in naloge: Dela in naloge učitelja v osnovni šoli in v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi tistih programov srednjega izobraževanja, ki jih določijo posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev in izobraževalna skupnost Slovenije. 2.8 Trajanje izobraževanja: štiri leta 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo: — , kandidati, ki so končali programe srednjega izobraževanja Učitelj — na-ravoslovno-matematična smer in Naravoslovno-matematična tehnologija; — kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali pedagoško gimnazijo ali gimnazijo splošne smeri; —- m tudi tisti, ki so končali druge programe srednjega izobraževanja, v katerih je bilo najmanj 380 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika, 315 ur matematike, 240 ur fizike, 240 ur kemije in 240 ur biologije. Kandidati, ki niso končali ustreznega srednješolskega programa, se lahko vpišejo, če opravijo diferencialni sprejemni izpit iz tistih navedenih predmetov, ki jih v programu prejšnjega izobraževanja niso imeli v zadostnem obsegu. Diferencialni sprejemni izpit obsega razvliko med programom, ki so ga končali in vsebino navedenih predmetov v programu Učitelj -^ naravoslovno matematična smer. 4 PREDMETNIK 4.1 Skupni predmeti in pedagoško-psihološki predmeti PREDMET 1. 2. Letnik 3. 4. Skupaj ur Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita 60 45 — — 105 60 60 Sodobna filozofija Sociologija s politologijo 60 — 60 — Politična ekonomija Psihologija - — 90 JU 90 Didaktika z izobraževalno tehnologijo — 60 — . 105 Pedagogika z metodiko 60 45 — — Skupaj 180 150 150 30 .. 510 i * ijj/ž: .. n.'. * 4.2 Skupni strokovni predmeti in kemija-biologija PREDMET 1. 2. Letnik 3. 4. Skupaj ur Matematika 60 — — — 60 Fizika 60 v — — 60 Računalništvo in osnove znanstveno-telmološke informatike 30 — — — 30 Tehnična angleščina (60) (60) (60) (60) (240) Anorganska kemija 150 — — — 150 — eksperimenti 60 — — — 60 Organska kemija — 150 — — 150 — eksperimenti — 60 ’ 60 Analizna kemija — 75 — — 75 Fizikalna kemija — — 75 75 150 — eksperimenti — — 30 30 60 Strukturna kemija — — — 30 30 Pregled tehnologij — 45 — — 45 Eksperimenti I 45 45 — — 90 Eksperimenti II — — 45 45 90 Metodologija kem. izobraževanja — — 120 120 240 Interesne dejavnosti s področja kemije — — — 30 30 Izbirni predmeti — kemija — — 120 120 240 Splošna biologija Mikrobiologija 165 30 — — — 165 30 Geologija in palentologija 30 — — — 30 Anatomija in fiziologija človeka 30 — — — 30 Izbirni predmet 60 — — — 60 Sistematska botanika — 60 60 — 120 Zoologija nevretenčarjev 75 — — 75 Biokemija — 45 — — 45 Letnik PREDMET J. Skupaj ur M v Eitofiziologija Genetika Interesne dejavnosti Izbirni predmeti Sistem, zoologija strunarjev Zoofiziologija Didaktika biologije Biološki praktikom Ekologija Evolucija Izbirni predmet_____________ 60 30 30 75 60 60 90 90 120 120 90 30 60 60 30 30 75 60 60 210 210 90 30 60 S Na' Kal Skupaj Skupni predmeti in pedagoško-psihološki sklop 720 180 750 150 750 150 870 30 3090 510 Skupaj 900 900 900 900 3600 2 tedna pedagoške prakse (pri vsakem predmetu študijske vezave). Študent opravi 4 nastope in 8 hospitacij. Pedagoško prakso opravlja študent v 3. in 4. letniku študija. Opomba: Manjše razlike bodo opredeljene v izvedbenem predmetniku visokošolske organizacije. — splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite SFRJ, — pedagogike, — biokemije, — sistematske botanike ali zoologije nevretenčarjev, c) Za napredovanje iz 3. letnika v 4. letnik študija mora študent opta poleg vseh izpitov 1. in 2. letnika študija še študijske obveznosti iz: — zoofiziologije, — sistematske botanike ali zoologije strunarjev. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljšanja statusas denta Ponavljanje letnika je določeno s statutom visokošolske organizacije. 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem tf^oi Pri izbiri predmetnih vezav in izbirnih predmetov svetuje odbor za študij4* ^ j zadeve VTO. Pri svetovanju glede izbirnih predmetov prevladujejo tale rne1'V:-usmerjanja: študentove želje in nagnjenja, potrebe in želje štipenditorja,sl dijski in raziskovalni-program VTO ter možnost financiranja v sklopu pristo) izobraževalne skupnosti. 5.4 Pogoji za zaključek študija {Mijti Študent konča študij, če opravi vse obveznosti, ki jih določa program tefl Pljl0| dela in uspešno zagovarja pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo. jlihn Diplomsko delo izbere iz ene od vpisanih strok študijskega programa. v{2at plomskem delu mora dokazati tudi sposobnost, da zna prenašati teoretičnon znanje v pedagoško prakso. Ben 'K, K0Si “Pin, 'lPotr ^,2 4.3 Pojasnila k predmetniku 4.3.1 Vaje pri predmetih tega predmetnega področja so eksperimentalne (v skupinah po največ 16 študentov) in potekajo v posebnih laboratorijih in učilnicah. 4.3.2 Študenti lahko izbirajo v obsegu izbirnih predmetov in vsebin poleg predmetov, navedenih v preglednici, še druge biološke predmete ali pa dodatne vsebine v sklopu obveznih predmetov. 4.3.3 Za predmetno vezavo biologija-kemija so skupni strokovni predmeti matematika (60 ur), fizika (60 ur), računalništvo in osnove znanstvenotehno-loške informatike (30 ur). 4.3.4 V izvedbenem predmetniku je dovoljeno predmete deliti. 4.3.5 Študenti opravljajo strnjeno pedagoško delovno prakso, in sicer: 14 dni (2 tedna) v 3. letniku na- osnovni šoli in 14 dni (2 tedna) v 4. letniku na osnovnih in srednjih šolah. Te ure se ne štejejo v število 3600 ur. 4.3.6 Študent študija ob delu je oproščen pedagoške delovne prakse, če ima pri poučevanju tega predmeta vsaj šest mesecev delovnih izkušenj. 4.3.7 Vsak študent mora obiskovati telesno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na teden v prvem, drugem inčetrtem letniku. Te ure sozunaj 3600-urne obveznosti. 4.3.8 Študenti morajo opraviti vse s programom določene terenske vaje, ki se ne štejejo v obremenitev 3600 ur. 4.3.9 Prilagoditev programa za študente z delovnimi in življenjskimi izkušnjami. Izvedbo predmetnika in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela je mogoče prilagoditi študentom z delovnimi in življenjskimi izkušnjami. Ti morajo opraviti vsaj tretjino predavanj, tretjino seminarjev, vse eksperimentalne vaje, vse terensko delo, določeno z učnimi načrti. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA N.3 ,i< Pc 6.1 Za izvajanje programa potrebujemo habilitirane učitelje po Zakon1''« j , ’ " ~ izvajanje pedagoS*|Cn'v usmerjenem izobraževanju za določeno področje, prakse pa so potrebni tudi zunanji sodelavci. ^ ■* Materialni pogoji Študijski program zahteva: predavalnice, specializirane učilnice za izvaj^ji. r_ _ _ i . i- _ . •• -i v «_•*!_ y-i •___ 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik: a) Študent lahko preide iz 1. letnika v 2. letnik, če opravi študijske obveznosti iz: — splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite I, — splošne biologije — mikrobiologije ali interesne dejavnosti. b) Za napredovanje iz 2. letnika v 3. letnik študija mora študent opraviti študijske obveznosti iz: seminarjev, laboratorije, fonolaboratorij, mikroračunalniško učilnico, sp1 lizirano knjižnico, specializirano delavnico, zbirko učil, terminal za delo zami podatkov, avdiovizualna sredstva: kamero, magnetoskop, več te!evlZ skih aparatov, zbirko učnih filmov. 6.3 Usmeritev v znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosti Izobraževalna organizacija opravlja raziskovalno delo, povezano z vzg1 no-izobraževalnim delom na posameznih področjih. Pri tem se povezuje z —1- —— • ■- '----------------------------- j.. ■ --- gimi visokošolskimi in raziskovalnimi organizacijami ter drugimi organi: jami združenega dela — neposrednimi uporabniki. Raziskovalno delo poteka na podlagi raziskovalnih programov. K uresnic vanju raziskov alnih programov izobraževalna organizacija pritegne tudis i dente tako, da opravljajo seminarske naloge, sodelujejo pri raziskovaln8 delu učiteljev in priprav ljajo diplomska dela. S: “gta «ot Us K 11 eni 1.1 'bo, K Proizvodno-tehnična vzgoja - vis (dvopredmetna) Program so sestavili: mag. L Gerlič, dr. J. Grum, mag. A. Kregar, mag. A. Papotnik, mag. B. Vrišer, M. Jaklin, A. Gros, S. Kovačec, B. Kunstelj, R. Vidmar. 1 LIK DIPLOMANTA Profesor proizvodno-tehnične vzgoje (tehnične vzgoje in OTP) je pedagoški delavec, katerega naloge so opredeljene s potrebami samoupravne socialistične družbe, z nalogami osnovne šole in srednjega izobraževanja ter z zahtevami tehnične in pedagoške znanosti. Njegova naloga je, da uresničuje temeljne družbene smotre osnovne šole in srednjega izobraževanja, da razvija učenca v svobodno, ustvarjalno, samostojno in celostno osebnost. Ta smoter uresničuje tako, da diplomant: — spoznava individualnost in sposobnosti vsakega učenca, spodbuja in usmerja njegovo dejavnost, omogoča in spodbuja razvoj učencev, vpliva na oblikovanje njihovih izobraževalnih in poklicnih interesov ter v skladu z njimi učence poklicno usmerja; — načrtuje in organizira vzgojno-izobraževalni proces ter usmerja in vodi učence pri samostojnem pridobivanju znanja iz tehnike in proizvodnje; — organizira, usmerja in vodi interesne in druge dejavnosti učencev; — s svojim delom in ravnanjem predstavlja in prenaša družbeno-moralne in kulturne vrednote socialistične samoupravne družbe; — usklajuje in povezuje svoje delo z drugimi učitelji, s starši, svetovalnimi in zdravstvenimi delavci, društvi, družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. Ža uresničevanje teh nalog si diplomant med podiplomskim študijem pridobi temeljno splošno strokovno in praktično znanje, si oblikuje potrebne osebnostne lastnosti ter se tako oblikuje v učitelja, ki s svojo strokovno in pe-dagoško-psihološko usposobljenostjo ter z zavzetim družbenim delovanjem zmore uresničevati smotre osnovne šole in predmeta OTP v srednjem izobraževanju. Študij je zasnovan na izhodišču, da lahko smotre samoupravne socialistične družbe uresničuje le učitelj, ki se je za to tudi sam usposabljal. Diplomanti sodelujejo v organiziranih oblikah študijskega dela. Pri tem — spoznajo osnove tehnike, tehnologije, organizacije dela in proizvodnje ter temeljne proizvodne industrijske panoge; — povezujejo naravne zakonitosti s tehnološkimi procesi in inovacijskimi spremembami; — razvijajo delovne navade in spretnosti pri delu z orodjem, stroji, napravami in instrumenti; — znajo ob zastavljenih tehničnih problemih samostojno poiskati načine in sredstva za reševanje teh problemov ob ustvarjalnem združevanju teoretskih spoznanj s smotrno izpeljavo; — se usposobijo za načrtovanje, organiziranje in preverjanje posameznih faz in celotnega proizvodnega cikla, ob gospodami izrabi časa, materiala in energije. — se nauče povezovati strokovno opredeljena področja v enovito miselno celoto; — se usposobijo za ustno, pisno in grafično komuniciranje; — ob spoznavanju tehničnih elementov, ob laboratorijskih poskusih, načrtovanju izdelkov za proizvodno delo in tehnični dokumentaci ji doživljajo proizvodne procese in vlogo posameznika in skupine v njih, razvijajo kulturo dela ter se vraščajo v samoupravni sistem; — spoznajo ekonomske odnose in zakonitosti, gospodarske težnje v družbenem razvoju ob upoštevanju ekoloških in človeških dejavnikov, ki jih predvideva naš družbeni sistem; — se usposobijo za pravilno uporabo zaščitnih sredstev in uveljavljanje varnostnih ukrepov pri delu in v prometu; — se seznanijo s sestavo, z delovanjem in uporabo sodobnih vojnih sredstev v skladu s sistemom SLO in družbene samozaščite; — spoznavajo zakonitosti vzgojnega procesa, razumejo idejno določenost in razredno usmerjenost vzgojno-izobraževalnih sistemov in pedagoških idej, določenost le-teh z vsakokratnim družbenim dogajanjem ter razumejo marksistično zasnovanost vzgojno-izobraževalnega procesa, spoznavajo razloge in procese, ki zahtevajo posodabljanje učno-vzgojnega procesa; — spoznavajo in obvladujejo teorijo, načela, metode, tehnike in sredstva vzgajanja in izobraževanja v socialistični samoupravni družbi; — si oblikujejo pozitiven odnos do mladine, do svojega poklica, dolžnosti in ogovornosti za poklicno delo in spoznajo, da morajo svoje znanje nenehno izpopolnjevati; — razumejo značilnosti in posebnosti otrokove duševnosti, znajo temu prilagojeno ukrepati, se usposobijo za učinkovito individualizacijo in notranjo diferenciacijo pouka in vseh drugih dejavnosti tehnične vzgoje; — spoznajo smernice sodobne specialne pedagogike, se usposobijo za prepoznavanje različnih stopenj in vrst prizadetosti in za tako obravnavo, ki blaži motnje; — znajo izbirati in oblikovati učne vsebine, uporabljati metode in oblike dela skladno z razvojnimi individualnimi posebnostmi učencev glede na poseben položaj v razredu in tako, da kar najbolj razvijajo samostojnost, kritičnost, iniciativnost in ustvarjalnost učencev; — znajo funkcionalno in prilagojeno uporabljati različne učne tehnike in spretnosti ter gospodarno in smotrno uporabljati sodobno učno tehnologijo; s tem pripomorejo k racionalizaciji in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega dela in si samostojno pripravljajo didaktično gradivo; — podrobno poznajo vsebino tehnične vzgoje po učnih načrtih osnovne šole, učne vsebine OTP v SVIO in delovne metode, ki so primerne pri pouku tehnične vzgoje v osnovni šoli in OTP v srednjem izobraževanju; — se usposobijo za načrtovanje, organizacijo in vodenje vzgojnih dejavnosti, ki jih zahteva sodobna šola, zlasti celodnevna; — organizirajo in vodijo učence pri samostojnem delu, s svojimi načini dela jim oblikujejo in utrjujejo učne in delovne navade; znajo pravilno in učinkovito motivirati učence pri šolskih in drugih dejavnostih; — znajo oblikovati kolektiv, v njem razvijati samoupravne in demokratične odnose, s kolektivom in v njem oblikovati posameznika ter strpno in humano reševati kritične vzgojne situacije; — spoznajo zakonitosti družinske vzgoje, znajo navezati stik s stiši, si pridobiti njihovo zaupanje in skupaj z njimi izbirati najučinkovitejše načine reševanja ucnovzgojnih težav; — se usposobijo za kritično analizo svojega vzgojno-izobraževalnega dela ter na podlagi te analize in nenehnega samoizobraževanja izboljšujejo svoje delo; — se usposobijo za sodelovanje pri raziskavah o specialno didaktičnih problemih; — se uspodobijo za vzdrževanje, obnavljanje in dopolnjevanje šolske zbirke ter za njeno posodabljanje; — se usposobijo za vdrževanje orodja, strojev in naprav v šolski delavnici; — spoznajo metodologijo in zakonitosti pri organizaciji in zvedbi proizvodnega dela in delovne prakse v sklopu proizvodno-tehničnega področja v usmerjenem izobraževanju. _ MA1 Vrsta: SR 2.5 Ime zahtevnejšega programa: proizvodno-tehnična vzgoja 2.6 Strokovni naslov: Profesor proizvodno-tehnične vzgoje in.. Stopnja VII: 1 • I ’ Dela in naloge učitelja v osnovni šoli in v skupni vzgojno-izobrazbeni oŠB0 “s i srednjega usmerjenega izobraževanja tistih programov, ki jih določita PoseK izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev in Izobraževalna skup1*1*; Slovenije. 2.7 Tehnična vzgoja se povezuje s fiziko ali kemijo v dvopredmetno vez* 2.8 Trajanje izobraževanja: štiri leta. ;i;, 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.2 Usmeritev: pedagoška 2.3 Ime in vrsta programa Ime programa: Proizvodno tehnična vzgoja Vrsta: VIS 2.4 Ime predhodnega programa: Učitelj naravoslovno-matematična smer, Naravoslovno-matematična tehnologija 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM 3.1 V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali progcl ^ Učitelj naravoslovno-matematicne smeri ali Naravoslovno-matcmaticns . j nologija, oziroma gimnazijo splošne ali gimnazijo pedagoške smeri uvedbo programov srednjega usmerjenega izobraževanja. 3.2 Brez diferencialnega sprejemnega izpita se lahko vpišejo v ta prog' ^ tudi kandidati s končanim programom srednjega izobraževanja, v katere!« |>ro. bilo vsaj: 380 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika, 380 ur materna11 -280 ur fizike in 280 ur kemije. 3.3 Kandidati, ki niso končali ustreznega srednješolskega programa.)^: lahko vpišejo, če opravijo diferencialni sprejemni izpit iz tistih navedejo j predmetov, ki jih v programu prejšnjega izobraževanja niso imeli v zadosti1 obsegu. Diferencialni sprejemni izpit obsega razliko med programom, ki s«’ aiuj končali, in vsebino navedenih predmetov v programu Učitelj naravoslov &-matematična smer. K 'Bi 4 PREDMETNIK 4.1. Preglednica skupnih in pedagoško-psiholoških predmetov Letnik PREDMET Skupaj 4. SLO in DS Sodobna filozofija Sociologija s politologijo Politična ekonomija Psihologija Pedagogika (s pedagoško metodo!.) Didaktika (z izobraž. tehnolog.) Naravoslovje in tehnologija Interesne dejavnosti1 60 60 60 90 60 45 60 lO-!fa Skupaj 180 150 180 4.2 Preglednica predmetov proizvodno-tehnične vzgoje PREDMET 1. ^Letnik 2. Skup>, Matematika2 Računalništvo in informatika3 Fizika4 Kemija5 Tehnična dokumentacija Tehnologija in obdelava gradiv Strojni elementi s strojeslovjem Energetika Proizvodni sistemi in tehnika industrijske proizv. Psihološki, sociološki in organizacijski vidiki dela Elektrotehnika Elektronika Proizvodno-tehnični praktikum Praktikum iz strojeslovja Razvoj in fizikalne osnove tehnike Metodika pouka proizvodno-tehnične vzgoje Tehnične interesne dejavnosti 60 — — - — — 45 — — 75 — — — 90 — — — 75 — — — 45 60 — — 75 — — — 60 .— — 30 — — — 60 606 (—5) 75 — — 906 (457) — — 60 60 90 60 90 — — — • . — 90 — — 90 120 — — — 75 r* Liči! K tava, tai 2 K 6f ?.te J 11 le iiiK (jfpo #no #ol tai ta li S’ ta 'ta ta <$ '' h 7*ftt( ■ iiV2 75! »si 6« jUJ.: 6|2.l 1206 ctfJK 906 (45 , t * Skupaj ur 3306 (3156) 375s (4506) 345 405 1 Ta predmet se lahko uvrsti v preglednico predmetov proizvodno- tehnične vzgoje 4.2. Tuji jezik je zajet v programu za fiziko in kemijo (seminar). 2 skupaj za matematiko 120 ur (60 ur je v predmetniku za fiziko ali kemijo) 3 skupaj za računalništvo in informatiko 90 ur (45 ur je v predmetniku za kemijo in fiziko) 4 le za vezavo s kemijo, skupaj 135 ur (60 ur prispeva predmetnik za kemijo) 5 le za vezavo s fiziko 6 le za vezavo s kemijo 7 le za vezavo s fiziko, k elektroniki prispeva 30 ur še predmetnik za fiziko 145; 2.6 (1500*! 2.7 Ni PPi 'jih h 2.8 K v, 4.3 Navodila za izvajanje predmetnika 4.3.1 Pri izvajanju predmetnika je treba upoštevati naslednje: — Predavanja potekajo v predavalnicah, risalnici in specializiranih ucilm- — Vaje in seminarji potekajo v specializiranih učilnicah (risalnica, delav- iK niče za obdelavo materialov, praktikum za elektrotehniko in elektronik0, čunalniška učilnica, elektronska učilnica). # p — Nastopi in hospitacije potekajo v osnovni šoli in šolah srednjega us K jenega izobraževanja. j.ail1!' — Vsak študent opravi pri metodiki proizvodno-tehnične vzgoje dv tj ^'&ri 9 .prednjem usmerjenem izobraževanju in dva nastopa v osnovni šoli. kr 0sP‘tac’j je skupnih, in sicer: 4 v osnovni šoli, 4 v srednjem usmerje-klj.^braževanju, 10 hospitacij opravijo študenti pri kolegih — 5 v osnovni n 5 v srednjem usmerjenem izobraževanju. krnjena pedagoška-delovna praksa bo po novih VlP za štiriletni študij l|^av osnovni šoli 14 dni (2 tedna) za študente 3. letnika in 14 dni (2 tedna) \ M ^ednjega usmerjenega izobraževanja za študente 4. letnika (te ure ne a)° v 360-urno obveznost). . ^ed štirinajstdnevno strnjeno pedagoško-delovno prakso mora študent akem predmetu (metodika tehnične vzgoje in metodika proizvodno-teh-(ji^3 Področja) opraviti 3 nastope, 3 hospitacije pri učiteljih in 3 hospitacije K°*egih. ■f#C.Pri vseh delavniških in laboratorijskih vajah moramo upoštevati delitev jt«, ™e do 16 študentov, ker je treba skrbeti za varnost študentov in delovnih r^ntočkov. 5t'2 Študij ob delu nj flentom ob delu se prilagodi program tako, da poslušajo tretjino preda--ijOpravijo tretjino ur seminarjev in vse eksperimentalne vaje, navedene v ^načrtih. . hsti l0 e, ki so diplomirali na višji stopnji po starih programih lahko pripra-119 Podlagi tega predmetnika in učnih načrtov prilagojeni predmetnik in 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN ZAKLJUČEK ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Za prehod v višji letnik morajo študenti opraviti izpite (kolokvije) pri naslednjih predmetih: — za vpis v 2. letnik: matematika (za vezavo s liziko in kemijo), fizika (za vezavo s kemijo), kemija (za vezavo s liziko) proizvodno-tehnični praktikum, SLO in DS I; — za vpis v 3. letnik: tehnologija gradiv in obdelave, strojni elementi s stro-jeslovjem, pedagogika I, didaktika, SLO in DS II, proizvodno-tehnični praktikum; — za vpis v 4. letnik: vse obveznosti 1. in 2. letnika, elektrotehnika in elektronika. proizvodno-tehnični praktikum. 5.2 Študentje smejo ponavljati letnik, če pravijo najmanj polovico študijskih obveznosti, ki so predvidene za vpis v višji letnik. 5.3 Študent konča študij, ko opravi vse obveznosti po programu in diplom- ski izpit iz ene od vpisanih strok. Diplomski izpit izproizvodno-tehniške vzgoje obsega zagovor pozitivno ocenjenega diplomskega dela. Študent mora pokazati pri diplomskem izpitu sposobnost, da zna uporabljati teoretično znanje v pedagoški praksi. * '»ačrte za 3. in 4. letnik študent študija ob delu je oproščen pedagoške delovne prakse, če ima k 3cevanju tega predmeta vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj. Vsak študent mora obiskovati telesno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na v 1- in 2. letniku. Te ure se ne štejejo v 36b0-urno obveznost. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMOV 6.1 Kadrovski pogoji Za izvajanje programov so potrebni habilitirani učitelji, sodelovali pa bodo tudi asistenti in laboranti (vaje, proizvodno-tehnični praktikum, proizvodno-tehnične dejavnosti) in pri izvajanju pedagoške prakse tudi zunanji sodelavci. 6.2 Materialni pogoji Študijski program zahteva: splošno učilnico z avdiovizualnimi pripomočki, tri specialne laboratorijske učilnice z ustrezno opremo, ustrezni delavnici za obdelavo materialov, osnovno opremo, stroje, naprave, električno ročno in drugo orodje, avdiovizualna sredstva, sredstva za osebno zaščito, ustrezno ergonomsko in higiensko-tehnično varne naprave, odsesovalne naprave, učila, zbirke, gradiva; učilnico, delavnico in fotolaboratorij; računalniško učilnico z računalniki in terminalom; učilnico, avdiovizualne pripomočke, modele, sestavljanke, energetske bloke, uporabo delavnic pri pripravi nastopov. 6.3 Usmeritev v znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosti Izobraževalna organizacija opravlja raziskovalno delo, povezano z vzgoj- no-izobraževalnim delom in raziskovalnimi organizacijami, in se združuje v posebni raziskovalni skupnosti. Z organiziranjem in izvajanjem raziskovalne dejavnosti izobraževalna organizacija: — skrbi, da se s svojimi raziskovalnimi dosežki vključuje v širšo družbeno skupnost; — skrbi za vključevanje izsledkov raziskovalnega dela v vzgojno-izobraže-valni proces; — uvaja in usposablja študente za vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela; — sodeluje z drugimi raziskovalnimi organizacijami; — objavlja izsledke raziskovalnega dela; — sodeluje z nosilci načrtovanja družbenega razvoja. Raziskovalno delo poteka na podlagi raziskovalnih programov. K uresničevanju raziskovalnih programov vzgojno-izobraževalna organizacija pritegne tudi študente tako, da opravljajo seminarske naloge, sodelujejo pri raziskovalnem delu učiteljev in pripravljajo diplomska dela. vljalci programa gram je bil sestavljen v delovni skupini za usklajevanje dvopredmetnih s am°v s področja naravoslovja za predmetne vezave: kemija, biologija in j^dinjstvo. Kemijski del programa so sestavili: prof. A. Kornhauser, prof. c .Zarini, prof. M. Zupan, prof. S. Lapajne, prof. L. Kosta, prof. S. Miličev, ij ' Maček mag. S. Glažar, mag. M. Vrtačnik, prof. G. Tomšič, prof. Volav-1 Predavatelja tehnične angleščine N. Vesel Kraigher in A. Wood. .‘K DIPLOMANTA: profesor kemije in biologije... (osebnostni in po- ’ Profil) ^ Osebnostni profil profesorja kemije in biologije vati tele značilnosti: 'anih šb« -le jrazv'tost interesov za vzgojno-izobraževaino delo (najboljše psihomoto- ey ^ n senzorične sposobnosti glede na zahteve posamezne študijske smeri); V|soko stopnjo komunikativnosti in ozaveščenosti pri delu z mladino in l ^Us,veno ustreznost: ^ custveno uravnovešenost in zmožnost prilagajanja pri delu z mladino; m yesflje do opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela; družbeno (socialno) ustreznost: ^ Z Ul UglUII , oimoi lil Ul ugiini^, gb [. V0zaveščenost na podlagi etičnih vrednot socialističnega humanizma, ki 11£ _ ® v .°dnosu do človeka, družbe, narave in umetnosti; pr j P°2,tiven in dejaven odnos do samoupravne, socialistične družbe, do Vjj Vlnskega boja slovenskega naroda in drugih narodov in narodnosti Jugo-'grt LT,Pn uresničevanju družbenih ciljev in do naravne in kulturne dediščine. s«' )>.„"cni Profil ‘Otesnr atil1^. esor kemije in.. .-je pedagoški delavec, ki amostojno pripravlja in izvaja ^io-izobraževalno delo z učenci v razredu, skupini ali posamično i cm1"5.01'- Načrtuje in izvaja pouk posameznih predmetov, vodi samostojno 1 oj deencev, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in organiza- 1 Cn' ' iujc m izvaja pouK učencev, dodatni in dopolniln - gospodinjstva mora sPoznavno in akcijo učinkovitost razvitost umskih sposobnosti za razumevanje teoretskih osnov na obrav- področjih; , sPoštovanje in upoštevanje mišljenja drugih, pripravljenost in zmožnost finsko delo z drugimi (učitelji, učenci, starši in drugimi)- Javnosti v prostem času učencev. Sodeluje pri pripravi in izvajanju dru-so “°Jno-izobraževalnih dejavnosti v sklopu vzgojno-izobraževalnega pro- cv^Mole. Hij' sv°jern delu sodeluje z drugimi učitelji, z učiteljskim zborom šole, j Pedagoškimi delavci šole, z učenci, s starši ali s skrbniki učencev, z z dru- i^.- '•«6U!,kiiiii udavu soie, z ucenci, s siarsi an s SKroniKi učenčev, z zuna-s°delavci šole in vodstvom šole. Povezuje šolske dejavnosti z dejav- 'Bati Ig'v okolju krajevne skupnosti in občine. načrtuje, organizira in usklajuje vzgojno-izobraževalne vplive nave-oj Ravnikov. Sistematično spremlja, proučuje, usmerja in spodbuja ra-°Stne osel,nost' učencev v skladu z veljavnimi vzgojnimi smotri. t :var.esor kemije in ... mora imeti poglobljeno temeljno izobrazbo za razu-Je zakonitosti obeh strok in njunih vplivov i aD . ...... .. J 1 jv J~ «m.uimusu oucn suok in njunin vpnvov na družbeni razvoj, za razu-1®-. Je konkretnih družbenih razmer — družbenogospodarskih odnosov in ^ s ' tokov, dejavno se mora vključevati v samoupravne socialistične odnose ^ litnl^1,r'sPeva,' k njihovemu uveljavljanju in razvoju. Stroko mora obvla-'ko, da lahko samostojno podaja program kemije in... kot to terja pro-Predmetdv na osnovni šoli. Obvladati morta veščine eksperimental- ljj'fpo^ela v stroki in jih znati učencem kakovostno podajati. čj )''u'soben mora biti povezovati temeljne pojme stroke s celovnim razvojem 'n 'eznologije in vse družbe/ it ro utora poznati nevarnosti pri delu na področju kemije in... Vedeti j, ^u'; kako se preprečujejo kvarni vplivi uporabe znanstvenih in tehnolo- 'Vi ez ta I31' mora zasnovo SLO in DS, da se lahko po svoji stroko vključuje v anibn0 _ i • - h J J J s no — 'n družbenosamozaščitno dejavnost ter da lahko vanjo usmerja j, v°je učence in njihove starše. ‘Sdati mora metode in tehnike vzgojno-izobraževalnega procesa in pro- S?! (J 1 Q O V\ rt i- ♦ i ^ rt U ■ i /1 rt Vv. rt r- rt rt ^ i rt rt#> ......l. _.. .-t. — . ..._.. t __.. * ’ afi^oja osebnosti otrok v dobi osnovnošolskega izobraževanja. Polznati 18a''VI°®0 vz80jn0-'z°braževalne dejavnosti kot sestavine celotnega družbe-/j J J.enja 'n procese povezovanja vzgojno-izobraževalnega dela z drugimi ji p ruženega dela in z družbenim okoljem. f rito atl!Iloraznačilnosti posameznih pedagoških pojavov ter organizacijo in n( IJsp^uje.celotneg3 vzgojno-izobraževalnega dela šole. . . posobljen mora hiti za načrtovanie. izvaianie in vredno oljen mora biti za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje izobraževal- jjj (jjZ®°jue, samoupravne, rekreativne in drugih dejavnosti učencev. f- osno50*3*'.1611 mora ‘,'t'tucl'za izobraževanje odraslih na stopnji z zahtevno- j!( ^plošni podatki o programu 7;Tbta °sel,na izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev in Posebna ^)hie6teValna skupnost za kemijsko, farmacevtsko, gumarsko in nekovinsko 2^ 2,j ,"v ln Izobraževalna skupnost Slovenije f 2,3 |Sme.r'tev: pedagoška, kemijska ^Sred1* in VrSta Pro*ran,a: Kemiia — ''•S Smer: kemijsko izobraževanje 2,s J‘°Pni* zahtevnosli dela: VILI naravoslovno-matema- s^ne predhodnega programa: VIP Učitelj OO'12,7 ^htevnejši program: Kemijsko izobraževanje — MAG tuije .fiukovni naslov, značilna dela in naloge. Strokovni naslov: profesor ttipaj *11 ‘ • Značilna dela in naloge: Dela in naloge učitelja v osnovni šoli in v Iji), .'znojno-izobrazbeni osnovni tistih programov srednjega izobraževanja, tQije oi°čita Posebni izobraževalni skupnosti in Izobraževalna skupnost Sk>- Irsjanje izobraževanja: štiri le'ta Iv !°G0j1 ZA VKLJUČITEV V PROGRAM p,r°gran se lahko brez preskusa znanja vpišejo: Ki^idati, ki so končali program srednjega izobraževanja Učitelij IfO,*! 0vnO-matorrto*;Xrtrt .'rt NT«,rt.,rt^1rt.,rtrt —-________Irt. ^°' K k ?rmatematjčna smer in Naravoslovno-matematična tehnologija; Jli pm" jal'’ ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno kon-jS|!T^ itg3®.05140 gimnazijo ali gimnazijo splošne smeri; Ji je i | 'dati, ki so končali druge programe srednjega izobraževanja, v kate- j Predmetno vezavo kemija-niologija: 380 ur slovenskega jezika, 280 ur Kemija — VIS (dvopredmetna) tujega jezika, 315 ur matematike, 240 ur fizike, 240 ur kemije, 240 ur biologije; ’za predmetno vezavo kemija-fizika ali kemija-proizvodno tehnična vzgoja: 380 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika, 380 ur matematike, 280 ur fizike in 280 ur kemije. Kandidati, ki niso končali ustreznega srednješolskega programa, se lahko vpišejo, če opravijo diferencialni sprejemni izpit iz tistih navedenih predme-tov, ki jih v programu prejšnjega izobraževanja niso imeli v zadostnem obsegu. Diferencialni sprejemni izpit iz tistih navedenih predmetov, ki jih v programu prejšnjega izobraževanja niso imeli v zadostnem obsegu. Diferencialni sprejemni izpit obsega razliko med programom, ki so ga končali, in vsebino navedenih predmetov v programu Učitelj — naravoslovno matematična smer. 4 PREDMETNIK 4.1 Skupni predmeti in pedagoško-psihološki predmeti PREDMET 1. 2. Letnik 3. 4. Skupaj ur Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita 60 45 — — 105 Sodobna filozofija — — 60 Sociologija s politologijo 60 — — — 60 Politična ekonomija — — — 30 Psihologija Didaktika z izobraževalno tehnologijo 60 90 — 90 60 Pedagogika z metodiko 60 45 — . — 105 Skupaj ur 180 150 150 30 510 ’ V .ril. • >q vii uitii fimvi -.X ■- . ■ -j' ■: .; j.... J' ,1 • f »fp . • ! ; . -v -1- • ’ . ' ‘i'' ■ m ; w. mio} st cim;::. :r - .r -V bi: . • . • ./VAT:: • f!! - . v'; Z; A r.[V: . ■ J 4.2 Skupni strokovni predmeti in kemija-biologija Število ur v posameznem letniku PREDMET 1. 2. 3. 4. Matematika Fizika Računalništvo in osnove znanstveno-tehnološke informatike Tehnična angleščina Anorganska kemija — eksperimenti Organska kemija — eksperimenti Analiza kemija Fizikalna kemija Eksperimenti Strukturna kemija Pregled tehnologij Eksperimenti I Eksperimenti II Metodologija kem. izobraževanja Interesne dejavnosti s področja kemije Izbirni predmeti — kemija Splošna biologija Mikrobiologija Geologija in paleontologija Anatomija in fiziologija človeka Izbirni predmet Sistemska botanika Zoologija nevretenčarjev Biokemija Fitofiziologija Genetika 60 60 30 (60) 150 60 (60) (60) (60) 150 60 75 75 30 75 30 30 45 45 45 120 120 45 120 30 120 165 30 30 30 60 60 75 45 60 30 Interesne dejavnosti Izbirni predmet Sistemska botanika Sistemska zoologija strunarjev Zoofiziologija Metodika Biološki praktikum Ekologija Evolucija Izbirni predmet — 30 75 60 60 60 90 90 INIISSgSS Skupni uredmeti in pedagoško-psihološki sklop Skupaj ur 730 180 750 150 750 150 870 30 Skupaj ur 900 900 900 900 2 tedna pedagoške prakse (pri vsakem predmetu študijske vezave) Študent opravi 4 nastope in 8 hospitacij. Pedagoška prakso opravlja študent v 3. in 4. letniku študija. 4.3 Pojasnila k predmetniku — Vaje pri predmetih tega predmetnega področja so eksperimentalne (v skupinah po največ 16študetov) in potekajo v posebnih laboratorijih in učilnicah. — V obsegu izbirnih predmetov in vsebin (240 ur v kemijskem sklopu) lahko študenti izbirajo poleg predmetov, navedenih v preglednici, še druge kemijske predmete ali pa dodatne vsebine v sklopu obveznih predmetov. — Za predmetno povezavo kemija-biologija so skupni strokovni predmeti matematika (60 ur), fizika (60 ur), računalništvo in osnove znanstvenotehno-loške informatike (30 ur) • • • ■ , . — V izvedbenem predmetniku je dovoljeno predmete deliti (npr. metodo-ligija I in metodologija II). — Študenti opravljajo strnjeno pedagoško delovno prakso, in sicer: 14 dni (2 tedna) v 3. letniku na osnovni šoli in 14 dni (2 tedna) v 4. letniku na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. Te ure se ne štejejo v število 3600 ur. — Študent študija ob delu je oproščen pedagoške delovne prakse, če ima pri poučevanju tega predmeta vsaj šest mesecev delovnih izkušenj. — Vsak študent mora obiskovati telesno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na teden v 1. in 2. letniku. Te ure so zunaj 3600-urne obveznosti. — Prilagoditev programa za študente z delovnimi in življenjskimi izkušnjami: Izvedbo predmetnika in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela je mogoče prilagoditi študentom z delovnimi in življenjskimi izkušnjami. Ti študenti morajo opraviti vsaj tretjino predavanj, tretjino ur seminarjev in vse eksperi-mentalrfč vajevdoločerie z Uehi.mi načrti. ' T. ri.v 4.4. Predmetniki za predmetne vezave 4.4.1 Kemija-fizika oziroma fizika-kemija Preglednica skupnih in pedagoško-psiholoških predmetov PREDMET SLO in DS Sodobna filozofija Sociologija s plitologijo Politična ekonomija Psihologija Pedagogika Didaktika Naravoslovje in tehnologija Interesne dejavnosti Tehnična angleščina .preglednica predmetov fizike in kemije Matematika Računalništvo in informatika Fizika Moderna fizika Matematična fizika Astronomija Elektronika Razvoj fizike Anorganska kemija Organska kemija Analizna kemija Fizikalna kemija Strukturna kemija Pregled tehnologij Fizikalni eksperimenti Demonstracijski eksperimenti iz kemije Metodika pouka fizike Metodologija kemijskega izobraževanja Deiavniško delo (laboratorijske vaje) Seminar iz fizike Izbirni predmeti iz kemije' L 2. Letnik 3. 4. Skup. ur 60 45 — — 105 — — 60 — 60 60 — — 60 — — 30 30 ' 90 — 90 60 45 — — 105 60 — — 60 ' — — 30 30 — 30 — — 30 180 180 150 60 570 (60) (60) (60) (60) (240) 120 — — — 120 — 90 — — 90 240 150 — — 390 — — 180 ' 180 ' — — 90 90 — — — 75 75 — 45 — — 45 — — — 30 30 210 — — — 210 — 210 — — 210 60 — — — 60 — — 105 105 210 — — — 30 30 — — — 45 45 90 90 90 — 270 — 60 60 60 180 — — 120 120 240 — — 120 120 240 — - 45 — — 45 — — — 90 90 — — 75 75 150 Skupaj 720 690 750 840 3000 fizika 330 375 390 405 1500 kemija 390 315 360 435 1500 1 Eden od izbirnih predmetov pri kemiji mora biti biokemija — za to predmetno vezavo. 2 tedna pedagoške prakse v 3. in 4. letniku študija (pri vsakem predmetu študijske vezave). Študent opravi 4 nastope in 8 hospiiacij. 4.4.2 Kemija-proizvodno tehnična vzgoja Preglednica skupnih in pedagoško-psiholoških predmetov PREDMET SLO in DS Sodobna filozofija Sociologija s politologijo Politična ekonomija Psihologija Pedagogika Didaktika Interesne dejavnosti 60 60 Skupaj Tehnična angleščina Preglednica predmetov kemije in tehnične vzgoje — skupni strokovni predmeti Matematika Računalništvo in informatika Fizika Strokovni predmeti iz kemije in proizvodno tehnične vzgoje Anorganska kemija Organska kemija Analizna kemija Fizikalna kemija Strukturna kemija Elektrotehnika in elektronika Razvoj in fizikalne osnove tehnike Tehnična dokumentacija Tehnologija gradiv in obdelave Strojni elementi in strojeslovje Energetika Proizvodni sistemi s tehniko industrijske proizvodnje Organizacija in študij dela Pregled tehnologij Praktikum iz strojeslovja Elektrotehnični praktikum Proizvodno tehnični praktikum Tehnične interesne dejavnosti Eksperimenti iz anorganske kemije Eksperimenti iz organske kemije Eksperimenti iz fizikalne kemije Metodologija kemijskega izobraževanja Demonstracijski kemijski eksperimenti Metodika pouka proizvodno tehnične vzgoje Izbirni kemijski predmeti' ________ Skupaj od tega: kemija tehnič. vzgoja___________ 180 (60) SKUPAJ 45 60 150 (60) Letnik 3. 45 45 150 (60) 60 = 540 (60) 60 60 — — 45 45 ■ — 60 75 150 — 150 — — 60 — — — 75 75 — 30 75 45 — — — 90 75 — — — 45 60 — — 75 — — — 60 ' i . — 30 — — 60 — 30 90 — — 60 90 — 60 60 30 60 — — 75 60 — — — 60 — — 30 30 120 120 60 60 60 90 120 — — 75 90 705 750 705 840 390 315 360 435 315 435 345 405 885 900 855 900 Telesna vzgoja 1 Dva tedna pedagoške prakse v 3. in 4. letniku študija. Pri vsakem predmetu študijske vezave opravi študent 4 nastope in 8 hospitacij. '(Eden od izbirnih predmetov mora biti biokemija. Program so sestavili: mag. Jože Drašler, višji predavatelj PA Ljubljana; mag. Saša Glažar, višji predavatelj PA Ljubljana; mag. Marija Gorenšek, višja predavateljica FNT — Tekstilna tehnologija; Marija Kodele, dipl. inž. živilske tehnologije, višja predavateljica PA Ljubljana; dr. Ana Kraker Starman, zdravnik spec. ZSMD Kranj; Dušan Kramberger, dipl. inž. arh.; mag. Marija Lap, višja predavateljica PA Ljubljana; dr. Dražigost Pokorn, docent — Medicinska fakulteta Ljubljana; Bogdana Rusjan, SVS Ljubljana; dr. Vinko Strgar, dipl. biolog. Biotehniška fakulteta Ljubljana in dr. Božidar Žlender, docent. Biotehniška fakulteta Ljubljana. 1 LIK DIPLOMANTA Diplomirani učitelj gospodinjstva je pedagoški delavec, katerga naloge so opredeljene s potrebami samoupravne socialistične družbe, z nalogami osnovne šole ter zahtevami prehranskih in gospodinjskih znanosti ter pedago- ške znanosti. Njegova poglavitna naloga je uresničevati temeljne družbene smotre osnovne šole in drugih izobraževalnih ustanov tako, da razvija svobod- no, ustvarjalno, samostojno in celostno osebnost vsakega učenca ali udeie- , ženoa izobraževan ta. T,' smote ' i resničuje u. — soott a. a. izdr-iduair.-;.. .r= r-.-.onost vsaitegd-ucenca, soocK ;a iz usr'’-'' n'?zT o deta' orropoc? ; >Gr z učerce'.. v"!,.\a r: Gospodinjstvo — VIS (dvopredmetna) oblikovanje njihovih učnih in poklicnih interesov in v skladu z njimi učence poklicno usmerja; — načrtuje in organizira vzgojno-izobraževalni proces ter usmerja in vodi samostojno pridobivanje znanja iz gospodinjstva; — organizira, usmerja in vodi interesne in druge dejavnosti učencev; — s svojim delom in ravnanjem predstavlja in prenaša družbenomoralne in kulturne vrednote socialistične in samoupravne družbe; — usklajuje in povezuje svoje delo z drugimi učitelji, s starši, svetovali mi in zdravstvenimi delavci, društvi, družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. Za uresničevanje teh nalog si diplomant med dodiplomskim študijem pridobi temeljno splošno strokovno in praktično znanje, si oblikuje potrebne osebnostne lastnosti ter se tako oblikuje v učitelja, ki s svojo strokovno in pe-dagoško-psihološko usposobljenostjo ter z zavzetim družbenim delovanjem zmore uresničevati smotre osnovne šole, srednjega usmerjenega izobraževanja in drugih izobraževalnih ustanov. Študij je zasnovan na izhodišču, da lahko smotre samouprav ne socialistične družbe uresničuje le učitelj, ki se je tako tudi sam usposabljal. : studijskega dela. Pr' :e;r. taito, ua M..ižurijo mtse.ne ir. izrazne >r osebno«? zn Ho samostojno in na različne načine podajati te- Diniomar.t' sodekivjr \ organiziran1: zbii;, se aspusob:..'. za pz, če- anje gospodinjstv: 5 OBVEZNOTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ^ DIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik ,. a) Študent lahko prestopi iz 1. v 2. letnik, če opravi študijske obveznos1j| — splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite 1 — matematike — anorganske kemije ... b) Za napredovanje iz 2. in 3. letnik študija mora študent opraviti štuffn obveznosti iz: — splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite II — pedagogoke — didaktike z izobraževalno tehnologijo — organske kemije — eksperimenti I c) Za napredovanje iz 3. v 4. letnik študija mora študent opraviti poleg'1 * * izpitov iz 1. in 2. letnika študija še obveznosti iz: ! "«1 — fizikalne kemije I Lj' — metodologije kemijskega izobraževanja I. Jb^c 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznea letnika in podaljšanje statusi' trie denta j' Ponavljanje letnika je določeno s statutom visokošolske organizacij6 * * * *' *|ati 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Pri izbiri predmetnih vezav in izbirnih predmetov svetuje odbor za štutM zadeve visokošolske temeljne organizacije. Pri svetovanju glede J*Hos predmetov prevladujejo tale merila za usmerjanje: študentove želje in nag11 ;«"ano • k nja, štipenditorjeve potrebe in želje, študijski in raziskovalni program v is0, šolske temeljne organizacije ter možnost financiranja v sklopu pristojn6' ^t: Hn braževalne skupnosti. 5.4. Pogoji za zaključek študija , Študent konča študij, če opravi vse obveznosti, ki jih določa programtel '»je '• d: id tv v b):, _ dela in uspešno zagovarja pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo. Diplomsko delo izbere iz ene od vpisanih strok študijskega programa. V. plomskem delu mora dokazati tudi sposobnost, da zna prenašati teor6"fei znanje v pedagoško prakso. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Za izvajanje programa so potrebni habilitirani učitelji po Zako"1 usmerjenem izobraževanju za določeno področje. Zu izvajanje pedag0" prakse pa tudi zunanji sodelavci. 6.2 Materialni pogoji Za uresničevanje študijskega programa potrebujemo: predavalnice, sp6‘ lizirane učilnice za izvajanje seminarjev, laboratorije, fonolaboratorij, ni^! računalniško učilnico, specializirano knjižnico, specializirano delaVj t j zbirke učil, terminal za delo z bazami podatkov in avdiovizualna sredstva: mero, magnetoskop, več televizijskih aparatov, zbirko učnih filmov. 6.3 Usmeritev v znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosti Izobraževalna organizacija opravlja raziskovalno delo, povezano z vz! no-izobraževalnim delom na posameznih področjih. Pri tem se povezuje ? gimi visokošolskimi in raziskovalnimi organizacijami ter drugimi organi!1 jami združenega dela — neposrednimi uporabniki. . i, - Raziskovalno delo poteka na podlagi raziskovalnih programov. K uresflj *°c vanju raziskovalnih programov pritegne izobraževalna organizacija tudi dente tako, da opravljajo seminarske naloge, sodelujejo pri raziskov"1 delu učiteljev in pripravljajo diplomska dela. 4.1 j'"- S; -fr1 alAil 1.2 pR ... Ha fit Os Os Pi, Te "Vil tk M, 4.. 4.. !Č M; «1 meljna spoznanja prehrane in gospodinjskih znanosti ter pomembne m6*1 dela; Hj! — se usposobijo za samostojno pripravo in izvedbo praktičnega dela, »JL. bodo opravljali z učenci in za pripravo ustreznih navodil za učence, znajo 0^ ,, sti in.odgovornosti za Dokiicrc dc'o r'i cvn ■ mora; ■ / ; "! • b nehn spopotnjsvati. ’ , '4 — ra/umeiozr.ačiiniA:1 otrokove duševnosti. ' '.-‘r'n!'l t\'en° vz80in0 ukrepati, se usposobijo za učinkovito individualizacijo in no-tpj? diferenciacijo pouka in vseh drugih dejavnosti na posameznih stopnjah ^'gospodinjskem pouku ter šolski prehrani; ji sPoznajo smernice sodobne specialne pedagogike, se usposobijo za pre-H0^avanje različnih stopenj in vrst prizadetosti ter za tako obravnavo, ki blaži k znajo izbirati in oblikovati učne vsebine, uporabljati metode in oblike “sklad- ....................... ’ ■ “ * ■ K razvojnimi in individualnimi posebnostmi učencev, glede na po- l- "položaj v razredu ter tako, da kar najbolj razvijajo samostojnost, kritič-'niciativnost in ustvarjalnost učencev; tli ■1°*3vladajo in znajo funkcionalno in prilagojeno uporabljati različne učne ip, 'ke in spretnosti ter gospodarno in smotrno uporabljati sodobno učno teh-(v°pjo; s tem pripomorejo k racionalizaciji in učinkovitosti vzgojno-izobra-^'nega dela in samostojno pripravljajo didaktično gradivo; "d ,P°drobno spoznajo vsebine gospodinjstva po učnih načrtih osnovne šole plovne metode, ki so primerne pri pouku gospodinjstva v osnovni šoli; (lj. se usposobijo za načrtovanje, organizacijo in vodenje vzgojnih dejavno-šloil "ružbeno-potrebnega dela, ki jih zahteva sodobna osnovna šola, zlasti ce-T^evna, in šola z organiziranim podaljšanim bivanjem učencev; eP znajo organizirati in voditi učence pri samostojnem delu, s svojimi načini Učencev oblikujejo in utrjujejo učne in delovne navade; znajo pravilno in "kovito motivirati učence pri šolskih in drugih dejavnostih; J ^ Znajo oblikovati kolektiv, v njem razvijati samoupravne in demokratične la°se ter s kolektivom in v njem oblikovati posameznika ter strpno in hu-reševati kritične vzgojne situacije; il ob .sPoznaj° zakonitosti družinske vzgoje, znajo navezati stik s starši, si pri-njihovo zaupanje ter skupaj z njimi izbirati najučinkovitejše načine re-“"ja učno-vzgojnih težav; I se usposobijo za kritično razčlenitev svojega vzgojno-izobraževalnega , ? ter na podlagi te analize in nenehnega samoizobraževanja izboljšujejo v, °ie delo; tji i^'usposobijo se za sodelovanje pri raziskavah o specialnih didaktičnih pro- { se usposobijo za vzdrževanje, obnavljanje in dopolnjevanje šolske zbir-’ didaktičnih sredstev in pripomočkov za njihovo posodabljanje; j ^ se usposobijo za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov vzgojite-^ v VVO, za usposabljanje kmetovalcev in za uresničevanje drugih progra- pREDMETNIK in učni načrti ' Preglednica skupnih pedagoško-psiholoških predmetov 4 ^tf.OMI in DS »"dobna filozofija 'biologija s politologijo I' ^jitična ekonomija ' urologija ^dagogika (s pedagoško metodologijo)' , 'daktika (z izobraževalno tehnologijo) ‘ aravoslovje in tehnologija peresne dejavnosti2______________________ 60 60 ^u£aj_ 180 jObsega pedagoške, andragoške in metodološke dejavnosti Predmet (vaje) se lahko vključijo v predmetnik za gospodinjstvo Pripomba: Tuji jezik (240 ur tehnične angleščine ali nemščine) fakultativno. 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.2 Usmeritev: pedagoška 2.3 Ime in vrsta programa Ime programa: Gospodinjstvo Vrsta: VIS 2.4 Smer: pedagoška VIS, dvopredmetna 2.5 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi: z biologijo, s kemijo Ime predhodnega programa; Učitelj naravoslovno-matematične smeri, Na- ravoslovno-matematična tehnologija Vrsta: SR Zahtevnejši program: specializacija 2.6 Strokovni naslov: diplomirani učitelj gospodinjstva in... Stopnja: VII-1 Značilna dela in naloge: poučevanje osnovnošolskih učencev pri predmetu gospodinjstvo in interesnih dejavnostih; poučevanje gospodinjstva v programih srednjega izobraževanja; svetovalno in pospeševalno delo v kmetijskem gospodinjstvu. 2.7 Trajanje izobraževanja: 4 leta 2.8 Opomba: obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, sta enakovredni. 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM 3-1 v program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali programe: Učitelj naravoslovno-matematična smer ali Naravoslovno-matematična tehnologija oziroma gimnazijo splošne ali pedagoške smeri pred uvedbo programov srednjega usmerjenega izobraževanja. 3.2 Brez diferencialnega sprejemnega izpita se lahko vpišejo v ta program tudi kandidati s končanim programom srednjega izobraževanja, v katerem je bilo vsaj: 380 ur slov enskega jezika, 280 ur tujega jezika, 315 ur matematike, 240 ur fizike, 240 ur biologije in 240 ur kemije. 3.3 Kandidati, ki niso končali ustreznega srednješolskega programa, se lahko vpišejo, če opravijo diferencialni sprejemni izpit iz tistih navedenih predmetov, ki jih niso imeli v zadostnem obsegu v programu prejšnjega izobra-zevanja. Diferencialni sprejemni izpit obsega razliko med programom, ki so ga končali, in vsebino navedenih predmetov v programu Učitelj naravoslovno-matematična smer. JL 45 Letnik 3. 60 — 90 45 — 60 — 30 150 180 Skupaj 4. ur — 105 — 60 — 60 30 30 — 90 — 105 — 60 30 30 — 30 60 570 ^ Preglednica predmetov — gospodinjstvo (dvoprednietno) Medmet 1. 2. Letnik 3. 4. Skupaj ur ^tematika ,.a^unalništvo in informatika Sa snove kemije $nove biologije ^Mirana I — VII j,eLsti| in oblačenje (.("hira bivalnega okolja », °nomika in integracija gospodinjstev '-filologija gospodinjskega izobraževanja s praktikum! 60 60 150' 1502 60 30 30 (45) 105 ' 120 120 75 120 90 120 150 60 150 60 30 60 1501 1502 390 120 120 150 420 ur . . 360 375 405 360 1500 vezavo z biologijo vezavo s kemijo j'3 Pojasnila “•l Vaje prj predmetih tega predmetnega področja so v skupinah po naj-'CJ6 študentov v posebnih učilnicah. j^stopi in hospitacije potekajo v osnovni šoli. Vsak študent opravi pri me-' 'k' gospodinjstva 2 nastopa v 3., in 2 nastopa v 4. letniku; 8 hospitacij je skupnih, in sicer 4 v 3. in 4 v 4. letniku. 10 hospitacij opravijo študenti pri kolegih — 5 v 3.in 5 v 4. letniku. 4.3.2 Študenti opravljajo strnjeno pedagoško delovno prakso, in sicer: po 14 dni (2 tedna) v 3. letniku in 2 tedna v 4. letniku. Te ure se ne štejejo v 3600-urno obveznost. Med štirinajstdnevno pedagoško delovno prakso mora vsak študent pri vsakem predmetu opraviti 3 nastope, 3 hospitacije pri učiteljih in 3 hospitacije pri kolegih. 4.3.3 Študent študija ob delu je oproščen pedagoške delovne prakse, če uma pri poučevanju tega predmeta vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj. 4.3.4 Vsak študent mora obiskovati telesno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na teden v 1. in 2. letniku. Te ure so zunaj 3600-urne obveznosti. 4.3.5 Prilagoditev programa študija ob delu Študentom ob delu se program prilagodi tako, da študenti poslušajo tretjino ur predavanj, opravijo tretjino ur seminarjev in vse eksperimentalne vaje, navedene v učnih načrtih. Za tiste, ki so diplomirali na višji stopnji po starih programih, lahko pripravimo na podlagi tega predmetnika in učnih načrtov prilagojeni predmetnik in učne načrte za 3. in 4. letnik. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN ZAKLJUČEK ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Za prehod v višji letnik morajo študentje opraviti izpite (kolokvije) pri naslednjih predmetih: — za vpis v 2. letnik: matematika, fizika, osnove kemije, prehrana, ŠLO in' DS I; — za vpis v 3. letnik: prehrana, pedagogika 1, tekstil in oblačenje, didaktika, elementarni pedagoški praktikum (pisna kolokvija iz ergodidaktike in prehrane), SLO in DS 11; — za vpis v 4. letnik: vse obveznosti iz prvega in drugega letnika, prehrana, kultura bivalnega okolja (2 izpita), ekonomika in integracija gospodinjstev, opravljen kolokvij in samostojno delo pri pripravi učnih enot v okviru metodike gospodinjskega izobraževanja. 5.2 Študentje smejo ponavljati letnik, če opravijo najmanj polovico študijskih obveznosti, ki so predvidene za vpis v višji letnik. ,5.3 Študent konča študij, ko opravi vse obveznosti po programu in diplomski izpit iz ene od vpisanih strok. Diplomski izpit iz gospodinjstva obsega zagovor pozitivno ocenjenega diplomskega dela. Pri diplomskem izpitu mora študent pokazati sposobnost, da zna uporabljati teoretično znanje v pedagoški praksi. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Za izvajanje programov so potrebni habilitirani učitelji, sodelovali pa bodo tudi asistenti in laboranti (vaje, praktikum, interesne dejavnosti). Za izvajanje pedagoške prakse so potrebno tudi zunanji sodelavci. 6.2 Materialni pogoji Za izvedbo programa so potrebne naslednje učilnice in oprema: 1. Specializirana učilnica za praktično delo iz prehrane, ki ima 16 do 20 delovnih mest. Ob vsaki mizi za dvoje mest morajo biti vir električne napetosti z vsaj dvema vtičnicama (220 V), vir mestnega plina in vodovodna napeljava. Učilnica ima standardizirano opremo za izvedbo visokošolskih eksperimentalnih vaj, dopolnjeno s kombiniranim hladilnikom, kombiniranimi štedilniki, pečicami in mikrovalovno pečico ter zbirko kompletov v 9 do 10 izvedbah za osnovno šolo. 2. Specializirana učilnica za praktično delo pri predmetu tekstil in oblačenje mora imeti 16 do 20 delovnih mest. Ob vsaki delovni mizi mora biti vir električne napetosti, z vsaj dvema vtičnicama za 220 V. V prostoru morata biti tudi tekoča voda in plinska napeljava. Učilnica ima standardizirano zbirko učil za vaje iz tekstila in oblačenja, dopolnjeno s prenosnimi električnimi šivalnimi stroji (do 8 kom.), tekstilnimi statvami (1 komš-90cm), pralnim, sušilnifn, likalnim strojem in regulacijskimi likalniki ter deskami za likanje (do 8 kom.). 3. Specializirana učilnica za metodiko pouka gospodinjstva je po svoji vlogi podobna standardizirani učilnici v osnovni šoli. Na voljo marajo biti vsa učila, ki jih študent kasneje uporablja na delovnem mestu. Na voljo mora biti tudi ustrezno število (8 kompletov) tistih učil, ki se uporabljajo v osnovni šoli za množične vaje. 4. Specializirano učilnico je mogoče uporabiti tudi za vaje iz predmeta kultura bivalnega okolja 1 poleg avdiovizualnih sredstev so potrebne ročne in mehanizirane delovne priprave za čiščenje in vzdrževanje stanovanja: zbirka krp iz vlakovine, specialna vedra, krtače in omela, sesalnik, loščilnik in univerzalni stroj, zbirka čistilnih sredstev in sredstev za nego. V učilnici mora biti tudi prostor za shranjevanje učil in priprav za metodične vaje. 5. Specializirana učilnica mora biti taka, da se lahko v njej študenti tudi individualno priučujejo za vsa dela, ki jih opravljajo v osnovni šoi. 6. Vsak visokošolski učitelj mora imeti na voljo kabinet: učitelji prehranskih in gospodinjskih predmetov za raziskovalno delo in razvijanje novih praktičnih vaj, učitelj metodike za individualne pogovore s študenti. 7. Knjižnica. 6.3 Usmeritev v znanstvenoraziskovalno ali strokovne dejavnosti Izobraževalna organizacija opravlja raziskovalno delo, povezano z vzgoj-no-izobraževalnim delom pa posameznih področjih. Pri tem se povezuje z drugimi visokošolskimi in raziskovalnimi organizacijami in se združuje v posebni raziskovalni skupnosti. Z organiziranjem in izvajanjem raziskovalne dejavnosti izobraževalna organizacija: — skrbi, da se s svojimi raziskovalnimi dosežki vključuje v družbeno skup- nost; — sodeluje z drugimi raziskovalnimi organizacijami; — objavlja izsledke raziskovalnega dela; — sodeluje z nosilci načrtovanja družbenega razvoja. Raziskovalno delo poteka po raziskovalnih programih. Pri uresničevanju raziskovalnih programov izobraževalne organizacije sodelujejo tudi študentje, tako da opravljajo seminarske naloge, sodelujejo pri raziskovalnem delu učiteljev in pripravljajo diplomska dela. 1 Lik diplomanta diplomanta temelji na enotnosti vzgoje in izobraževanja, na enotnosti Ke in kineziološke znanosti. Diplomant mora biti večstransko izobražen |a koVniak. ki lahko zadovolji potrebe stroke na različnih delovnih področjih, Y vzgojno-izobraževalnih in telesnovzgojnih organizacijah, v športnih jyVjh ter samoupravnih telesnokulturnih organih in skupnostih. ! ^ 'Piomant je usposobljen predvsem za opravljanje del in nalog v osnovnem Adijem usmerjenem izobraževanju, kjer programira, izvaja in vrednoti ^"formacijske procese telesne vzgoje v šoli, v vseh danih oblikah pouka, lljg^ncirano po spolu in različnemu stanju psihosomatičnega statusa šolske ^'Plomanti se seznanijo tudi: ja, s Programiranjem in medičnim vodenjem sestavljenega procesa trenira-ifI)’iPr' tem gre za razvijanje posebnih sposobnosti na višji ravni tehnično-tak-isten dosežkov v športih, ki jim namenjamo v naši republiki več pozornosti v iainmu šolske telesne vzgoje, v športih, ki so zaradi naravnih danosti tradicio-značilni za Slovenijo; ekr Z izvajanjem pedagoškega in andragoškega procesa na področju športne le^cijeskladno z željami in.potrebami delovnih ljudi in občanov v združe-ioseudelu- krajevnih skupnostih, telesnokulturnih organizacijah in turizmu, ^ no s koristno izrabo prostega časa ter humanizacijo življenja in dela; (ijkerSe2 delom z gibalno prizadetimi osebami, predvsem iz vrst šolske mladine, iriij0 ® 2 Uv'edbo podaljšanega bivanja v šoli odpirajo možnosti za gibalno tera-'1 normalnem šolskem okolju; medicinskimi in psihološkimi predmeti, ki jim dajejo podlago za pou-' i 1 le zdravstvene vzeoie. ,sehls^0klic-pedagoga telesne in zdravstvene vzgoje je značilno delo z ljudmi iora " ‘ ‘ I’’ ' ~ nravstvene vzgoje. orf f seh 110^'ptosti z zelo različnim stanjem psihosomatike posebnosti. Zaradi tega I 'bdou-lfontant poznati psihosomatične značilnosti oseb v različnih razvojnih '# 'i^en/- Poznati mora kineziološke operatorje in učinke, ki jih imajo le-ti na '«iike r Zlle človekovega psihosomatičnega statusa, ter obvladati metode in teh-J ?biro jVnanja z njimi. Poznati mora objektivne in najprimernejše postopke za ’ ‘n usmerjanje ljudi v ustrezne gibalne dejavnosti in športe. Ker šolska te-?£! Žgojg Z^.°ia ni učni predmet, temveč vzgojno področje, pedagog telesne * kriK' svoj s m delu ne sme biti tehnolog in izvajalec rutinskih opravil, tem- » t>.-i hjlt:en so°blikovalec celostne osebnosti otr< in mladine. ,t ! Dn svojem delu lahko nenehno o-v 'oriio s prakso. mora biti j ^ , 'Ur • ■ ■.e.eomo-izobražev.-.lreg:- j,i L, - ■■ u - - n spreminjajočih se oko- sovafitega dela. terne!'- .- Telesna vzgoja -vis načine vrednotenja rezultatov in uporabo le-teh v praksi. Poznati mora zakonitosti in marksistično zasnovanost vzgojno-izobraževalnega procesa, družbeno usmerjenost šolskih sistemov in filozofsko, sociološko ter politološko usmerjenost telesne kulture pri nas. Diplomanti si pridobijo pomembno podlago za svoje pedagoško delo s študijem, ki je zasnovan interdisciplinarno. Temeljna znanja in njihova uporaba so združeni v predmetnem področju antropološka kineziologija; pri tem diplomant spozna temeljne zakonitosti kineziološke znanosti, njeno problematiko in razvojne smeri. Pomembno področje študija so informacije s področja panog specialne kineziologije: fiziologije, psihologije, sociologije, biomehanike, anatomije, biologije, pedagogike in medicine, ki povezane s kineziologijo omogočajo diplomantu interdisciplinarno reševanje problemov telesne vzgoje, športa in športne rekreacije. Pri strokovnih predmetih se diplomanti seznanijo s teorijo in specialno didaktiko različnih športnih panog. Za stroko je posebno pomembna metodika telesne vzgoje, športa in rekreacije, ki v povezavi z drugimi predmeti vključuje in prenaša pridobljeno znanje v neposredno vzgojnoi-zobraževalno delo s šolsko mladino in z odraslimi. Zaradi obširnega znanja medicinskih in psiholoških predmetov je diplomant usposobljen tudi za poučevanje zdravstvene vzgoje. Temeljno znanje pri vseh predmetih je diplomantu podano tako, da izoblikuje njegov dialektično materialistični pogled na dogajanja v svetu, da se oblikuje v strokovnjaka, ki mu je vrednostno izhodišče marksistični svetovni nazor in zaradi narave področja telesne kulture še posebej marskistično pojmovanje človeka kot svobodne in ustvarjalne osebnosti v razvoju samoupravne socialistične družbe. Pedagog telesne in zdravstvene vzgoje mora biti telesno in psihično zdrava oseba z ustrezno razvitimi gibalnimi sposobnostmi. Delo je strokovno zahtevno in družbeno odgovorno, zato so poleg visoke strokovne usposobljenosti potrebne tudi nekatere osebnostne lastnosti, ki oblikujejo njegov osebnostni profil: a) spoznavna in akcijska učinkovitost: — razvite splošne intelektualne sposobnosti; umske sposobnosti za razumevanje teoretskih osnov za delo v vzgoji in izobraževanju; sposobnost spoz-. navanja samega sebe, vživljanja v druge in stvarno samoocenjevanje; razvitost interesov ter zmožnost napredovanja v učenju in izobraževanju; visoka stopnja komunikativnosti in samozavest v stiku z drugimi; nagnjenje za delo z otroki in mladino; b) čustvena ustreznost: — čustvena stabilnost, odpornost do frustracij, zmožnost zaznavanja in pri- Uzniar-a odzi'ar n ■'a austven -Mn a z d: caimi a, :;a-: — : . ..z .us.vwiur. a: r,moiua zadovoiruvo s seboj m zaupanje ' — stvaren pedagoški optimizem, ki se kaže v pedagoškem erosu in v veselju do opravljanja pedagoškega poslanstva; c) socialna ustreznost: — spoštovanje in upoštevanje mišljenja drugih, hotenje in zmožnost za sodelovanje z drugimi učitelji, učenci, starši in drugimi; pretežnost z etičnimi vrednotami socialističnega humanizma, ki se kaže v odnosu do sočloveka, družbe, narave in umetnosti; še posebno pozitiven odnos do naše samoupravne socialistične družbe, do zgodovinskega boja slovenskega naroda in drugih narodov in narodnosti Jugoslavije pri uresničevanju njenih ciljev in do naravne in kulturne dediščine. Pedagog telesne vzgoje mora imeti pravilen odnos do ljudi. Znati mora najti stik z njimi in biti dostopen. Sposoben mora biti učinkovito, strpno in humano reševati kritične vzgojne situacije. Razumeti mora probleme otrok in dorašča-joče mladine. Sposoben naj bo psihološko opazovati, biti mora moralen in zato mora ocenjevati. Biti mora dober organizator s smislom za stvarnost. Ima naj primeren odnos do narave, skrbi naj za varstvo okolja. Mora se zavedati svojih dolžnosti in z ljubeznijo opravljati delo in poklic. Pri svojem delu mora biti ustvarjalen, mora ga kritično vrednotiti in izboljševati. Diplomantu naj bo vodilo pri njegovem delu etični kodeks pedagogov v telesni kulturi. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.2 Usmeritev: pedagoška 2.3 Ime in vrsta programa Ime programa: Telesna vzgoja. Vrsta: VIS 2.4 Strokovni naslov: VIS profesor telesne vzgoje Stopnja zahtevnosti dela: VII/1 Značilna dela in naloge: učitelj telesne vzgoje in zdravstvene vzgoje 2.5 Trajanje študija: štiri leta 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Predhodni programi V program se lahko vpišejo kandidati, ki so končali enega izmed programov srednjega izobraževanja pedagoške usmeritve ali programe v naslednjih usmeritvah: naravoslovno-matematična tehnologija, družboslovno-jezikovna, zdravstveno varstvo — zdravstveni tehnik ter kandidati, ki so končali gimnazijo splošne ali pedagoške smeri pred uvedbo usmerjenega izobraževanja. V izobraževanje se lahko vključijo tudi kandidati, ki so končali druge štiri- let.-eprorr-u-ne srednjem ' . irv.,: • ur,- .:•!:• --- Mto- i-. .••pr** • ' ':4V- ■v; . r. ntateopega jeziki... knnzc-vnosšjo,ntciematike in nu.. obse uti nmzrum:: L ar —-urer •z:, dni noul; -• Študentu, ki ima v skladu z veljavno kategorizacijo po družbenem dogovo a s| ih' H nika, fakulteta prilagajanja izpolnjevanje obveznosti po vzgojno-izobraže'"' . nem programu ter mu omogoča izobraževanje pod posebnimi pogoji v skisat,aVst zakonom, s tem statusom in s posebnim pravilnikom, ki natančneje ureja pl* ^ : vice in obveznosti študentov. " 5.3 Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem iL;er Slušatelje usmerijo v izbirne programe aplikativnih predmetov učitelji tfl13° predmetov na temelju njihove uspešnosti in motiviranosti pri osnovnem ptff ^ 'keo gramu. _ Priporočilo učiteljev ni obvezno za izbiro teh programov, vendar imajo st" Pr dentje z učiteljevim priporočilom prednost pri vpisu vanje, ker je število šhT s dentov pri posameznih programih omejeno. Študente usmerjajo v delovno prakso učitelji izvajalci ustreznega program*! Pri usmeritvi jim svetujejo in priporočajo, da se odločijo za tiste oblike delovhf hKj prakse, ki so uporabnejše za delovno okolje v kraju, kjer bodo zaposleni 1 Za izdelavo projekta diplomske naloge prejmejo študentje pisna navodil3: “ Študent izbere temo diplomske naloge na podlagi razpisanih tem ali po Pl-V^ svetovanju z učiteljem. 5.4 Pogoji za zaključek študija a Študent, ki je uspešno opravil vse obveznosti po določenem vzgojno-izobf3 ževalnem programu fakultete ter uspešno zagovarjal diplomsko delo, dobidf ^tn plomo. Diplomsko delo obsega pisno diplomsko nalogo in njen zagovor. St 'eto, Peci; jiho 'Silo Hi kupi 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji: _ Podrobnejši kadrovski pogoji so navedeni pri posameznih učnih načrtih. j izvajanje pedagoške prakse bodo potrebni tudi zunanji s sodelavci. 6.2 Materialni pogoji Vzgojno-izobraževalni proces se izvaja pretežno na sedežu fakultete, en dj pa tudi drugje (vodne in taborniške dejavnosti, smučanje, planinska tura h turno smučanje). Za izvajanje programa na fakulteti potrebujemo: večjo amfiteatralno ph davalnico, 4 predavalnice (za 50 do 70 slušateljev), 3 do 4 manjše predavaln'3 (za 30 slušateljev), 7 večjih ali manjših športnih dvoran oziroma telovadi" (specialno opremljenih za športne igre, športno gimnastiko, atletiko, ple5^ športno ritmično gimnastiko, borilne športe, trim, osnovno motoriko), polh1 bazen (25m), odprt bazen (50m), atletski stadion, 4 zunanja igrišča (nog" metno, košarkarsko, rokometno, odbojkarsko), knjižnico, čitalnico, 4 labof* torije (fiziološki, biomehanski, funkcionalni, psihološki), ambulanto (2 d0; prostori), 35 kabinetov za učitelje in asistente, 2 sejni sobi (večja, manj"* računalniški oddelek (3 do 4 prostori), razdeljevalnico hrane za študente in lavce fakultete, klubski prostor za študente, upravne prostore (12 = dekan* tajništvo, računovodstvo, knjigovodstvo, študentski referat, referat za sploš*1 ,u zadeve, upravnik zgradbe), oddelek za tisk in založništvo (4 prostori), oddel* ibij, za šolanje amaterskih kadrov (2 prostora), več skladišč za arhive, opremo, m* vizite, avdiovizualne naprave itd., manjšo obrtno delavnico, kurilnico. Za-dzvajanje programa zunaj sedeža izvajalca je treba zagotoviti: le,*li športni center na morju (Savudrija, Seča), letni športni center v notranjo*' (Mozirje), zimski športni center (Kranjska gora, Planica), zimski visokogot*! center (Komna), slovensko sredogorje in visokogorje, učna praksa. Fakulteta potrebuje za izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa j1* !nje slednja pomembnejša sredstva: barvno televizijo z namiznim videorekorder]"1 iv, in prenosnim videorekorderjem s kamero. 2 magnetoskopa, 6 grafoskopov.' episkope, 3 diaprojektorje, 3 kinoprojektorje (3x8 mm, 2 x 16 mm), 1 prei^ sni televizor, 3 magnetofone. 1 glasbeni stolp, 6 računalniških terminalov,-mikroračunalnike, 1 tipkalnico, 1 luknjač kartic, 2 fotokopirna stroja, 2 tiska" ska stroja, ciklostilni stroj, stroj za prežlganje matric, rezalne škarje, zlagal11 ič, stroj, stroj za vezavo. a\, Med izobraževanjem si morajo študenti nabaviti vso športno opremo (drest . s trdnirke, plavalno opremo, copate, smučarsko opremo — alpsko in tekašk* alj), planinsko opremo, opremo za potapljanje in drugo). \\ Spe sne 'sok, -Hi l)V 1.1 1.2 .Uči Ih o 'c k; H lvn, Tel 'rti avti > 10° K J!? C 52« i?! 120 120 opravljanje vseh štirih izpitov. Študent konča študij, ko samostojno pnptl1'') magistrsko delo in ga uspešno zagovarja. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Fakulteta za telesno kulturo ima 14 habilitiranih visokošolskih učiteljev' J lahko predavajo večji del predložene vsebine programa. Tako kot v doseda11)! praksi pa bomo pritegnili k sodelovanju priznane pedagoško raziskovalne dfl lavce iz Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Filozofske fakultete v LjuH Ijani, Visoke ekonomsko komercialne šole v Mariboru in še zlasti s Fakultet za telesno kulturo v Zagrebu. Po potrebi in možnostih bomo število predavan j Ijev še povečali. Predvidevamo, da bomo občasno povabili k sodelovanju prlZ nane strokovnjake iz tujine. Čeprav zahteva program štiri delavce s polnimdf j lovnim časom, ne predvidevamo posebne nastavitve za podiplomski študij I x Materialni pogoji j l?vajanje programa imamo najnujnejše materialne možnosti, ki so pred-dodiplomski visokošolski študij. Potrebe po normalnih materialnih Joštih pa so tolikšne, da jih v predloženem programu ni primerno navajati, ^ovalna oprema je namreč temeljni pogoj tudi za izvajanje magistrskega 1a- ta pa je skoraj v celoti zastarela in pomanjkljiva. Usmeritev znanstvenoraziskovalne dejavnosti °bne zasnove za doseganje predvidenih učinkov, ki nastanejo ob trans- formacijskih procesih pod vplivom kinezioloških operatorjev v telesni kulturi, so usmerjene k oblikovanju, pridobivanju in razvijanju tistih značilnosti, lastnosti, sposobnosti in znanja, ki omogoča človeku zadovoljevanje celostnih biopsihosocialnih potreb po igri in gibanju, najbolje prilagajanje novim razmeram civilizacije in doseganje vrhunskih uspehov v športu. Na malokaterem področju človekove dejavnosti gre danes za tako korenite posege v celotno človekovo osebnost, kot prav na področju športa v najširšem pomenu. Zato je marksistično usmerjena znanost prvi pogoj za tako dejavnost. Zato je nujno usmeriti raziskovanje v preučevanje zakonitosti telesne vzgoje v šoli, vrhunskega športa, športne rekreacije v turizmu, gospodarstvu in krajevni skupnosti, splošnega ljudskega odpora in za zagotavljanje boljšega zdravja prebivalstva. Program izhaja iz težnje, da se razvoj kineziolnške znanosti usmeri tako, da bodo zagotovljene znanstvene informacije, ki omogočajo smotrno načrtovanje in objektivno ter veljavno preverjanje tega, kako učinkuje telesna kultura na spreminjanje subjektov. Načrtujemo tudi sodelovanje kineziološke znanosti pri uresničevanju naslednjih družbenih ciljev: narodna identiteta, obramba in samozaščita, bivališče. zdravje, izobrazba, kultura in znanje. Specialistični študij za telesno vzgojo razvojno motenih oseb (mototerapija) -izs 0r°gram izobraževanja ža pridobitev naslova specialist za telesno vzgojo ra-#;dn° motenih oseb (mototerapijo) temelji na ugotovitvah, da je vsako leto p^zvojno in zdravstveno motenih oseb, ki jim je treba pomagati. a.emoženi program je v temeljnih prvinah usklajen z drugimi vzgojno-izo-j evalnimi programi za pridobitev naslova specialist na Fakulteti za telesno Uro v Ljubljani. !(. jirLll< DIPLOMANTA ikl sPefcialista za telesno vzgojo razvojno motenih oseb (mototerapijo) na t lteti za telesno kulturo temelji na enotnosti stroke in kineziološke znano-/na potrebah po samostojnih specialistično usposobljenih strokovnjakih j, r 0 z razvojno motenimi osebami, predvsem med šolsko mladino. . Hj /nalist mora biti večstransko izobražen strokovnjak, ki lahko zadovolji ll 8a ' stro*4e na različnih delovnih področjih, zlasti v vzgojno-izobraževalnih ' | ni?acijah in zdravstveno rehabilitacijskih organizacijah, ter v skupini . p'"'tvenih delavcev opravlja naloge gibalne terapije. , ^ specialista za telesno vzgo-jo razvojno motenih oseb je značilno delo z s J11' Vseh starosti z zelo različnimi stanji psihosomatičnega statusa. Zaradi-^ mora specialist poznati psihosomatične značilnosti zdravih ter razvojno. 11 & VslVeno in gibalno prizadetih oseb različne starosti. Poznati mora kinezio-* 'J 0Per;>torje in učinke, ki jih imajo le-ti na razsežnosti človekovega psiho-I/ničnega statusa in optimalne postopke za izbiro in usmerjanje ljudi v njim . 0rierne gibalne dejavnosti. Da bi pri svojem delu lahko nenehno povezoval ’ t|.i° s prakso, mora obvladati temeljne metode raziskovalnega dela, te-/Ne načine vrednotenja dosežkov in uporabo le-teh v praksi. /''raže vanj e je zasnovano interdisciplinarno in je po svoji strokovni usme-11 ioj|frav''oma povezano s področji, ki preučujejo probleme specialne peda-u"'6. psihopatologije, kinezioterapije in športa za invalide. ^Edmetnik ^ * Preglednica predmetov i?,roPološka kineziologija l^ntatska kineziologija ®de raziskovalnega dela ./"dna pedagogika in didaktika cl|olog:! 'fiove | 3« 30 30 sili na pedagogika »logija osebnosti in učenja ""ve psihopatologije Z-^dza invalide /l!Pjeksna rehabilitacija 120 Specialist mora imeti predvsem pozitiven odnos do ljudi, znati mora navezovati stike z njimi, biti dostopen in komunikativen. Sposoben mora biti za učinkovito, strpno in humano reševanje kritičnih vzgojno-zdravstvenih situacij. Imeti mora smisel in razumevanje za probleme in stiske otrok in odraščajoče mladine. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.2 Usmeritev: pedagoška 2.3 Ime in vrsta programa: Ime programa: Specialistični študij za telesno vzgojo razvojno motenih oseb (mototerapijo) Vrsta: IZS 2.4 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi: Telesna vzgoja — VIS, VU/1 2.5 Strokovni naslov in stopnja zahtevnosti dela: specialist za mototerapijo VII/2 2.6 Trajanje izobraževanja: tri semestre 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 V izobraževanje za pridobitev naslova specialist se lahko vpišejo diplomanti fakultete za telesno kulturo brez sprejemnega izpita. 3.2 Za kandidate, ki niso končali fakultete za telesno kulturo, določi vsebino in obseg preskusa znanja Odbor za znanstvenoraziskovalno delo in podiplomsko izobraževanje, in sicer za vsakega kandidata posebej. 3.3 Kandidati za podiplomsko izobraževanje morajo imeti dve leti delovnih izkušenj. Izjemno sposobnim diplomantom druge stopnje se lahko priznajo tudi delovne izkušnje, ki so si jih kandidati pridobili na strokovnem področju pri dodiplomskem izobraževanju. Semester 2. 3. 45 — 45 — 40 40 20 20 Skupaj ur 30 30 30 45 30 45 80 40 150 60 330 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Izobraževanje bo organizirano tako, da bodo potekala nekatera predavanja in vaje nepretrgoma v dvo-ali tritedenskih ciklusih, del predavanj, vaj in seminarjev pa v sklopu ur ob koncu tedna ali ob konzultacijah. 5 ZAKLJUČEK ŠTUDIJA Posebnih pogojev za prehod v naslednji semester ni. Kandidati morajo opraviti seminarske naloge pri vseh predmetih. Seminarske naloge so pogoj za opravljanje izpitov. Kandidat konča izobraževanje, ko samostojno pripravi nalogo za pridobitev naslova specialist in jo uspešno zagovarja. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA 6.1 Kadrovski pogoji Fakulteta za telesno kulturo ima 14 habilitiranih visokošolskih učiteljev, ki lahko predavajo določen del predložene vsebine programa izobraževanja. K sodelovanju bomo povabili tudi priznane pedagoško-raziskovalne delavce Medicinske fakultete in Zavoda za rehabilitacijo invalidov SRS. 6.2 Materialni pogoji Potrebe po ustreznih materialnih možnostih so velike in se bodo spreminjale, tako da v predloženem programu ni mogoče vseh navesti. Specialistični študij telesne vzgoje na visokošolskih organizacijah - izs ;ji v'' “rogram izhaja iz Zakona o usmerjenem izobraževanju v visokem šol-|£l jkj. 'Plomantom fakultete za telesno kulturo je treba omogočiti, da se uspo-ek' Z't'Vno sta'’^e do vzgojno umetniškega dela. Glasbeno kulturo mora - vrl,^Podati z vscmi njenimi razvojnimi, doživljajskimi, intelektualnimi. vr , rwaj£m z vsemi njenimi razvojnimi. uozivijajsKimi, inteieKtuainn n,, "nstnimi in ustvarjalnimi sestavinami: razvija glasbene sposobnosti "im 6 r3 V raziidne glasbene dejavnosti, ki jih zna prilagajati učenčevim razvoj-!! g|as obdobjem in ciljem, kot so po eni strani poklicno usmerjanje, na drugi pa ^ne ozaveščena osebnost. Poleg tega. da uresničuje smotre in naloge pri ni lem učiteljskem delu, posega tudi v širši kulturni prostor kot vodja ali orga- "SD*t0r dejavnosti. Pri tem je treba še posebej poudariti njegovo .Posobljenost za vodenje pevskih zborov. Nenehno mora slediti glasbenemu rseniu kulturnemu razvoju, ob tem pa razviti visoko stopnjo umetniške in Cne zavesti. ^ SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU Posebna izobraževalna skupnost za kulturo in Posebna izobra Piost za pedagoško usmeritev Usmeritev: kultura — glasba , ' usmeritev: kultura — j j 1*0« in vrsta programa Programa: Glasbena pedagogika *tsfa: VIS •4 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi l"11' Predhodnega programa: Glasba SR ">e smeri: glasbenik splošne smeri ' topnja zahtevnosti dela: V v, lote zahtevnejšega programa: Glasbena pedagogika MAG 2 °Pnja zahtevnosti dela: VTI/2 •o Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosi rokovni naslov: profesor glasite £°Pnja zahtevnosti dela: VII/1 Vp]”?0"1)8 dela in naloge: učitelj nauka o glasbi in predšolske glasbe siL .enih šolah, učitelj umetnostne vzgoje —področje glasbene un Hlash u'’mt,rje,,em izobraževanju, učitelj glasbene vzgoje v osn :rn‘m:ifor- vodja interesnih glasbenih dejavnosti in fa ^ •rajanje študija: 4 leta. J J v d < Ul . *T 11. yP0G0JI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE j Program glasbene pedagogike se lahko vpišejo: jtl gral ^andidati. ki so uspešno končali izobraževanje po srednješoi ji asba — glasbenik splošne smeri in opravijo preskus stopni I vezen' i.|nterPrcta(-'ijo programa na enem ali dveh instrumentih, pri 1 '°či av'r’ Glede na kakovost poprejšnjega znanja klavirja se ka Program kategorije A ali kategorije B. Program kategorije A: ena etuda (Clementi, Czerny op. 720, Neupert. Moscheles, Moskovvski, Chopin), Bach: 1 preludij in fuga iz WTK ali angleška suita (1. stavek in sarabanda), 1 sonata: Mozart, Beethoven (op. 2št. 1, op. 14 E dur. op. 14 G dur, op. 10 F dur. op. 10 C mol itd.), 1 skladba avtorjev 19. ali 20. stoletja, ena skladba jugoslovanskih avtorjev. Program kategorije B: etuda (Crammer, Czerny op. 740). Bach — Francoska suita, Mozart — sonata (KV 545 ali 283). ena skladba iz zgodnje klasike ali 19. oziroma 20. stoletja in ena slovenska ali jugoslovanska skladba. B — interpretacijo pesmi ob lastni instrumentalni spremljavi. C — preskus sposobnosti komplementarne glasbene zasnove in razčlenitve notnega teksta. 2. Kandidati, ki so uspešno končali izobraževan je po srednješolskem pro- gramu — smer solopevec-inštrumentalist se lahko vključijo v študij, če opravijo preskus stopnje glasbene nadarjenosti in preskus znanja iz predmeta glasbeni stavek v obsegu programa Glasba — glasbenik splošne smeri. 3. Kandidati, ki so uspešno končali drug štiriletni srednješolski program, morajo opraviti preskus stopnje glasbene nadarjenosti in preskus znanja iz strokovnih predmetov glasbeni stavek, razvoj glasbepe umetnosti in sdfeggio v obsegu programa Glasbenik splošne smeri. 4. Kandidati, ki niso končali štiriletnega srednješolskega programa, morajo opraviti preskus stopnje glasbene nadarjenosti, preskus znanja iz strokovnih predmetov kot v točki 3 ter preskus znanja iz splošno izobraževalnih predmetov slovenski jezik s književnostjo, zgodovina, umetnostna vzgoja in tuji jezik v obsegu programa Glasbenik splošne smeri. 4 PREDMETNIK 1.letnik Število ur v 2. letnik letnikih in semestrih 3.letnik 4.letnik Skupaj ur PREDMET 1. S. 2. s. 3. s. 4. s. 5. s. 6. s. 7. s. 8. s. Filozofija Politična ekonomija Sociologija Politologija SLO in DS Pedagogika Psihologija Glasbena didaktika Akustika Kultura ustnega in pisnega izražanja Tuji jezik Zgodovina upodabljajočih umetnosti Glasbeno narodopisje 30 30 30 30 15 30 30 30 30 15 30 30 30 15 30 30 15 15 30 30 30 30 15 30 30 30 15 30 15 30 15 30 30 30 30 105 90 90 60 60 60 120 60 30 Solfeggio Zgodovina glasbe Razvoj kompozicijske tehnike Metodika glasbene vzgoje Dirigiranje Vokalna tehnika Partiturna igra Zborno petje Improvizacija Klavir Diplomski seminar 30 30 45 60 30 15 15 60 15 30 30 45 60 30 15 15 60 15 30 30 45 60 30 15 15 60 15 30 30 45 60 30 15 15 60 15 15 15 30 45 60 30 15 15 60 15 15 15 30 45 60 30 15 15 60 15 15 15 30 45 45 15 15 15 60 15 15 30 15 30 45 45 15 15 15 60 15 30 180 240 360 450 210 120 120 480 60 120 60 Izbirna predmeta: Drugi instrument Specialni seminar 15 15 15 15 15 15 15 30 15 30 120 60 Telesna vzgoja Pedagoška praksa — — 30 30 pedagoška praksa 30 30 pedagoška praksa pedagoška praksa 4 tedni Skupno število ur 450 450 450 420 420 420 380 375 3375 Opomba: Manjše razlike v izvajanju programa na PA Maribor so natančneje navedene v izvedbenem predmetniku. Dopolnilne informacije k predmetniku V predmetniku ni zajeto število individualnih vaj. ki jih mora opravljati študent obvezno vsak dan vsa leta študija pri predmetih: klavir, drugi instrument, solfeggio, osnove improvizacije, partiturna igra in kompozicijska tehnika. Študijske oblike v programu za glasbeno pedagogiko so predavanja, vaje. seminarji in pedagoška praksa. Sestavni deli študijskih oblik v programu za glasbeno pedagogiko so še: — predavanja in umetniški nastopi tujih strokovnjakov — umetniški nastopi študentov v okviru zbora in instrumentov — strokovne ekskurzije — sodelovanje na glasbenih prireditvah — terenske vaje pri glasbenem narodopisju. Navedene študijske oblike so določene z izvedbenim predmetnikom v vsakem študijskem letu. Z izvedbenim predmetnikom je določen vsako leto tudi poseben seminar za 4. letnik; ta zajema načelno teme iz glasbene psihologije, pedagogike, slovenske glasbene literature in zgodovine kulture. Posamezni predmeti, ki so v predmetniku poimenovani z enotnim naslovom, kot npr. razvoj kompozicijske tehnike, metodika glasbene vzgoje in vokalna tehnika, so v izvedbenem programu opredeljeni S semestrskimi oziroma letnimi vsebinami, obenem pa so razvidni iz učnih načrtov predmetov. Pedagoška praksa Pedagoška praksa je sestavni del programa in jo študenti posameznih letnikov opravijo v ustreznih vzgojno-izobraževalnih organizacijah, ki jih določa učni načrt predmetov metodika glasbene vzgoje in dirigiranje. Obsega hospi-tacije, nastope študentov v razredu, razčlenitev učnih ur in strnjeno učno prakso. Organizirana je po skupinah, ki jih sestavljajo študenti posameznih letnikov, vodja prakse in učitelj mentor v delovni organizaciji. Strnjena učna praksa Strnjena učna praksa poteka po en teden v drugem, tretjem in četrtem letniku v skladu z letnimi vsebinami metodike in dirigiranja v osnovni in glasbeni šoli' ter v razredih srednjega usmerjenega izobraževanja. Poleg tega, da poučujejo svoj predmet, se študenti v tem času vključijo v celotno, življenje in delo organizacije, v kateri opravljajo učno prakso. Se posebej spoznajo organizacijsko in vsebinsko shemo glasbenih interesnih dejavnosti in njihovo vlogo v ožj’em in širšem kulturnem življenju šole. Seznanijo se z upravnim, organizacijskim in administrativnim delom v vzgojrio-izobraževalni organizaciji. Natančen program ter časovni in organizacijski razpored strnjene učne prakse je določen v vsakoletnem izvedbenem programu in pogodbeno urejen s posameznimi vzgojno-izobraževalnimi organizacijami. Pedagoško prakso dopolnjuje tudi praktično delo s pevskim zborom. Študij ob delu Študij ob delu organizira visokošolska temeljna organizacija na svojem sedežu. Zanj velja enak vzgojno-izobraževalni program in študijske obveznosti kot za redni študij. Da bi študenti ob delu lahko uspešno napredovali, je program organiziran tako, da z urnikom omogoča redno udeležbo pri predmetih, ki zahtevajo ne- pretrgano tedensko uresničevanje obveznosti. Za druga področja.so predvidene individualne konzultacije z učitelji. Če se vpiše več kandidatov za študij ob delu. se organizirajo še strnjeni tečaji za posamezne predmete. Če je študent ob delu zaposlen kot učitelj glasbe, mu ni treba opravljati strnjene učne prakse. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Za uspešno napredovanje v posamezen letnik morajo študenti: — obvezno obiskovati vse študijske oblike, ki so predvidene v predmetniku in učnih načrtih predmetov. Za študente ob delu veljajo njim prilagojene študijske oblike (glej študij ob delu); — opraviti izpite in druge obveznosti, ki so razvidne iz učnih načrtov posameznih predmetov. Prikazani so tudi v posebni preglednici (Pregled obveznosti jio posameznih predmetih). Študent lahko napreduje v višji letnik tudi, če ne opravi izpitov iz dveh predmetov, ki se po programu ne nadaljujeta. Opravi jih v študijskem letniku, v katerega se vpisuje. Med pedagoško prakso opravi študent v vsakem študijskem letu obvezne hospitacije, učne nastope in pisno razčleni učne ure. ki so predvidene z učnim načrtom predmetov metodika in dirigiranje: 1. letnik: predšolski razredi glasbene šole in prvi in drugi razred osnovne šole, otroški pevski zbor; 2. letnik: osnovna šola (od tretjega do osmega razreda), interesne glasbene dejavnosti; 3. letnik: razredni nauk o glasbi v glasbeni šoli, glasbene skupine; 4. letnik: razredi v srednjem usmerjenem izobraževanju, fakultativne in interesne glasbene dejavnosti; pevski zbori. Strnjena praksa: študent vodi dnevnik, v katerem so priprave, analize učnih ur in opis vseh dejavnosti, ki jih spremlja med prakso na šoli. Ponavljanje letnika Študenti, ki niso izpolnili obveznosti za napredovanje, lahko enkrat ponav-Ijajo letnik, in sicer tedaj, ko izpolnijo vsaj polovico študijskih obveznosti. Zaključek študija Študent konča študij, ko izpolni vse obveznosti pri posameznih predmetih v programu in opravi diplomo. Diploma obsega: a) diplomsko nalogo, b) diplomski nastop v razredu in c) diplomski izpit a) Temo diplomske naloge izbere študent v zadnjem letniku študija. Nalogo pripravlja v okviru diplomskega seminarja pod vodstvom mentorja, ki ga določa naslov teme. Diplomsko nalogo mora predložiti v pregled najmanj dva meseca pred zagovorom. b) Kandidati opravljajo diplomski nastop v razredu na srednji, osnovni ali v glasbeni šoli. c) Diplomski izpit obsega: zagovor diplomske naloge in učnega nastopa ter analizo glasbene literature glede na razvoj glasbene tehnologije ih značilnosti umetniškega izraza in sloga. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA Kadrovski pogoji , Program glasbene pedagogike izvajajo visokošolski učitelji in sodelavci, svojo umetniško ali znanstveno usposobljenostjo izpolnjujejo pogoje, 0° ■ čene z Zakonom o usmerjenem izobraževanju (členi 180. do 193.), in sozaP sani v učnem načrtu posameznega predmeta. Kadrovski načrt predvideva za uresničitev programa: 7 učiteljev in 3 aSJ b stente s polnim delovnim časom, 8 učiteljev strokovnih in skupnih predme10!, 1 ki izpolnjujejo del svojih obveznosti v okviru drugih vzgojno-izobraževa10 'c programov na Akademiji za glasbo ali drugih VDO na univerzi, 5 zunanjih ^ J delavcev za veščine. Materialni pogoji . ,i. Za uspešno uresničevanje programa za glasbeno pedagogiko potrebuje1' « predavalnice s priročno knjižnico, glasbili in avdiovizualnimi sredstvi; dvor2 3 sl za delo s pevskim zborom; kabinete za pouk in vaje z glasbili. Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti Vzgojno-izobraževalni program za glasbeno pedagogiko se izvaja v p0'* vi 7 nmptniKkn nednanško in raziskovalno deiavnostio. Med stalne OP* zavi z umetniško, pedagoško in raziskovalno dejavnostjo. Med stalne sodijo: dje) vsakoletni umetniški nastopi z zborom (kot zborovski pevci in zboro'1 — nastopi na instrumentalnih produkcijah Akademije za glasbo , — sodelovanje z referati in izsledki raziskav na srečanjih glasbenih aK30 ^ mi j Jugoslavije in na seminarjih za učitelje glasbene vzgoje — strokovne naloge in publicistika v okviru aktiva Glasbene mladine — komentiranje umetniških programov. Informacija o interdisciplinarnem študiju Glede na ustrezno poprejšnje znanje, ki ga predpisujejo posamezni ume111' i> ški programi, se lahko študenti oziroma obenem vpišejo tudi v enega i®110 njih. Pri tem se jim priznajo skupni predmeti ali področja posameznih pred11'* tov. Ob koncu študija prejmejo dodatno diplomo in naziv opravljenega um niškega programa. Možnost interdisciplinarnega študija nakazuje še zlasti predmet klavlf., (( andidat izpolnjuje vpisne pogoje iz kategorije A. Če pri preskusu doK rimerno stopnjo glasbene nadarjenosti, lahko obenem vpiše tudi višjesO , kandidat izpolnjuje w , _ . _ primerno stopnjo glasbene nadarjenosti, lahko obenem vpiše tudi viš ^ inštrumentalni program z izbirnim predmetom klavir. Poleg klavirja ;| opraviti še obveznosti iz predmetov metodika klavirskega pouka in klavio igre, spoznavanje klavirske literature, komorna glasba, korepeticija in A-v igra. Navedeni študij usposablja diplomanta tudi za opravljanje del in n3 učitelja klavirja v glasbenih šolah. Pl Pregled obveznosti po posameznih predmetih PREDMET 1, letnik l.s. 2. s. 2. letnik 3. s. 3. letnik 5. s. 6. s. 4.letnik 7. s. 8. s. Filozofija Politična ekonomija Sociologija Politologija SLO in Di Pedagogika Psihologija Glasbena didaktika Akustika Kultura ustnega in pisnega izražanja Tuji jezik Zgodovina upodabljajočih umetnosti Glasbeno narodopisje izpit izpit izpit izpit izpit izpit izpit izpit izpit izpit izpit izpit izpit Solfeggio Zgodovina glasbe Razvoj kompozicijske tehnike Metodika glasbene vzgoje Dirigiranje Vokalna tehnika Partiturna igra Zborno petje Improvizacija Klavir Diplomski seminar _ izpit — izpit - izpit — prosem. — ' seminar — analiz. izpit izpit izpit izpit — ■ ■ izpit — seminar ■-> m r-p izpit ref. — seminar — seminar izpit izpit izpit — prak. — prak. — prak. izpit izpit izpit — izpit — izpit — izpit — izpit — izpit — izpit — izpit — izpit — izpit — izpit — kom. — kom. — kom. izpit izpit izpit izpit _ \:t izpit tl.' izpit U*. izpit izpit 4. izpit ’V 0? izpit prak. izpit izpit izpit izpit ?, Y!; A- J.. š •: i s i.ih !. .*i i .M ••‘j : ^ 1 ■ 1 lili t : 1 \’tl>' • .1*1 . »n kom. izpit priprava diplomske naloge Drugi instrument Izbirni Specialni seminar — kom. izpit — kom. izpit — kom. izpit — kom. izpit izpit Telesna vzgoja Pedagoška praksa in proizvodno delo H + N - H + N strnjena uč. praksa H + N strnjena uč. praksa H + N strnjena uč. praksa J.-: ; •■yv Glasbena pedagogika -mag 1 UK DIPLOMANTA Podiplomant programa za glasbeno pedagogiko je strokovnjak z bogatimi praktičnimi pedagoškimi izkušn jami in izrazitimi raziskovalnimi sposobnostmi na področju glasbeno-pedagoške znanosti. S pedagoško prakso in podiplomskim študijem razširi, poglobi metodološko in specialno strokovno-teoretično ter praktično znanje; to ga usmerja v specializirana dela, naloge in raziskave, ki so širšega pomena za razvoj in napredek glasbene vzgoje in izobraževanja. Značilna dela in naloge: visokošolski učitelj, znanstveni delavec 2.6 Trajanje študija: 2 leti 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Posebna izobraževalna skupnost za kulturo in Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.2 Usmeritev: kultura — glasba 2.3 Ime in vrsta programa Ime programa: Glasbena pedagogika Vrsta: MAG 2.4 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: VIP glasbena pedagogika Vrsta: VIS Stopnja zahtevnosti dela: VII/2 2.5 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: magister glasbene pedagogike Stopnja zahtevnosti dela: VII/2 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM V program podiplomskega študija se lahko vpišejo kandidati: — ki so končali program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe Glasbena pedagogika; — ki opravijo preskus znanj iz temeljne glasbene tehnologije; ki predložijo dokumentacijo o svoji uspešni pedagoški praksi; — ki predstavijo globalno metodološko zasnovo razpisane magistrske teme, za katero se odločajo. Akademija bo program magisterija razpisovala občasno glede na pomen posameznih raziskovalnih tem in ugotovljenih potreb po podiplomsko izobraženih kadrih. 4. Metodologija 5. Estetika . 6. Izbrana poglavja iz pedagoške psihologije in metodike glasben pouka. Izvajanje predmetnika _ ... j Skupni predmeti so glede na število kandidatov podani v strnjenih tečaj'11 v obliki individualnih konzultacij pri izbirnih področjih. V skladu z naslcb , raziskovalne naloge določi strokovna komisija mentorja, ki ga potrdi VTO. ■ 4 PREDMETNIK Predmetnik obsega skupne temeljne vsebine študija in individualne, to je izbirne vsebine, ki izhajajo iz posamezne raziskovalne naloge. Izbirne vsebine so določene z izvedbenim načrtom programa. Skupne temeljne vsebine študija: 1. Specialna poglavja iz glasbene teorije 2. Glasbena tehnologij'a 20. stoletja 3. Osnove informatike 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI , Kandidat mora opraviti vse predpisane obveznosti, ki izhajajo iz naC | skupnih temeljnih vsebin študija in posameznih izbirnih področij. Izdela magistrsko delo na temo, ki je bila razpisana in za katero se je ob vpisu od Zaključek magisterija . .i Podiplomski študij se konča z zagovorom magistrskega dela. Ta je jav poteka pred najmanj tričlansko komisijo. Informacija o interdisciplinarnem študiju . , Glede na ustrezno predznanje, ki ga predpisujejo posamezni umetniški iy grami, se lahko študenti obenem vpišejo tudi v enega izmed teh programe • tem se jim priznajo skupni predmeti oziroma področja posameznih Pre J tov. Ob koncu študija prejmejo dodatno diplomo in naziv opravljenega niškega programa. Likovna pedagogika -vis ki! P pLlk DIPLOMANTA ^ resor likovne vzeoje je pedagoški delavec, katerega naloge so oprede-asr, s Potrebami socialistične samoupravne družbe, z nalogami osnovne šole 10*; v-^revami Hkovnoumctniškc ustvarjalnosti in likovnopedastoške znano-Ijil (o'reR°va poglavitna naloga je. da uresničuje temeljne družbene smotre „ "e šole. in razvija učenca v svobodno, ustvarjalno, samostojno in ce-I “ osebnost. ^ Snloter uresničuje tako. da ^ ^poznava individualnost in posebnosti vsakega učenca, spodbuja in .jii h rla njegovo dejavnost, omogoča in spodbuja razvoj učencev, vpliva na ■at 'kl'0Vanie njihovih učnih in poklicnih interesov ter v skladu z njimi učence usmerja; tačrtujc in organizira vzgojno-izobraževalni proces ter usmerja in vodi ^ pri samostojnem pridobivanju likovnega znanja in likovnoustvarjal- Nelu, organizira, usmerja in vodi interesne in druge dejavnosti učencev; l Ssvojim delom in ravnanjem predstavlja in prenaša družbeno-moralne •nrne vrednote socialistične in samoupravne družbe; . .Usklajuje in povezuje svoje delo z drugimi učitelji, s starši, svetovalnimi ..atstvenimi delavci, društvi, družbeno-političnimi organizacijami, organi-'"Ui združenega dela in s krajevnimi skupnostmi. jž'1 uresničevanje teh nalog si diplomant med dodiplomskim študijem pri-^ 'unieljno splošno strokovno in praktično znanje, si oblikuje potrebne Uostne lastnosti ter se tako oblikuje v učitelja, ki s svojo strokovno in pe-j.nsko-psihološko usposobljenostjo ter družbeno angažiranostjo zmore ure- a1” p« $ fp ^iplo . uti smotre osnovne šole. Študij je zasnovan na izhodišču, da lahko smo-^0cialistične samoupravne družbe uresničuje le učitelj, ki se je tako tudi sam manti sodelujejo v organiziranih oblikah študijskega dela. Pri tem; r, se usposobijo za poučevanje likovne vzgoje tako. da si izurijo miselne in e,.nc sposobnosti, da znajo samostojno in na različne načine podajati te-tn° likovno znanje, temeljne likovne zakonitosti, metode in oblike dela; ^ ',,v di USposoh.i.'° za samostoJno likovno ustvarjalno delo na vseh temeljnih z Hi Sc usP0sobijoza samosto jno pripravo in izvedbo likovnovzgojnih nalog s ;|0 ua uporabi jo primerno učno gradivo, učne pripomočke in organizirajo i' iHjcP|rj4Pr:lv.ij° ustrezn:l navodila za učence ter material in orodje za uresniče- 'Poznajo zakonitosti vzgojnega procesa, razumejo ide jno določenost ter j uno usmerjenost vzgojno-izobraževalni h sistemov in pedagoških idej. iji^Hnst le-teh z vsakokratnim družbenim dogajanjem, ter razumejo mark-'i)cni> z:isnovanost vzgojno-izobražcvalnega procesa; spoznavajo razloge In esc. ki terjajo posodabljanje učno-vzgojnega procesa; I,.. 'Poznavajo in obvladujejo teorijo načela, metode, tehnike in sredstva lunja in izobraževanja v socialistični samoupravni družbi; jn 'I oblikujejo pozitiven odnos do mladine, do svojega poklica, do dolžno-,i odgovornosti za poklicno delo. in spoznajo, da morajo svoje znanje ne-1,0 dopolnjevati; ^edmetnik Skupni splošni in psihološko-pedagoški predmeti I. letnik v p 2. letnik ^EDMET 5/"Ds /*cna ekonomija s politologijo "I« jezik S|hologija _ _ _ ' nove oblikotvornosti in vizualne komunikacije j°°dovina likovne umetnosti Rodovina kulture ^nsko delo Dodika likovne vzgoje st tednov strnjene pedagoške prakse 1. 160 140 57 108 30 54 81 30 64 Letnik SkuPai 2. 3- 4-__________________“r 140 100 141 541 140 100 160 540 54 50 54 215 40 60 100 108 108 80 504 30 30 30 120 30 30 60 54 54 54 216 81 49 49 260 30 30 30 120 60 — 60 nastopi hospitacije 65 65 194 2.910 + 690 Skupaj 3.600 Umetnostna zgodovina -vis 1 MK DIPLOMANTA Uspešno opravljeni štiriletni študij programa umetnostne zgodovine naj zagotavlja diplomantu zadostno temeljno izobrazbo, ki jo smemo pričakovati od takšnega strokovnega profila: kritično zgodovinsko in po poznavanju konkretnega gradiva dovolj samostojno gledanje na širši evropski likovno-umet-nostni razvoj, od umetnostnih začetkov do danes, s primerno natančnejšim poznavanjem gradiva pa na umetnostni razvoj v ožji in širši domovini; obvladovanje temeljne umetnostnozgodovinske metode opredeljevanja umetnostnih spomenikov in večjih, v času ali prostoru zajetih umetnostnih kompleksov; znajti se mora tako pri uporabi virov in strokovne literature kot v neposrednem stiku s samimi umetnostnimi spomeniki v zbirkah in na terenu. Diferenciacija programa z izbirnimi predmeti v vseh štirih letnikih in z izbirnimi seminarji, delovno prakso in s terenskimi vajami v tretjem in četrtem letniku omogoča diplomantu določeno stopnjo specializacije v smereh pedagoške. kulturno-animacijske. galerijske, muzejske, spomeniško-varstvene in konservatorske dejavnosti in ga usposablja za začetek dela v programih srednjega usmerjenega izobraževanja, v likovnih in umetnostnih galerijah ter sorodnih kulturnih ustanovah različnega tipa. muzejih in ustanovah za varstvo naravne in kulturne dediščine, pa tudi v drugih organizacijah združenega dela. ki se ukvarjajo s spremljanjem, pospeševanjem in propagiranjem, raziskovanjem ali varovanjem likovno-umetnostne dejavnosti ter umetnostne in kulturne dediščine. Omenjena usmerjenost usposablja diplomanta tudi za samostojno znanstvenoraziskovalno delo v okviru omenjenih dejavnosti, zlasti za preučevanje likovne umetnosti v preteklosti in sedanjosti, tako obče kot narodne, in sicer samostojno in v meddisciplinarnih povezavah. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Posebna izobraževalna skupnost za kulturo in Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.2 Usmeritev: Kultura 2.3 Ime in vrsta programa Ime programa: Umetnostna zgodovina Vrsta: VIS 2.4 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Splošni kulturni SR program. V. zahtevnostna stopnja Ime zahtevnejšega programa: Umetnostna zgodovina — MAG. stopnja zahtevnosti VIL2 Ime sorodnih programov: Arheologija. Etnologija — VIS 2.5 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: diplomirani umetnostni zgodovinar, profesor umetnostne zstodovinc Stopnja zahtevnosti dela: VII/1 Značilna dela in naloae: — poučevanje umetnostne zgodovine i — poučevanje, organizacija in vodenje umetnostne vzgoje — likovni del — načrtovanje, organizacija in izvajanje kulturnih dejavnosti — - muzejska in galerijska dela — varovanje kulturne dediščine in konservatorska dela — publicistična, uredniška in časnikarska dela -- bibliotekarska, arhivska in dokumentacijska dela 2.6 Trajanje študija: 4 leta. 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Predhodni program V vzgojno-izobraževalni program umetnostne zgodovine se lahko vpišejo kandidati: a) ki so uspešno končali SR programe: splošni kulturni, družboslovni. jezikovni in pedagoški; h) ki so končali izobraževanje po drugih srednješolskih programih in uspešno končali predpisani diferencialni izpit, in c) ki niso končali izobraževanja po srednješolskih programih, so pa uspešno opravili predpisani sprejemni izpit. 3.2 Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso ustrezno končali ustreznih predhodnih programov Kandidati opravijo preskus znanja iz kulturnih, družboslovnih in jezikovnih predmetov v obsegu VIP Splošni kulturni SR. 4 PREDMETNIKI PREDMETOV 4.1 Preglednice predmetov 1. letnik PREDMET Samostojna nepedagoška pedagoška Pedagoška A B SLO 60 60 60 60 Politična ekonomija • 30 30 30 30 Uvod v občo umetnostno zgodovino 60 60 60 60 Umetnost starega veka 60 60 60 60 Obča umetnost v srednjem veku 60 60 60 60 Obča umetnost v novem veku 60 60 60 60 Slovenska umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih narodov v srednjem veku 60 60 60 60 Slovenska umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih narodov v novem veku 60 60 60 60 Uvod v občo in narodno zgodovino 60 60 — — Nemščina I 180 180 — — Latinščina I 180 180 — — Psihologija — 60 60 60 Obvezni pedagoški izbirni predmet — 30 30 30 Vaje iz obče in narodne zgodovine 30 — — Umetnostnozgodovinski viri in literatura 60 — * — Skupaj ur 960 960 540 540 2. letnik Samostojna PREDMET nepedagoška pedagoška Pedagoška A B SLO 45 45 45 45 Politologija 30 30 30 30 Sociologija 30 30 30 30 Proseminar iz obče umetnostne zgodovine 30 30 30 30 Umetnost starega veka 60 60 60 60 Obča umetnost v srednjem veku 60 60 60 60 Obča umetnost v novem veku 60 60 60 60 Uvod v slovensko umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih narodov 30 30 30 30 Slovenska umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih narodov v srednjem veku 60 60 60 60 Slovenska umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih narodov v novem veku 60 60 60 60 Vzhodnoevropska umetnost 60 60 60 60 Bizantinska umetnost 30 30 30 30 Nemščina II 180 180 — — Latinščina II 180 180 — — Psihologija — 30 30 30 Pedagogika — 30 30 30 Obvezni pedagoški izbirni predmet ~ 15 15 15 Vaje iz obče in narodne zgodovine 30 — — Vaje iz umetnostno zgodovinskih virov in literature 60 — — Skupaj ur 1.005 990 630 630 3. letnik Samostojna PREDMET nepedagoška pedagoška Pedagoška A B Filozofija 30 30 30 30 Obča umetnost v novem veku 60 60 60 60 Izbrana poglavja iz obče umetnosti z ikonografijo ■ 60 60 60 — Seminar iz obče umetnosti srednjega veka z ikonografijo (60)° (60)° (60)° (60)° Seminar iz obče umetnosti novega veka z ikonografijo (60)° (60)° (60)° (60)° Izbrana poglavja iz slovenske in jugoslovanske umetnosti srednjega veka Seminar iz slovenske in jugoslovanskih umetnosti srednjega veka 60 (60)° 60 (60)° 60 (60)° (60)° Izbrana poglavja iz slovenske umetnosti v novem veku 60 60 60 — Seminar iz slovenske umetnosti v novem veku (60)° (60)° (60)° (60)° Izbrana poglavja iz vzhodnoevropske umetnosti 30 30 30 — Seminar iz vzhodnoevropske umetnosti (60)° (60)° (60)° (60)° Zgodovina fotografije 60 60 60 — Muzeologija 60 60 60 — Estetika 60 60 60 — Andragogika Didaktika — 30 60 30 60 30 60 Izbirni predmeti iz sociologije kulture — 60 — — Umetnostne tehnike in restavratorstvo 60 60 — — Latinska paleografija 60 60 — — Nemščina III 60 — — — Latinščina III 60 — — — Arhivistika 30 — — — Fotografski praktikum 30 30 — — Skupaj ur 960 960 750 240 Opomba: za ( )° glej pod 4. letnikom. 'etnik v^DMET (||0; nepedagoška Samostojna pedagoška Pedagoška c«* ^ d umetnost v novem veku S^na poglavja iz obče umetnosti z ikonografijo Juar iz obče umetnosti srednjega veka z ikonografijo 1^'nar iz obče umetnosti novega veka z ikonografijo S( r?na poglavja iz slovenske in jugoslovanskih umetnosti srednjega veka L^aar iz slovenske in jugoslovanskih umetnosti srednjega veka St> poglavja iz slovenske umetnosti v novem veku ffnar iz slovenske umetnosti v novem veku 1^'aar iz vzhodnoevropske umetnosti 0 enevr°pska umetnost t™anizacija interesnih dejavnosti l^alna metodika Va.rana poglavja iz muzeologije in konservatorslva p >e iz muzeologije in konservatorslva ebni seminar iz slovenske umetnosti v srednjem veku Jebni seminar iz slovenske umetnosti v novem veku -15'z umetnostnih tehnik in restavratorstva 15 15 15 15 60 60 60 60 60 60 60 60 (60)° (60)° (60)° (60)° (60)° (60)° (60)° (60)° 60 60 60 — (60)° (60)° (60)° (60)° 60 60 60 — (60)° (60)° (60)* (60)° (60)° (60)° (60)° (60)° 30 30 30 — — 45 45 45 — 60 60 60 60 60 — — 60 — — — 30 30 — — 30 30 — — 30 — — — 675 690 570 240 Jamba: ( )° — izbirni seminarji; samostojna skupina (z izbirnimi nepedagoškimi in izbirnimi pedagoškimi predmeti) in skupina A izbirata tri seminarje "Upnem številu 180 ur, skupina B pa samo en seminar s 60 urami. * p' Dodatne informacije o predmetniku ! r°Sram umetnostne zgodovine je mogoče študirati v treh skupinah: kot °stnjno enopredmetno skupino ter pod A ali B v dvopredmetnih skupinah. Predmetna skupina vključuje poleg skupnih splošnih in strokovnih pred-( °v študij jezikov ter pomožnih strokovnih in zgodovinskih ved ter usposab-^ Prvi vrsti za strokovno-praktično in znanstveno delo. Določeno število j mih predmetov (podskupina z nepedagoškimi oziroma pedagoškimi izbir-J Predmeti) diferencira profil diplomantov v takšne s poudarkom na ožji Kovnosti, primerne za muzejsko-galerijske in konservatorske dejavnosti, |AKšne z vidnejšimi pedagoškimi in animacijskimi sposobnostmi (npr. za po-.^•buzejskih in galerijskih kustosov — pedagogov ter galeristov animator-v’ C| a Pedagoško dejavnost (posebej za učitelje umetnostne vzgoje — likovni r v srednjem usmerjenem izobraževanju) usposabljajo samostojna enoletna skupina s pedagoškimi izbirnimi predmeti ter skupini A in B. V j Predmetnih povezavah se študij umetnostne zgodovine povezuje s sorod-, l strokami; med temi priporočamo zgodovino, sociologijo, etnologijo, mu-|.. °Rijo, jezikoslovje z literarnimi zgodovinami in filozofijo. Mogoče pa so !v druge povezave, vendar vselej v skladu z načeli, sprejetimi na fakulteti. Predmetni študij je po izkušnjah upravičen tako iz ožjih študijskih kakor H^tičnih zaposlitvenih vidikov, perspektivo pa ima tudi v razvoju interdisci-•trnega strokovnega in znanstvenega dela. I0. .eS rednih obveznosti študentov (glej točko 5) sta za študente v samo-ini enopredmetni skupini in skupini pod A predvidena delovna praksa in te-Jsko delo. ^ stavni del študijskega programa so tudi predavanja domačih in tujih go- ^ed študijske obveznosti spadajo tudi strokovne ekskurzije. Na študijsko Je predvidenih več krajših eno- do tridnevnih ekskurzi j po ožji domovini in ‘ daljša (eno- do dvotedenska) po Jugoslaviji oziroma po Evropi. Itinerarij . r°kovni program ekskurzij se izdelata na podlagi programa ustreznih stro-n'h predmetov (obča umetnost, slovenska umetnost in umetnost drugih ju-slovanskih narodov, muzeologija in konservatorstvo). ” OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV ■' Studem sodelu je pri seminarskem delu z interpretacijami, referati, raz-''o. branjem seminarskih nalog in obrambo diplomskega dela. V štiriletnem I "'ju mora izdelati proseminarsko nalogo v 2. letniku. 2 seminarski nalogi in J °nisko delo v 3. in 4. letniku. Študenti, ki vpisu jejo enopredmetno umet-j. "o zgodovino ali umetnostno zgodovino kot predmet A, si v tretjem let-j, 'zberejo 3 seminarja; ti morajo zajeti vsaj dve od uvodoma treh navede-, dobij ter hkrati snov obče in domače zgodovine umetnosti. V 3. in 4. let-l 'zdelajo študenti v okviru teh seminarjev 2 seminarski nalogi ter diplom-!ln4 °' ^tudent'- k' vpisujejo umetnostno zgodovino kot predmet B. pa si v 3. |C|o'ku izberejo poljuben seminar ter izdelajo seminarsko nalogo in diplomsko L0®- Pisni izdelki naj bi obsegali: proseminarska naloga 10 strani, seminar- lr' n‘?i°ga 5 strani, diplomsko delo za predmet B 30 strani, za predmet A pa 50 !|1‘n'- Študent umetnostne zgodovine pod A ali enopredmetne skupine si ,re diplomsko delo v 3. letniku. Mej obveznostmi študentov samostojne skupine in skupine pod A so tudi )r’Vna praksa in terenske vaje. Študent mora po končanem drugem letniku in 1^1 Prijavo k diplomskemu izpitu opraviti dvakrat po najmanj štirinajst dni I uvne prakse ali terenskih vaj. Obliko delovne prakse izbere kandidat sam e na študijsko skupino in glede na smer zaposlitve, ki jo predvideva po i C;'nem študiju, in sicer v soglasju z ustreznimi fakultetnimi učitelji. Praksa od'8a v ustrezn' muzejsko-galerijski ali konservatorski dejavnosti (za-tir1Z;i varstvo naravne in kulturne dediščine) in delo v pedagoški in animacij-^.dejavnosti (programi srednjega usmerjenega izobraževanja, mladinski ra-an'V.i tabori in kulturni krožki, organizacija kulturnega dela v okviru or-'zacij združenega dela ipd.). Študenti samostojne skupine se morajo od r najmanj enkrat udeležiti terenskih vaj. Terenske vaje se organizirajo pri elii ‘z slovenske umetnosti srednjega in novega veka, obsegajo pa v na-Urnetnostno-topografsko in valorizacijsko delo in študijsko delo s posa-■j nimi umetnostnimi spomeniki oziroma spomeniškimi kompleksi na tere- Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik in za zaključek študija: jlP z:t 2. letnik: izpiti iz vseh predmetov, razen (pri samostojni skupini) iz je-°vl pri teh je treba opraviti predpisane kolokvije; ' za 3. letnik: izpiti iz vseh predmetov; N; za 4. letnik: predpisani izpiti iz vseh predmetov do tedaj končanih preda- j ., Pred diplomskim izpitom branje predpisanih seminarskih nalog, predpi-'zpiti iz predmetov 4. letnika in obramba diplomskega dela; ij^ študij samostojne skupine in skupine A se konča z ustnim diplomskim iz-lega sestavljajo izpiti iz obče umetnosti srednježa in novega veka ter iz j! 1'lske umetnosti in umetnosti drugih jugoslovanskih narodov v srednjem novem veku. j* POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA p kadrovski pogoji 4) riU'!:r‘"T' umetnostne zgodovine izvajajo visokošolski učitelji in sodelavci, ki n pljujejo pogoje, predpisane z Zakonom o usmerjenem izobraževanju ter ^Pisani v učnem načrtu posameznega predmeta. "drovski načrt predvideva za uresničitev programa: ^ b učiteljev in 5 asistentov s polnim delovnim časom; 'kD ** pogodbenih učiteljev in predavateljev, ki združujejo delo na filozof-•nkulteti ali drugih VTOZD Univerze ali zunaj nje; ^ 2 lektorja, ki združujeta delo na filozofski fakulteti; 'Um ^Va str°kovna sodelavca s polnim delovnim časom (biblicjtekar — do-k ^ntahst. bibliotekar); ^ fotolaborante s polnim delovnim časom; (• Pisarniškega referenta (administratorja) s polnim delovnim časom. 2 Materialni pogoji' hkn' u.resn‘čevanje programa potrebujemo: večjo predavalnico s 150 dvig-la 'm' sedeži, manjšo predavalnico s 30 sedeži, prostore za knjižnico, semi-"Sr-r S^° s Pr'r°č'no (študijsko) literaturo in fototeko, pisarno oddelka, fo-ski laboratorij, kabinete za redno zaposlene učitelje in asistente in kahi-[)r(I Z;i Pogodbene učitelje; knjige, znanstveno in strokovno periodiko ter ,oto0za izvajanje programa potrebno strokovnodokumentacijsko gradivo, iekt ^. ralorijsko opremo in material, opremo za predavanja in vaje (diapro-Kko r' eP'sb0pe, grafoskope, kopirni aparat, televizijski sprejemnik z video-.r.icm), opremo za predavalnice, opremo za knjižnico in pisarno ter ka-7 t*enar za ekskurzije in terenske vaje. V[psMeritev znanstvenoraziskovalne dejavnosti lot , Umetnostne zgodovine je sestavni del dolgoročnega programa stroke pr0 ne temeljnih humanističnih, za narodno kulturo pomembnih ved. Njen s^v an*sezat° sproti bogati z izsledki programa URP Zgodovina in problemi kulte!1 ■ ''kovne umetnosti, ki ga izvajata programska sklopa filozofske fa-e ‘n SAZU, in seveda tudi z izsledki obče umetnostne zgodovine. Stroka sodeluje v programu Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem v okviru Filozofske fakultete, prispeva k širšim pregledom gradiva in spoznanj tako v okviru Slovenije in Jugoslavije kakor tudi v širšem mednarodnem prostoru. Skupen pregled kadrovskih potreb I. Sklop predmetov iz obče umetnosti Umetnost starega veka Predavanja 1. + 2. letnik, ciklično 2x60 ur Pogodbeni učitelj ali v sodelovanju z oddelkom za arheologijo. Obča umetnost v srednjem veku Predavanja 1. + 2. letnik, ciklično 2x60 ur Seminar 3. + 4. letnik, ciklično 2x60 ur I učitelj, 1 asistent Obča umetnost v novem veku Predavanja 1., 2.. 3. + 4. letnik, ciklično 4x60 ur Seminar 3. + 4. letnik, ciklično 2x60 ur 1 učitelj. 1 asistent Vzhodnoevropska umetnost Predavanja 2. letnik. 60 ur Predavanja 3. letnik. 30 ur Seminar 3. + 4. Ijjtnik. ciklično 2x60 ur 1 učitelj Uvod v občo umetnostno zgodovino Predavanja 1. letnik. 60 ur Proseminar 2. letnik. 30 ur Obveznost enega od učiteljev obče umetnosti, s sodelovanjem asistenta Izbrana poglavja iz obče umetnosti z ikonografijo Predavanja 3. + 4. letnik, ciklično 2x60 ur Obveznost enega od učiteljev obče umetnosti II. Sklop predmetov iz slovenske umetnosti in umetnosti drugih jugoslovanskih narodov Slovenska umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih narodov v srednjem veku Predavanja 1. + 2. letnik, ciklično 2x60 ur Predavanja 3. + 4. letnik, ciklično 2x60 ur Seminar 3. + 4. letnik, ciklično 2x60 ur Seminar 4. letnik. 30 ur 1 učitelj. 1 asistent Slovenska umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih narodov v novem veku Predavanja 1. + 2. letnik, ciklično 2x60 ur Predavanja 3. + 4. letnik, ciklično 2x60 ur Seminar 3. + 4. letnik, ciklično 2x60 ur Seminar 4. letnik. 30 ur 1 učitelj, 1 asistent Uvod v slovensko umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih narodov Predavanja 2. letnik. 30 ur Obveznost enega od učiteljev slovenske umetnosti v sodelovanju z asistentom III. Sklop predmetov iz muzeologije in konservatorslva Muzeologija in konservatorstvo Predavanja 3. letnik. 60 ur Predavanja 4. letnik. 60 ur Vaje 4. letnik. 60 ur 1 učitelj. I asistent Umetnostne tehnike in restavratorstvo Predavanja 3. letnik, 60 ur Vaje 4. letnik. 30 ur Pogodbeni predavatelj IV. Razno Umetnostnozgodovinski viri in literatura Predavanja I. letnik. 60 ur Vaje 2. letnik. 60 ur Obveznost enega od učiteljev zgodovine umetnosti s sodelovanjem asistenta Bizantinska umetnost Predavanja 2. letnik, 30 ur Obveznost enega od učiteljev zgodovine umetnosti Zgodovina fotografije Predavanja 3. letnik. 60 ur Pogodbeni predavatelj Izvenevropska umetnost Predavanja 4. letnik, 30 ur Pogodbeni predavatelj Nemščina Predavanja 1. letnik. 180 ur Predavanja 2. letnik, 180 ur Predavanja 3. letnik. 60 ur Lektor, v dogovoru z oddelkom za germanistiko Latinščina Predavanja 1. letnik. 180 ur Predavanja 2. letnik. 180 ur Predavanja 3. letnik. 60 ur Lektor, v dogovoru z oddelkom za klasično filologijo Uvod v občo in narodno zgodovino Predavanja L letnik. 60 ur Vaje L + 2. letnik, ciklično 2x30 ur Pogodbeni učitelj Estetika Predavanja 3. letnik.^ 60 ur Pogodbeni učitelj, v dogovoru z oddelkom za filozofijo Latinska paleografija Predavanja 3. letnik. 60 ur Pogodbeni učitelj ali predavatelj, v dogovoru z oddelkom za zgodovino Arhivistika Predavanja 3. letnik. 30 ur Pogodbeni učitelj ali predavatelj, v dogovoru z oddelkom za zgodovino Fotografski praktikum Vaje 3. letnik, 30 ur Pogodbeni predavatelj Specialna metodika Predavanja 4. letnik. 60 ur Pogodbeni učitelj ali predavatelj Strokovni sodelavci in administrativne moči: bibliotekar dokumentalist, bibliotekar, fotolaborant in pisarniški referent (administrator). Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič; glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za leto 1985 znaša 800 din za posameznike in 1200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša letna naročnina 650din. Cena posamezne številke je 45din, pri povečanem obsegu pa 60din. Številka teko- čega računa: 50101-603-46509. Tiska ČTP Ljudska pravici ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega “ teja za vzgojo in izobraževa11; časnik »Prosvetni dela'j prost temeljnega prometj' davka od prometa proizV5 (glej 7. točko 1. odstavi člena zakona o obdavč®^ proizvodov in storitev v Pr° tu).