GEOLOGIJA 5711, 033-038, Ljubljana 2014 doi:10.5474/geologija.2014.004
Zobje miocenskega špara v laporovcu z Mastnega hriba nad
Škocjanom
Porgy fish teeth in Miocene marl from Mastni hrib near Škocjan, Slovenia
Vasja MIKUŽ1, Miloš BARTOL2 & Aleš ŠOSTER3
^Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI-1000 Ljubljana,
Slovenija; e-mail: vasja.mikuz@ntf.uni-lj.si 2Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: mbartol@zrc-sazu.si 2 Višnja vas 9, SI-3212 Vojnik, Slovenija; e-mail: geolog.bauci@gmail.com
Prejeto / Received 24. 3. 2014; Sprejeto / Accepted 22. 5. 2014
Ključne besede: ribe kostnice, Teleostei, Sparidae - špari, badenij, Centralna Paratetida, Mastni hrib, Škocjan, Dolenjska, Slovenija
Key words: bony fish, Teleostei, Sparidae - porgies, Badenian, Central Paratethys, Mastni hrib, Škocjan, Dolenjska, Slovenia
Izvleček
V prispevku so obravnavani ostanki šparidnega zobovja, najdenega v srednjemiocenskem badenijskem peščenem laporovcu z Mastnega hriba nad Škocjanom na Dolenjskem. Zobje pripadajo pagarju vrste Pagrus cinctus (Agassiz, 1836), ki na območju obrobja Krške kotline še ni bila ugotovljena. Drugod v Sloveniji in na območjih Centralne Paratetide ter Mediterana so ostanki fosilnih pagarjev razmeroma pogostni.
Abstract
The article discusses fossil porgy fish teeth found in Middle Miocene (Badenian) sandy marl from Mastni hrib near Škocjan in Dolenjska. The teeth belong to the species Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) and represent the first find in the Krka basin. In sediments of the Central Paratethys and the Mediterranean, the fossil remains of porgy fish are relatively common.
Uvod
Na severnem in južnem obrobju Krške kotline izdanjajo različne miocenske kamnine. Pretežno so to laporovci, koralinacejski - litotamnijski apnenci, peščenjaki in ponekod tudi konglomerati. Večina teh kamnin vsebuje manjše ali večje število zelo različnih fosilnih ostankov. Ribji ostanki niso pogostni, razen lusk, ki so ponekod zelo številne. V literaturi se omenjajo posamezne najdbe zob hrustančnic, različnih morskih psov in morskih golobov ter lusk in otolitov kostnic iz raznih krajev na obrobju Krške kotline, največkrat iz okolice Šmarjete, Šentjerneja, Kostanjevice na Krki, Male Doline in od drugod.
Koncem leta 2012 so v okviru krožka »Mladi raziskovalci« pod mentorstvom učitelja Gorazda Divjaka Zalokarja z Osnovne šole Škocjan na Dolenjskem preiskovali kamnine na bližnjem Mastnem hribu (sl. 1). Dijakinji takratnega 3. razreda Tina Kraljič in Špela Gorenc sta našli kos peščenega laporovca s fosilnimi ostanki, za katere niso vedeli, kaj predstavljajo. Obrnili so se na naš Oddelek za geologijo, mi pa smo jih zaprosili za posredovanje kosa kamnine zaradi ustrezne
Sl. 1. Geografski položaj najdišča miocenskega pagarja na Mastnem hribu nad Škocjanom na Dolenjskem.
Fig. 1. Geographical location of Miocene porgy from Mastni hrib above Skocjan in Dolenjska.
in zanesljive determinacije. Po pregledovanju fosilnih ostankov smo ugotovili, da so zobje z manjšim čeljustnim delom ribe iz skupine šparov (Sparidae). Določeno {tevilo zob oziroma njihovih kron je v anatomski legi, česar ne najdemo pogosto. V Sloveniji je na nekaj območjih najdenih veliko posameznih zobnih kron šparov predvsem v miocenskih skladih.
Vzorce smo pregledali tudi za kalcitni nanoplankton, s katerim smo želeli ugotoviti nanoplanktonsko biocono in bolj natančno starost kamnin z Mastnega hriba. V podobnih kamninah v bližnjem profilu Dolnja Stara vas je bila ugotovljena nanoplanktonska združba, ki uvršča tamkajšnje laporovce na mejo med bioconama NN5 in NN6, torej na mejo med srednjim in zgornjim badenijem (MiKuž, Bartol & ŠosTER 2013: 96).
Paleontološki del
Sistematika rib po Nelson 2006
Classis Actinopterygii Klein, 1885 Divisio Teleostei Müller, 1846 Ordo Perciformes Bleeker, 1859
Familia Sparidae Bonaparte, 1831
Po podatkih Grubišiča (1988: 39-58) in Turka (2006: 436-445) so v Jadranskem in Mediteranskem morju številni špari z desetimi rodovi in več vrstami: Diplodus annularis (Linne, 1758) - špari, D. vulgaris (Geoffroy Saint-Hilaire, 1817) - fratrci, D. sargus (Linne, 1758) - progarji, D. cervinus (Lowe, 1841) - zebrasti šargi, D. puntazzo (Cetti, 1777) - pici, Lithognathus mormyrus (Linne, 1758) - ovčice, Pagellus erythrinus (Linne, 1758) - riboni, Pagrus pagrus Linne, 1758 - pagarji, Sparus aurata Linne, 1758 - orade, Spondyliosoma cantharus (Linne, 1758) - kanterji, Boops boops (Linne, 1758) - bukve, Sarpa salpa (Linne, 1758) -salpe, Oblada melanura (Linne, 1758) - črnorepke in Dentex dentex (Linne, 1758) - zobatci. Luther in Fiedler (1961: 47) pišeta, da v Sredozemskem morju živi 11 rodov šparov s 23 vrstami.
Nelson (2006: 371) navaja, da so šparidi večinoma morski, le nekaj rodov in vrst je brakičnih, še manj je sladkovodnih. Špari živijo v vseh svetovnih morjih. Družina šparov (Sparidae), ki je ponekod poimenovana luskavke, drugje tudi morski ploščki, ima danes v morjih predstavnike 37 rodov s 125 različnimi vrstami. Po podatkih (Wikipedia - Sparidae, 2013) so se prvi špari (Sparidae) in pagarji (rod Pagrus) v geološki preteklosti pojavili na meji med paleocenom in eocenom.
Genus Pagrus Cuvier, 1817
Ribe iz rodu Pagrus ali pagarji so plenilci, imajo veliko glavo z značilno manjšo medočesno grbo, imajo dolgo in ozko telo rožnato srebrnkastega videza, v dolžino zrastejo do 75 cm s težo do 8 kg.
So samotarji in živijo blizu kamnitega dna ter podvodnih skalnatih čeri in grebenov na globinah od 10 do 200 m, največkrat se zadržujejo na globinah okrog 100 m. Iz Jadrana in Mediterana omenjata samo vrsto Pagrus pagrus (Grubišič1988; Turk 2006). V današnjih svetovnih morjih živi več vrst: Pagrus africanus (Akazaki, 1962), P. auratus (Forster, 1801), P. auriga (Valenciennes, 1843), P. caeruleostictus (Valenciennes, 1830), P. major (Temminck & Schlegel, 1843) in P. pagrus (Linne, 1758) (Wikipedia - Pagrus 2013).
Pagrus cinctus (Agassiz, 1839) Tab. 1, sl. 1a-1c
1850 Sphaerodus cinctus Ag. - Costa, 197, Tav. 9, Fig. 24
1899 Chrysophrys cincta Ag. - vinassa de Regny, 84, Tav. 2, Figs. 17a-17b
1902 Chrysophrys cincta Agass. - De Alessandri, 310, Tav. 5, Figs. 8, 8a-8b
1916 Chrysophrys cincta (Lawl.) var. astensis Sacc. - sacco, 145 (173), Figs. 1a-1b
1955 Sparus cinctus Agassiz - veiga Ferreira, 37, Est. 6, Fig. 38
1960 Chrysophrys sp. (cf. Sphaerodus cinctus Münster, 1870) - Pawlowska, 426, Pl. 3, Figs. 5a-5b, 6a-6b
1969 Sparus cinctus (Agassiz) 1843 - Menesini, 41, Tav. 7, Figs. 7-11
1973 Sparus cinctus (Agassiz) 1843 - BauzÄ & Plans, 102, Lam. 4, Figs. 32
1973	Sparus cinctus Ag. - Obrador & Mercadal, 117-118, Fig. 11
1974	Sparus cinctus (Agassiz), 1843 - Menesini, 156, Tav. 61 (8), Figs. 21-23
1981 Sparus cinctus (Agassiz) - Antunes, Jonet & Nascimento, 20, Pl. 5, Figs. 19a-19b, 23a-23b
1998 Pagrus cinctus (Agassiz) - Bchultz, 126127, Taf. 57, Fig. 3
2002	Sparus cinctus (Agassiz, 1843) - Mas & Fiol, 110, Fig. 4. 3
2003	Sparus cinctus (Agassiz, 1843) - Vicens & RoDR^GUEZ-PEREA, 126, Fig. 4. 16
2010	Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) - Bchultz, Brzobohaty & Kroupa, 504, Pl. 3, Figs. 8-9
2011	Pagrus cinctus - Križnar, 40-41, Sl. 1-3
2013 Pagrus cf. cinctus (Agassiz, 1839) - MiKuž & ŠosTER, 206, Tab. 4, Sl. 32, 35
Material in nahajališče: Najden je kos badenijskega peščenega laporovca velikosti 100 x 102 x 78 mm na Mastnem hribu nad Škocjanom na Dolenjskem. Na določenem mestu je več ostankov zob in zobnih kron v anatomski legi, večinoma gre za prereze spodnjih delov kron, pri nekaterih so vidne tudi krone. Kos z ribjimi zobmi sta decembra
2012	našli Tina Kraljič in Špela Gorenc, učenki 3. razreda Osnovne šole Škocjan.
Opis: Ohranjenih je nekaj zobnih kron v peščenem laporovcu in deset presekov zobnih kron v dveh vrstah (tab. 1, sl. 1b, 1d). V zunanji vrsti oziroma na labialni strani so trije preseki, na notranji lingvalni strani je sedem presekov. Oblika variira od povsem okroglih do ovalnih in celo štirioglato-zaobljenih presekov. Tudi velikost presekov je zelo različna. Na obodu vsakega preseka je vidna tanka zunanja plast sklenine ali emajla, sledi stebričasta struktura zobovine ali dentina, ki je ponekod zapolnjen s perforiranim pulpnim tkivom (tab. 1, sl. 1d). Mislimo, da je ohranjena leva stran spodnje čeljustnice.
Meritve zob (Measurements of teeth):
Velikost vseh zob (Size of all teeth):
dolžina (Length) = 37 mm širina (Width) = 20 mm višina (Height) = 20 mm
Premeri prerezov zobnih kron (Diameters of teeth crown sections):
1	= 7 x 10 mm (zobna votlina - tooth cavity = 5,5 mm)
2	= 7 x 8 mm (zobna votlina - tooth cavity = 3,5 x 5 mm)
3	= 5 x 5,8 mm
4	= ? x 7 mm
5	= 7 x 6,8 mm
6	= 4,5 x 4,5 mm
7	= 3,5 x 4 mm
8	= 3 x 4 mm
9	= 2 x 2,2 mm
10	= 2 x 2 mm
Premer največje krone (Diameter of the biggest crown) = 10,5 mm
Višina največje krone (Height of the biggest crown) = 7 mm
Primerjava: Sacco (1916: 145 (173), Figs. 1a-1b) opisuje in predstavlja levo spodnjo ~eljustnico ribe Chrysophrys cincta var. astensis iz zgornjepliocenskih plasti najdi{~a Montegrosso d'Asti v Italiji. Razporeditev in oblika zob italijanskega pagarja zelo ustreza fosilnemu ostanku čeljustnice z Mastnega hriba pri Škocjanu. Razlika je v velikosti, zobje miocenskega pagarja z Dolenjske so približno za polovico manjši.
Stratigrafska in geografska raz{irjenost v Sloveniji: Križnar (2011: 40-41) prikazuje več primerkov vrste Pagrus cinctus iz miocenskih plasti v kamnolomih iz okolice Trbovelj, peskokopa Tomc pri Moravčah, iz kamnoloma Lipovica in iz profila Drtija oziroma iz Zgornje Dobrave pri Moravčah. Mikuž in Šoster (2013: 207) ostanke šparov predstavljata iz spodnjemiocenskih plasti v okolici Žvarulj pri Mlinšah.
Stratigrafska in geografska raz{irjenost v Centralni Paratetidi: Pawlowska (1960: 426) piše, da so zobe {paridnih vrst na{li v badenijskih skladih Poljske (Pinczow). Brzobohaty, Kalabis in Schultz (1975: 468) poročajo o najdbah zob iz družine Sparidae, rodov Sparus, Sargus, Pagrus in Dentex iz egerijskih skladov Centralne Paratetide. Brzobohaty in Schultz (1978: 444) omenjata iz badenijskih plasti Centralne Paratetide zobe vrste Sparus cinctus. Schultz (1979: 291) omenja najdbe rodu Sparus iz badenijskih plasti na Poljskem. Solt (1992: 498) prikazuje razširjenost rodu Pagrus, ki je na Madžarskem prisoten v karpatijskih, badenijskih in sarmatijskih skladih. Schultz (1998: 126) vrsto Pagrus cinctus predstavlja iz zgornjebadenijskih plasti Slovaške (Devinska Nova Ves). Schultz, Brzobohaty in Kroupa (2010: 505) predstavljajo zgornjo in spodnjo stran zobne krone vrste P. cinctus iz badenijskih plasti v okolici Mikulova na Moravskem oziroma z območja ob meji med Republiko Češko in Avstrijo.
Stratigrafska in geografska raz{irjenost na obmo~ju Mediterana: Scilla je že v 17. stoletju opisoval in prikazal zobe miocenskih {parov z otoka Malte (1670: 164, Tav. 2, Fig. 5). Posamezne šparove zobe so takrat po domače imenovali »kačja očesa«. Vinassa de Regny (1899: 84) jo opisuje iz pliocenskih plasti Italije (San Lorenzo). De Alessandri (1902: 310-311) jo opisuje iz miocenskih plasti v Sueški ožini. Sacco (1916: 145) piše, da so številni zobje vrste Chrysophrys cincta najdeni v miocenskih in pliocenskih skladih Italije in drugod v Evropi. Sacco-va variacija (1916: 146) C. cincta astensis je ugotovljena v astijskih - zgornjepliocenskih plasteh najdišča Montegrosso d'Asti, ki leži na območju med Torinom in Genovo. veiga Ferreira (1955: 37) piše o ostankih vrste Sparus cinctus Agassiz iz burdigalijskih do tortonijskih skladov na Azorih. zbyszewski (1957: 195) piše o prisotnosti vrste Sparus cinctus (Agassiz) iz burdigalijskih plasti na Portugalskem. Menesini (1969: 42) poroča, da so primerke vrste Sparus cinctus na{li v miocenskih in pliocenskih plasteh Italije. BauzA & Plans (1973: 103) ostanke pagarjevih zob omenjata iz neogenskih plasti območja Cataluna v Španiji. obrador & Mercadal (1973: 117) jo omenjata iz neogenskih skladov otoka Menorca v sklopu španskih Balearov. Menesini (1974: 156) piše, da je vrsta Sparus cinctus najdena tudi na otoku Malti v skladih od spodnjega miocena do pliocena. Antunes, Jonet & Nascimento (1981: 20) predstavljajo ostanke zob šparida iz burdigalijsko-langhijskih plasti na Portugalskem. Mas & Fiol (2002: 110) jo opisujeta iz miocenskih in pliocenskih skladov otoka Mallorce, v sklopu španskih Balearov. Vicens & RoDR^GUEz-PEREA (2003: 126-127) jo opisujeta iz burdigalijskih skladov na otoku Mallorca, španskih Balearov.
Drugod v svetu so ostanki {paridov izredno pogostni. Omenjamo le dva avtorja, AntuNEs-a (1978: 75), ki opisuje najdbe zob rodu Sparus iz pliocenskih skladov Angole, in Mehrotra-o (1981: 78), ki poroča o najdbah vrste Sparus cinctus Agassiz, 1839 iz miocenskih plasti Indije.
Zaključki
V	badenijskih kamninah Dolenjske so ponekod pogostne ribje luske. Ribji skeleti in njihova zobovja v celjustnicah so prava redkost. Najdenih je nekaj posameznih zob hrustancnic, predvsem morskih psov, zobje kostnic doslej {e niso bili najdeni, so pa najdeni njihovi otoliti. Zobje miocenskega pagarja vrste Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) z Mastnega hriba, so morda prva konkretna registracija šparidov na Dolenjskem. Najdba je zanimiva tudi zaradi ohranjene anatomske lege zob v delu pagarjeve celjustnice, drugod v Sloveniji so najdeni le posamezni zobje iz povsem razpadlih šparidnih celjustnic.
V	vzorcih z Mastnega hriba so bile ugotovljene samo {tiri vrste kalcitnega nanoplanktona z razmeroma dolgim in zato za določitev natančne starosti neuporabnim stratigrafskim razponom. Vrsta Reticulofenestra haquii Backman, 1978 nastopa od spodnjega miocena do pliocena, R. minuta Roth, 1970 od paleocena do pliocena, R. scrippsae (Bukry & Percival, 1971) od srednjega eocena do oligocena in Coccolithus pelagicus (Wallich, 1877; Schiller, 1930) od paleocena do danes. Z njimi ni mogoče določiti starosti do biocone natančno. Kažejo na pelagično morsko okolje, z nutrienti bogate oligotrofne vode in deloma na bližino obale. Navedene vrste kalcitnega nanoplanktona tudi v paleoekolo{kem smislu niso medsebojno kompatibilne.
V	bližnjih zelo podobnih in stratigrafsko primerljivih peščenih laporovcih v profilu Dolnja Stara vas blizu Škocjana, je ugotovljena nanoplanktonska združba, ki miocenske laporovce uvršča v zgornji del biocone NN5, torej v bližino meje med srednjim in zgornjim badenijem (Mikuž, Bartol & ŠosTER 2013: 96).
Porgy fish teeth in Miocene marl from Mastni hrib near Škocjan, Slovenia
Conclusions
In certain sites in Dolenjska fish scales are common in Badenian sediments. Fish skeletons and teeth in jaws, however, are rare. Individual teeth of cartilaginous fishes, mainly sharks, were found, but only otoliths of bony fishes and no teeth until this particular find. The teeth belonging to the porgy fish Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) from Mastni hrib are the first record of Sparidae in Dolenjska. The fossil is particularly interesting because the anatomical position of teeth in a jaw is preserved. This is not the case in other finds of this species known from Slovenia where only individual scattered teeth were found.
The marls from Mastni hrib were studied for nannoplankton. Only four species were determined, which did not allow the biostratigraphic dating of the samples. The similar and stratigraphically comparable sandy marls from the section Dolnja Stara Vas were biostratigraphically assigned to the upper part of the standard nannoplankton biozone NN5 which can be correlated with the upper part of the Middle Badenian (Mikuž, Bartol & šosTER 2013: 96).
Zahvale
Za posredovani kos laporovca z ostanki pagarjevih zob se zahvaljujemo najditeljem in posrednikom, učenkama Tini Kraljič in Špeli Gorenc, mentorju Gorazdu Divjaku Zalokarju iz »Osnovne šole Škocjan« na Dolenjskem in prof. dr. Andreju Šmucu z Oddelka za geologijo, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za grafične in slikovne priloge se zahvaljujemo sodelavcu Marijanu Grmu.
TABLA 1 - PLATE 1
1a Ostanki obeh delov čeljustnice in zob vrste Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) v badenijskem peščenem laporovcu z Mastnega hriba nad Škocjanom; s strani, naravna velikost 37 x 20 x 20 mm. Povečava x 1,4.
Remains of both part of jaw and teeth of Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) in the Badenian sandy marl from Mastni hrib above Škocjan; lateral view, natural size 37 x 20 x 20 mm. Enlargement x 1.4.
1b Anatomska razvrstitev prečnih prerezov različnih zobnih kron {para vrste Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) v badenijskem peščenem laporovcu z Mastnega hriba; presek desetih zob, naravna velikost zobne površine 37 x 20 mm. Povečava x 2,2.
Anatomic arrangement of transversal sections of different teeth crowns of porgy Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) in the Badenian sandy marl from Mastni hrib; cut through ten teeth, natural size of teeth area 37 x 20 mm. Enlargement x 2.2.
1c Ostanki čeljustnice špara vrste Pagrus cinctus (Agassiz, 1836), Mastni hrib; naravna širina 20, višina 20 mm. Povečava x 1,3.
Remains of the jaw of Pagrus cinctus (Agassiz, 1836), Mastni hrib; natural width 20, height 20 mm. Enlargement x 1.3.
1d Spodnja stran zgornjega dela {parove čeljustnice vrste Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) s prečnimi prerezi zob in eno večjo krono; naravna velikost dela čeljustnice 19 x 18 x 17 mm. Povečava x 3.
Lower part of the upper jaw of Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) with transversal cross sections of teeth and one bigger crown; natural size of jaw fragment 19 x 18 x 17 mm. Enlargement x 3.
Foto (Photographs): Marijan Grm
TABLA 1 - PLATE 1
Literatura
Antunes, m. t. 1978: Faunes ichthyologiques du Neogene superieur d'Angola, leur age, remarques sur le Pliocene marin en Afrique australe. Ciencias da Terra (UNL), 4: 59-90, Pl. 1-3.
Antunes, M. T., S. Jonet & Nascimento, A. 1981: Vertebres (Crocodiliens, Poissons) du Miocene marin de l'Algarve occidentale. Ciencias da Terra (UNL), 6: 9-38, Pl. l-5.
BauzÄ, J. & Plans, J. 1973: Contribucion al conocimiento de la fauna ictiologica del Neogene Catalano Balear. Bol. Soc. Hist. Nat. Baleares, 18: 72-131, Lam. 1-8.
Brzobohaty, R., V. Kalabis & Schultz, O. 1975: Die Fischfauna des Egerien. In: Sene{, J. (ed.): Chronostratigraphie und Neostratotypen, Miozän der Zentralen Paratethys. Bd. 5, OM, Egerien. Verlag der Slowakischen Akademie der Wissenschaften (Bratislava): 457-477, (Taf. 1-2).
Brzobohaty, R. & Schultz, O. 1978: Die Fischfauna des Badenien. In: Sene{, J. (ed.): Chronostratigraphie und Neostratotypen, Miozän der Zentralen Paratethys. Bd. 4, M4 Badenien. Verlag der Slowakischen Akademie der Wissenschaften (Bratislava): 441-464, (Taf. 1-5).
Costa, O. G. 1850: Paleontologia del Regno di Napoli contenente la descrizione e figura di tutti gli avanzi organici fossili. Parte 1. Napoli: 1-203, Tav. 1-15.
De Alessandri, G. 1902: Alcuni odontoliti pseudimiocenici dell'istmo di Suez. Atti Soc. Ital. Sci. Nat., Mus. Civ. Stor. Nat. Milano, 41/3: 287-312, Tav. 5.
Grubi{i~, f. 1988: Ribe, rakovi i školjke Jadrana. Naprijed, Zagreb: 239 p.
Križnar, m. 2011: Miocenski zobje rib kostnic iz Zasavja. Društvene novice, 44: 40-41.
Luther, W. & Fiedler, K. 1961: Die Unterwasserfauna der Mittelmeerküsten. Ein Taschenbuch für Biologen und Naturfreunde. Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin: 253 p.
Mas, G. & Fiol, G. 2002: Ictiofauna del Messinia de la plataforma sedimentaria de Llucmajor (Illes Balears, Mediterrania occidental). Aspectes paleoambientals. Boll. Soc. Hist. Nat. Balears, 45: 105-116.
Mehrotra, D. K. 1981: Micro teleost remains from the Miocene of India. Jour. Palaeont. Soc. India, 25: 76-84, Pl. 1-2.
Menesini, E. 1969: Ittiodontoliti miocenici di Terra d°Otranto (Puglia). Palaeontographia Italica Pisa 1969 (n. ser. 35), 65: 1-61, Tav. 1-7.
Menesini, E. 1974: Ittiodontoliti delle formazioni terziarie dell'Arcipelago maltese. Palaeontographia Italica, Pisa 1971 (n. ser. 37), 67: 121-162, Tav. 54-61 (1-8).
Mikuž, v., Bartol, M. & ŠosTER, a. 2013: Geološki profil Dolnja Stara vas blizu Škocjana. Geološki zbornik, 22: 94-97.
Mikuž, V. & Šoster, A. 2013: Spodnjemiocenske ribe in želva iz Žvarulj pri Mlinšah (Centralna Paratetida) = Lower Miocene fishes and turtle from Žvarulje near Mlinše, Slovenia (Central Paratethys). Geologija, 56/2: 199-218, (Tab. 1-4), doi:10.5474/geologija.2013.013.
Nelson, J. S. 2006: Fishes of the World. Fourth Edition. John Wiley & Sons, Inc. Hoboken, New Jersey, XV: 601 p.
Obrador, a. & Mercadal, B.1973: Nuevas localidades con fauna ictiologica para el Neogeno menorqu^n. Acta Geol. Hispanica, 8: 115-119.
Pawlowska, K. 1960: Szczatki ryb z wapieni miocenskich Pinczowa. Acta Palaeontologica Polonica, 5/4: 421-432, Pl. 1-3.
Sacco, F. 1916: Apparati dentali di »Labrodon« e di »Chrysophrys« del Pliocene italiano. Atti R. Accad. Sci. Torino, 51: 144-149 (172-177), 1 Tav.
Schultz, O. 1979: Supplementary notes on elasmobranch and teleost fish remains from the Korytnica Clays (Middle Miocene; Holy Cross Mountains, Central Poland). Acta Geol. Polonica, 29/3: 287-293, Pl. 1.
Schultz, O. 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Goldschneck-Verlag (Korb): 159 p., (Taf. 1-65).
Schultz, O., Brzobohaty, R. & Kroupa, O. 2010: Fish teeth from the Middle Miocene of Kienberg at Mikulov, Czech Republic, Vienna Basin. Ann. Naturhist. Mus. Wien, Ser. A, 112: 489-506, (Pl. 1-3).
Scilla, A. 1670: La vana speculazione disingannata dal senso. Lettera risponsiva Circa i Corpi Marini, che Petrificati si trouano in varii luoghi terrestri. Appresso Andrea Colicchia, Napoli: 168 p., Tav. 1-28.
Solt, p. 1992: A Kazari capafogas reteg halmaradvanyai. A Magyar All. Földtani Intezet, Evi Jelentese 1990: 495-500, (1 Tab.).
Turk, T. 2006: Pod gladino Mediterana. Modrijan, Ljubljana: 590 p.
Veiga Ferreira, O. 1955: A Fauna Miocenica da Ilha de Santa Maria (Agores). Comun. Serv. Geol. Portugal, 36: 9-40, Est. 1-11.
Vicens, D. & RoDR^GUEz-PEREA, A. 2003: Vertebrats fossils (Pisces i Reptilia) del Burdigalia de cala Sant Viceng (Pllenga, Mallorca). Boll. Soc. Hist. Nat. Balears, 46: 117-130.
Vinassa de Regny, p. 1899: Pesci neogenici del Bolognese. Rivista Italiana Paleont., 5: 79-84, Tav. 2.
zbyszewski, G. 1957: Le Burdigalien de Lisbonne. Comun. Serv. Geol. Portugal, 38/1: 89-215, Pl. 1-19.
Wikipedia, Pagrus, the free encyclopedia (13. 1. 2013).
Wikipedia, Sparidae, the free encyclopedia: 1-6. (13. 1. 2013).