V Logarski dolini slovesno ob 45-letnici ustanovitve medobčinskega društva invalidov STRAN 14 Od 24. do 29. julija 2015 obiščite EUROSPIIU IN POSKUSITE MAŠE IZDELKE Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete BREZPLAČNO VVC-dstilo, dišeče/proti vodnemu kamnu 11 BREZPLAČNO VUC-čistilo, dišeče/proti vodnemu kamnu 11 X i A1 1 »i.-. =Jr 1 t jS' -O- i pln 1 I t I Bon velja samci od 24. do 29. julija 2015. Z1 trnom prejmete 1 brezplačen izdelek. Boni se ne seštevajo, na nakup se lahko uveljavi samo 1 bon. Veljajo samo boni i; originalne '^tiskovine. Velja za ko IH no na 2.3 logi v trgovini Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPiN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331 Oglasi 2 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 I Iz vsebine: Tema tedna: Poslovanje gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2014................4 Financiranje občin: Odobrena povprečnina ne bo krila stroškov zakonsko predpisanih nalog............7 Gornji Grad: Ljudska pesem ponovno zaživela pod Menino ...........................................................10 Nazarje: Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 2015...................................................... 11 Tretja stran 18. Prangerijada v Predgradu: Rečičani promovirali želodec in domači kraj.......................................................16 12. Krnički dan: V Logu pod Rogatcem so se na moč zabavali.................................................17 Nov objekt ŠD Gornji Grad: Pridobitev, ki veliko pomeni.............................18 Intervju: Glasbena skupina Zmaji...................................20 Poletna liga v košarki: Ekipa LPT Praznik pet let nepremagljiva.....22 Bo država znala prepoznati širši družbeni interes? Tokratna številka Savinjskih novic je, vsaj v prvem delu, precej gospodarsko obarvana, saj smo za vas pripravili povzetek analize gospodarjenja zgornje-savinjskih podjetij in samostojnih podjetnikov v letu 2014 in poročilo z obiska ministra za gospodarstvo in ministra za infrastrukturo v podjetju BSH Hišni aparati v Nazarjah. Zgornjesavinjsko gospodarstvo je lani, če rezultate na hitro primerjamo s tistimi na nivoju SAŠA regije, poslovalo relativno dobro, saj je neto rezultat pozitiven, medtem ko je neto čista izguba gospodarskih družb v regiji znašala kar 88 milijonov evrov. A že malce bolj podrobna analiza poslovanja našega lokalnega gospodarstva pokaže, da zelo velik delež v skupnih številkah predstavljata dve gospodarski družbi z največ zaposlenimi, kar v praksi pomeni, da če poslujeta dobro, je dobra celotna slika, v nasprotnem primeru pa se ta slika hitro poslabša. Odvisnost od teh družb, zlasti pa od največje, ki zaposluje več kot tisoč ljudi (nobena skrivnost ni, da gre za BSH Hišne aparate), je torej velika, kar ni dobro, a je še vedno bolje, vsaj kratkoročno, biti odvisen od dveh velikih družb kot ne biti odvisen in ne imeti delovnih mest. Prav zaradi tega je naloga lokalne in širše skupnosti zagotoviti pogoje, v katerih bo lahko naše gospodarstvo dolgoročno konkurenčno. Poslovno okolje tvorijo številni faktorji, med katerimi ima prometna infrastruktura pomembno vlogo. Pri nas, kjer nimamo železnice, letališč in plovnih rek, so edina tovrstna infrastruktura ceste, te pa so sla- be. Da je temu tako in da je treba v najkrajšem času izboljšati dostopnost tega območja, gospodarstvo opozarja državo že več kot desetletje. A v tem času se je zgodilo bolj malo, najdlje smo prišli letos z javno obravnavo predloga trase hitre ceste Velenje-Šen-trupert, na katero bi se Zgornjesavinjčani priključevali v Podgori pri Šmartnem ob Paki. Kot ste lahko spremljali v medijih, so bili odzivi na omenjeni predlog v Šmartnem ob Paki in Braslov-čah izrazito negativni. Slišati je bilo različne argumente in »argumente«, katerih večina temelji na »nesprejemljivem uničevanju kmetijskih zemljišč«. Če so ti argumenti res tako tehtni, kako je mogoče, da je bila avtocesta Ljubljana-Maribor zgrajena po ravno takih (ali morda še boljših) kmetijskih zemljiščih? Kako je sploh kdaj lahko bila zgrajena avtocesta skozi Pre-kmurje? In kateri investitor bi danes sploh želel slišati za Prekmurje, če tam ne bi imeli avtoceste? Sita vrana lačni ne verjame, to je star slovenski pregovor, ki še vedno velja, zato spremembe v stališčih »dobrih« sosedov ni pričakovati. Pričakujemo pa od države, da bo znala prepoznati širši družbeni interes, in ta je, da ohranimo sedanja ter odpiramo nova delovna mesta v predelovalnih dejavnostih, ki pri nas predstavljajo dve tretjini gospodarstva. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 30, 24. julij 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 3 Tema tedna I POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V LETU 2014 Lani pozitivno, vendar s trendom padanja V letu 2014 je na območju sedmih občin Zgornje Savinjske doline poslovalo 262 gospodarskih družb (šest in pol odstotkov več kot v letu 2013) in 633 samostojnih podjetnikov (dobrih šest odstotkov manj kot v letu 2013), ki so skupaj zaposlovali 3.436 delavcev (slab odstotek manj kot v letu prej) in ustvarili skupno 551.083 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje (deset odstotkov manj kot v letu 2013). GOSPODARSKE DRUŽBE Gospodarske družbe so imele lani 2.857 zaposlenih (pol odstotka manj kot v letu 2013), ustvarile so 483.143 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje (11 odstotkov manj kor predlani), vrednost njihove aktive na zadnji dan v letu 2014 pa je znašala 286.547 tisoč evrov (slabe tri odstotke več kot v letu 2013). spodarske družbe v občini Nazarje (309.983 tisoč evrov oziroma 64 odstotkov prihodkov gospodarskih družb celotne doline), vendar so bili njihovi prihodki v primerjavi z letom prej nižji kar za petino. Lju-benske gospodarske družbe so lani ustvarile 95.866 tisoč evrov oziroma dvajset odstotkov čistih prihodkov od prodaje, njihov rezul- Največ gospodarskih družb (82) je bilo registriranih na območju Občine Mozirje, sledijo pa Nazarje (54), Ljubno (39), Rečica ob Savinji (32), Luče (25), Gornji Grad (19) in Solčava (11). Število gospodarskih družb se je najbolj povečalo v Mozirju, in sicer za 15 odstotkov in pol, malenkostno pa se je zmanjšalo v občinah Gornji Grad in Luče. Največ zaposlenih (1.630 oziroma 57 odstotkov) so tudi lani imele gospodarske družbe na območju Občine Nazarje, vendar se je število pri njih zaposlenih delavcev v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo za pet odstotkov in pol. Število zaposlenih v gospodarskih družbah po ostalih občinah je bilo naslednje: Ljubno 624, Mozirje 287, Rečica ob Savinji 148, Luče 98, Solčava 46 in Gornji Grad 24. Največjo rast števila zaposlenih so beležile gospodarske občine na Rečici ob Savinji (38 oziroma 34 odstotkov in pol) in na Ljubnem (29 oziroma pet odstotkov). Tudi po obsegu čistih prihodkov od prodaje so na prvem mestu go- tat pa je bil glede na leto prej višji za devet odstotkov. Prihodki gospodarskih družb v letu 2014 po ostalih občinah (v tisoč EUR): Luče 29.742, Mozirje 24.911, Rečica ob Savinji 15.860, Solčava 4.194 in Gornji Grad 2.587. Povprečna mesečna plača na zaposlenega v zgornjesavinjskih gospodarskih družbah je lani znašala 1.412 evrov in je bila v primerjavi z regijskim povprečjem nižja za osem odstotkov in pol, v primerjavi z republiškim povprečjem pa je bila nižja za dobrih pet odstotkov. Glede na leto 2013 je bila povprečna plača v naših družbah višja za dobrih petnajst odstotkov. Gospodarske družbe Zgornje Savinjske doline so leto 2014 sklenile z neto čistim dobičkom v višini 18.937 tisoč evrov, kar pomeni 56-odstotni padec glede na leto 2013. Najbolj uspešno so lani poslovale gospodarske družbe na območju Občine Ljubno, ki so izkazale neto čisti dobiček v višini 13.325 tisoč evrov (48 odstotkov več kot v letu 2013). Gospo- darske družbe v Nazarjah so lansko leto zaključile z neto čistim dobičkom v višini 7.753 tisoč evrov, ki je bil za dobro četrtino nižji kot leto prej. Z neto čistim dobičkom so lani poslovale še gospodarske družbe v občinah Luče (1.210 tisoč EUR), Rečica ob Savinji (938 tisoč EUR) in Solčava (81 tisoč EUR), medtem ko so gospodarske družbe v občinah Mozirje in Gornji Grad poslovale z neto čisto izgubo - v prvi v višini 4.354 tisoč evrov in v drugi v višini 16 tisoč evrov. SAMOSTOJNI PODJETNIKI Zgornjesavinjski samostojni podjetniki so lani zaposlovali 579 delavcev (slabe tri odstotke manj kot leto prej), ustvarili so 67.940 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje (dobre štiri odstotke manj kot v letu 2013) in imeli na dan 31. 12. 2014 56.502 tisoč evrov aktive (trinajst odstotkov in pol manj kot v prejšnjem letu). Največ samostojnih podjetnikov je bilo registriranih na območju Občine Mozirje (175), sledijo pa Ljubno 99, Rečica ob Savinji 91, Nazarje 89, Gornji Grad 85, Luče 69 in Solčava 25. V primerjavi z letom 2013 se je število samostojnih podjetnikov v vseh občinah, razen v Solčavi, kjer se ni spremeni- nji, vendar se je njihovo število v primerjavi z letom prej zmanjšalo za skoraj 22 odstotkov. Število zaposlenih so znižali tudi mozirski podjetniki, in sicer s 162 na 132, kar je pomenilo padec za 18 odstotkov in pol. V ostalih petih občinah se je število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih lani povečalo, največ (za 21 oziroma 37 odstotkov in pol) v občini Nazarje. Po obsegu čistih prihodkov od prodaje so bili tudi lani na prvem mestu samostojni podjetniki v občini Mozirje, ki so ustvarili 15.725 tisoč evrov prihodkov oziroma četrtino manj kot predlani. Rečiški podjetniki na drugem mestu so lani ustvarili 15.228 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je bilo prav tako za četrtino manj kot leto prej. Samostojni podjetniki v preostalih petih občinah so v letu 2014 čiste prihodke od prodaje povečali, najbolj v Lučah, kjer so jih več kot podvojili in so znašali 10.262 tisoč evrov, nato pa sledijo podjetniki v občinah (podatki so v tisoč EUR): Ljubno 9.740 (+ 3 %), Nazarje 9.001 (+ 18 %), Gornji Grad 6.479 (+ 1 %) in Solčava 1.505 (+ 27 %). Samostojni podjetniki Zgornje Savinjske doline so lansko leto sklenili z neto poslovnim izidom v višini lo, zmanjšalo, najbolj v občini Rečica ob Savinji, kjer je upadlo za desetino. Ob skupnem zmanjšanju števila zaposlenih pri zgornjesavinjskih samostojnih podjetnikih za 16 oziroma slabe tri odstotke se je število zaposlenih pri podjetnikih po posameznih občinah spreminjalo zelo različno. Največ zaposlenih, in sicer 140 oziroma 24 odstotkov, so tudi lani imeli samostojni podjetniki na območju Občine Rečica Savi- 4.216 tisoč evrov, kar je bilo desetino manj kot leto prej (neto poslovni izid je razlika med podjetnikovim dohodkom in negativnim poslovnim izidom). Najvišji neto poslovni izid so tudi lani ustvarili mozirski podjetniki, in sicer 1.128 tisoč evrov, kar je bilo 27 odstotkov celotnega neto poslovnega izida podjetnikov na nivoju doline, v primerjavi z letom 2013 pa je bil ta izid nižji za 31 odstotkov. Tudi podjetniki po ostalih zgornje-savinjskih občinah so lani poslovali I Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 4 Tema tedna pozitivno, njihov neto izid je bil naslednji (v tisoč EUR): Rečica ob Savinji 790 (- 28 %), Luče 710 (+ 35 %), Nazarje 631 (+ 23 %), Ljubno 403 (- 9 %), Gornji Grad 370 (+ 0,3 %) in Solčava 184 (+ 124 %). SKLEPNE UGOTOVITVE Zgornjesavinjske gospodarske družbe, ki na nivoju Savinjsko-ša-leške regije predstavljajo 24-odsto-tni delež po številu, 18-odstotni delež po številu zaposlenih in 22-od-stotni delež po prihodkih, so leto 2013 sklenile s pozitivnim neto poslovnim izidom, medtem ko je bil le-ta na nivoju regije negativen in je znašal kar 88 milijonov evrov. Zgornjesavinjske družbe so lani ustvarile 25.567 tisoč evrov čistega dobička (od tega 13.350 tisoč EUR oziroma dobro polovico v občini Ljubno), kar je predstavljalo 46 odstotkov čistega dobička regije, in 6.630 tisoč evrov čiste izgube (od tega 5.266 tisoč EUR oziro- ma štiri petine v občini Mozirje) oziroma pet odstotkov čiste izgube na nivoju regije. Vsekakor ni spodbudno, da je bil lani ob manjših prihodkih neto čisti dobiček zgornjesa-vinjskih gospodarskih družb manj- ši kot v letu 2013 in da je bilo manjše tudi število zaposlenih. Zgornjesavinjski samostojni podjetniki v regijskem merilu predstavljajo 37 odstotkov po številu, 43 odstotkov po številu zaposlenih in 49 odstotkov po obsegu čistih prihodkov od prodaje. Njihov neto izid poslovnega leta 2013 je bil tako kot na nivoju regije pozitiven, in sicer je predstavljal 43 odstotkov regijskega rezultata, ki je znašal 9.880 tisoč evrov. Tako kot pri gospodarskih družbah v Zgornji Savinjski dolini je bil tudi pri samostojnih podjetnikih lani trend negativen, tako glede števila zaposlenih kot glede prihodkov in neto rezultata, so pa bili rezultati po posameznih občinah precej različni. Največ podjetnikovega dohodka (1.161 tisoč evrov oziroma 25 odstotkov na nivoju doline) so ustvarili podjetniki v občini Mozirje, najvišji negativni poslovni izid (112 tisoč evrov oziroma 34 odstotkov na nivoju doline) pa so zabeležili ljubenski podjetniki. Franci Kotnik Viri: - Danica Kamnik: Informacija o poslovanju gospodarskih družb in zadrug s področja Savinjsko-ša-leške regije v letu 2013. AJPES, Izpostava Velenje, junij 2014. - Marija Močnik: Informacija o poslovanju gospodarskih družb in zadrug s področja Savinjsko-ša-leške regije v letu 2014. AJPES, Izpostava Velenje, maj 2015. - Danica Kamnik: Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov s področja Savinjsko-šaleške regije v letu 2013. AJPES, Izpostava Velenje, junij 2014. - Marija Močnik: Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov s področja Savinjsko-šaleške regije v letu 2014. AJPES, Izpostava Velenje, maj 2015. Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 5 Gospodarstvo , Iz občin OBISK MINISTROV IN VLADNIH PREDSTAVNIKOV V NAZARJAH 3. razvojna os nujna za konkurenčnost gospodarstva Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič (drugi z desne) je napovedal možnost začetka gradnje hitre ceste Velenje-Šentrupert v letu 2018. (Foto: Marija Lebar) V ponedeljek, 13. julija, sta na povabilo Gospodarske zbornice Slovenije podjetje BSH Hišni aparati Nazarje obiskala ministra za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič in za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ter se z vodstvom omenjenega podjetja, predstavniki zbornice, župani in podjetniki pogovarjala o aktualnih razvojnih vprašanjih tega območja. Na srečanju so sodelovali še nekateri drugi predstavniki vladnih služb. JAVNA RAZGRNITEV TRASE HITRE CESTE - KORAK NAPREJ Gostitelji so najprej izpostavili problematiko prometne infrastrukture, ki je spričo dejstva, da dve tretjini regijskega gospodarstva predstavljajo predelovalne dejavnosti z visoko intenzivnimi logističnimi procesi, vse večja razvojna ovira. Z nedavno javno razgrnitvijo predloga trase hitre ceste Velenje-Šentrupert je bil na tem področju narejen pomemben korak naprej, po več kot desetletju odlašanja pa je izgradnja te prometnice že več kot nujna, je poudarila predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer. Dodala je, da so gospodarstveniki civilna iniciativa, ki se zavzema za delovna mesta, dobrobit zaposlenih in širše družbe. Njeno iztočnico je dopolnil direktor tovarne BSH Hišni aparati Matija Petrin: »V Nazarjah na leto proizvedemo več kot sedem milijonov aparatov, to je okoli 31 tisoč na dan. Za vitko proizvodnjo, kjer ni večjih zalog, je ustrezna logistika vitalnega pomena. Na dvorišče tovarne pripelje do sto tovornjakov na dan. Sodelujemo z okoli 350 dobavitelji po vsem svetu. Na srečo imamo precej dobaviteljev, okoli sto, iz naše bližnje okolice, položaj pa rešujemo tudi z eksterni-mi skladišči.« BSH Hišni aparati so izrazito izvozno naravnana gospodarska družba, ki se srečuje s konkurenco tako na svetovnem trgu kot v okviru koncerna BSH. Za odločanje o nadaljnjem razvojnem ciklu je izgradnja 3. razvojne osi zelo pomembna in od tega je odvisen tudi obstoj delovnih mest. V lanskem letu so v tovarno v Nazarjah investirali 145 milijonov evrov in v koncernu resno računajo na nadaljnje delovanje na tej lokaciji. ZAČETEK GRADNJE LETA 2018? Potrebo po čimprejšnji izgradnji hitre ceste so izpostavili tudi velenjski župan Bojan Kontič, direktor KLS Ljubno Mirko Strašek in direktor podjetja Podkrižnik Iztok Podkrižnik. Slednji je poudaril tudi pomen cestne infrastrukture za razvoj turizma. Minister Gašperšič je pojasnil ozadje vladne opredelitve za traso hitre ceste F2-2 Velenje-Šentru-pert in izrazil pričakovanje, da bo kljub številnim pripombam v javni razpravi možno najti ustrezno reši- tev in da bo vlada državni prostorski načrt za cesto potrdila v začetku leta 2016. Ob tej predpostavki bi DARS z gradnjo lahko začel v letu 2018. Minister Počivalšek je dodal, da Slovenija živi predvsem od izvoznega gospodarstva, zato je naloga vlade, da izboljša pogoje za njegovo konkurenčnost. RAZBREMENITEV DELA IN POPLAVNA VARNOST Direktorica kadrovskih in splošnih zadev v podjetju BSH Hišni aparati Sonja Špoljarič je predstavila predloge za davčno razbremenitev stroškov dela. Minister Poči-valšek se je strinjal, da so potrebne spremembe v tej smeri, saj imamo pri nas najvišjo obremenitev dela v Evropski uniji, hkrati pa najnižjo obremenitev kapitala. Povedal je, da že delajo na spremembah nekaterih predpisov, s katerimi bi uredili omenjena neskladja. Udeleženci srečanja so spregovorili še o potrebnih spremembah izobraževalnega sistema, da bi ta bolj ustrezal potrebam gospodarstva. V sklepnem delu srečanja je beseda tekla še o potrebnih ukrepih na področju zagotavljanja poplavne varnosti, ki je za razvoj gospodarstva in njegovo konkurenčnost prav tako pomembna kot prometna infrastruktura. Marija Lebar OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Rebalans proračuna zaradi nepredvidenih prihodkov Na julijski seji občinskega sveta so se gornjegrajski svetniki seznanili s poročilom o polletnem izvrševanju proračuna in potrdili prvi rebalans proračuna. Ugodili so prošnji gornjegrajske Komunale za najem kredita za nakup delovnega stroja in prisluhnili direktorici Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Darji Es, ki je poročala o poslovanju zavoda v preteklem letu. Z manjšimi popravki so sprejeli kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni. Župan Stanko Ogradi je podal poročilo o izvajanju proračuna. Po polovici leta je realizacija 44-odsto-tna. Povzel je trenutne investicije, in sicer trenutno poteka zamenjava strešne kritine na podružnični šoli v Novi Štifti, kasneje pa se bo izvedla še zamenjava kritine na telovadnici gornjegrajske šole. Oba projekta financira občina z lastnimi sredstvi iz proračuna. Rebalans proračuna je bil potreben zaradi manjših sprememb na prihodkovni strani. Od države je občina po 21. členu Zakona o financiranju občin prejela 35 tisoč evrov, znesek prej ni bil planiran, nekaj malega prihodkov pa predvidevajo tudi na področju upravljanja z občinskim premoženjem. Direktor Komunale Gornji Grad Zdenko Purnat je svetnikom obrazložil potrebo po nakupu nakladalnika s priključki in s tem tudi prošnjo za njihovo soglasje k zadolžitvi podjetja v višini 10 tisoč evrov. Del sredstev za nakup bodo zagotovili sami. Svetniki verjamejo, da bo komunalno podjetje tako lahko opravilo več del na trgu, zato so nakup in zadolžitev odobrili. Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Darja Es je poročala o njihovem poslovanju v letu 2014, poleg tega pa se je dotaknila tekoče problematike. Trenutno skupaj z župani največ naporov vlagajo v to, da bi Zgornja Savinjska dolina dobila urgen-tni satelitski center. V letošnjem letu imajo v načrtu nakup zemljišča za gradnjo prizidka k nazarski zdravstveni postaji. ŠMS 6 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 Iz občin FINANCIRANJE OBČIN V DRUGEM POLLETJU Odobrena povprečnina ne bo krila stroškov zakonsko predpisanih nalog Občine vse do sredine julija niso vedele, kolikšno povprečnino bodo v drugem polletju dobivale za izvajanje svojih nalog. Sedaj je negotovosti konec, državni zbor je potrdil znesek povprečnin v višini 519 evrov. Občine se s takšnim zneskom ne strinjajo, saj je bilo znižanje pov-prečnine s strani vlade argumentirano s tem, da bo na področju zakonsko določenih nalog razbremenila občine za okoli 22 milijonov evrov. Kot zatrjujejo v združenjih slovenskih občin, vlada ni uresničila svojih napovedi. Vlada je pri pripravi predloga sicer nekoliko popustila, saj je prvotno občinam namenila 514 evrov, občine pa so vztrajale pri znesku, ki je veljal v prvem letošnjem polletju, to je 525 evrov. Na koncu je državni zbor sprejel spremembo zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 ter občinam namenil v uvodu omenjen znesek. Sprememba zakona je bila izglasovana z večino, proti so bili v opozicijskih strankah. Občine sedaj pričakujejo vladne ukrepe za racionalizacijo stroškov. V večini občin, tudi zgornjesavinj-skih, menijo, da odobreni znesek, čeprav nekaj višji od prvotnega vladnega predloga, ne bo zadoščal za pokrivanje izdatkov, ki jih imajo z obveznimi in z zakoni predpisanimi nalogami. Številne občine tako v kratkem čaka rebalans proračunov glede na predvidene dohodke. Marija Lebar (Foto: ML) Zupan občine Ljubno Franjo Naraločnik: »Pridružujem se mnenju vseh asociacij slovenskih občin. Država je neupravičeno znižala sredstva občinam. Zmanjšanje občutno posega v investicijske zmožnosti našega proračuna. Pri tem pa vsaj v naši občini doslej ne zaznavamo nobenega vladnega ukrepa, ki bi nam znižal stroške, kot je bilo ob nižanju povprečnine sprva obljubljeno. Še več, stroški se, zaradi nenačrtnega dela državnih inštitucij na vodotokih, naši občini še zvišujejo, saj prav zdaj na lastne stroške pridobivamo dokumentacijo za pro-tipoplavno sanacijo leve brežine Savinje od ribiškega doma do Vrbja, kar bi morala urediti država.« _y OBČINSKI SVET LUČE Znani prejemniki občinskih priznanj Lučki svetniki so 15. julija obravnavali poročilo o izvrševanju proračuna Občine Luče v prvem polletju letošnjega leta in ga potrdili. Prav tako so potrdili predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede dobitnikov letošnjih priznanj. Kot je poročal župan Ciril Rosc, je občina proračun realizirala v skladu z načrtom. Naštel je večje investicije, ki so jih izvedli, med njimi asfaltiranje več odsekov cest, na nekaterih cestah, ki so planirane za sanacijo v letu 2016, pa so deloma že izvedli podlage. Potem ko je Agencija RS za okolje po več letih končno dala soglasje za prenovo centralne čistilne naprave, mora občina ponovno pridobiti nekatera soglasja, saj so prejšnja medtem zastarala. Prenovili so nekaj odbojnih ograj ob cestah in vodno zajetje pri Stogleju. Upravljavec Komunala Mozirje predlaga nadaljnjo obnovo in zamenjavo sedanjih cevi z novimi. O tem in o morebitnih dodatnih sredstvih bo občinski svet odločal jeseni, ko bo pripravljen rebalans proračuna. Župan Rosc je pojasnil: »Kar precej že izvedenih investicij v zadnjem obdobju - preko 170.000 evrov - je zapadlo v plačilo v začetku julija in zato še niso zajeta v polletnem poročilu. Prav tako je še nekaj investicij, ki so tudi že bile izvedene, a računi še niso zapadli v plačilo, ker je predviden 30-dnev-ni plačilni rok. Zato se skupna postavka realizacije ob polle- V začetku meseca je v Celju potekala seja skupščine RASR, na kateri so z večino glasov podprli imenovanje nove direktorice Ive Zorenč. Dosedanji direktor Janez Jazbec se ni potegoval za ponovno imenovanje. Zorenčeva je štiriletni mandat direktorice nastopila v četrtek. V predstavitvi je Iva Zorenč izpostavila potrebo ponuditi enake možnosti za pridobivanje sredstev za vse občine na območju regije ne glede na njihovo velikost ali razvitost. Na razvojni agenciji namerava dati poudarek projektni pisarni, ki bo izvaja- tju in trenutno stanje sredi julija precej razlikujeta in s tem tudi indeks realizacije.« V obravnavanem polletnem poročilu je indeks na strani prihodkov 52 odstotkov, na strani odhodkov pa nekaj manj kot četrtino realizacije. Slavko Robnik, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je predsta- L__II W _ Nova direktorica RASR Iva Zorenč (Fotodokumentacija RASR) vil predlog prejemnikov občinskih priznanj. Na komisijo so prejeli tri predloge in vse tri tudi potrdili, občinski svet pa je z njimi soglašal brez razprave. Občinska priznanja tako prejmejo zdravnica Andreja Podlesnik Moličnik, Župnijska karitas Luče in krajevna organizacija Rdečega križa Luče. Marija Lebar la svetovanje in posredovala informacije občinam. Težavo vidi v tem, da še niso znani kriteriji in pogoji za koriščenje sredstev v novi finančni perspektivi 2014-2020. Tu nova direktorica pričakuje čim prejšnji odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter drugih državnih institucij. S svojimi izkušnjami in motiviranimi sodelavci je nova direktorica prepričana v uspešno delo agencije, v zadovoljstvo občank in občanov in v učinkovito pomoč županom. Marija Lebar RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE (RASR) Janeza Jazbeca nasledila Iva Zorenč Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 7 Iz občin, Organizacije 23. SOLČAVSKI DNEVI Od glasbenih do športnih dogodkov V Solčavi bodo ta konec tedna poskrbeli za številna dogajanja v okviru 23. Solčavskih dne-vov. Že danes se bodo v cerkvi Marije Snežne predstavili pevci vokalne skupine Rečiški pobi, ki pripravljajo zanimiv program. Ljubitelji športa si bodo lahko ogledali memorialni nogometni turnir Ipavec Gregorc, večer pa bodo obiskovalci lahko zaključili z opazovanjem metuljev v bližini Doma planincev v Logarski dolini. V soboto se bodo rekreativci podali na kolesarsko pot po solčavski panoramski cesti, se pomu-dili pri ogledu različnih stalnih razstav, si ogledali prižig kope pri oglarski koči v Logarski dolini in zvečer prisluhnili pripovedovanju lovskih zgodb, ki jih je zapisal Robanov Joža. V nedeljo se bodo s svojimi izdelki za okras in vsakdanjo rabo na tržnici predstavili izdelovalci domače in umetnostne obrti ter pridelovalci kmetijskih produktov. Svoje delo bodo predstavili tudi oblikovalci umetnin z motorno žago, za razvedrilo pa bodo poskrbeli domači muzikanti. Marija Šukalo MUZEJSKA ZBIRKA MOZIRJE IN MOZIRJANI Poletne delavnice v objemu zgodovine Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani, ki spada pod upravljanje mozirske osrednje knjižnice, obiskovalcem nudi pester pregled pretekle zgodovine Mozirja. Številni razstavljeni predmeti, oblačila in fotografije so zanimive tudi za otroške oči, zato knjižničarji v muzejsko zbirko radi povabijo mlade in otroke. Tudi v poletnem času, ko številnim otrokom prostega časa ne primanjkuje, nanje ne pozabijo. Že več let jim pripravljajo poletne delavnice, kjer otroci ustvarjajo, poslušajo pravljice, se igrajo na prostem in tekom srečanj spoznavajo tudi zgodovino svojega kraja. Letos so pravljično obarvane delavnice potekale v prvem tednu julija, podobna srečanja pa bodo za mlajše osnovnošolce organizirana tudi v času zimskih počitnic. Knjižnica Mozirje sicer skozi vse leto v prostorih muzejske zbirke pripravlja zgodovinsko in domoznansko obarvane večere. Teh se udeležujejo odrasli, ki skozi predavanja zgodovinopisca Aleksandra Videčnika podrobneje spoznavajo preteklo in polpreteklo zgodovino Zgornje Savinjske doline. Tatiana Golob OBČINA SOLČAVA Darilo za spomin na osnovnošolska leta Županja Občine Solčava Katarina Prele-snik je ob koncu šolskega leta sprejela letošnje devetošolce. Solčavski učenci višjih razredov nabirajo učenost na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah. Ker jih deveti razred obiskuje vsako leto le nekaj, drugače kot po drugih občinah, v Solčavi pripravijo sprejem prav za vse devetošolce, ki se v želji po nadaljnjem izobraževanju soočajo z odhodom iz domačega kraja. Županja jim je na sprejemu zaželela veliko uspeha pri nadaljnjem izobraževanju ter doseganju postavljenih ciljev. Na kratko jim je predstavila delovanje občine in jih popeljala skozi občinske prostore. Povabila jih je k sodelovanju z občino pri različnih projektih in na različnih področjih, ki zanimajo mlade. Ob zaključku srečanja je vsakemu stisnila roko in za spomin podarila simbolično darilo ter knjigo Solčavsko, ki jo mora imeti ali poznati, kot je dejala, vsak Solčavan. Marija Lebar Solčavski devetošolci na sprejemu pri županji Katarini Prelesnik (Fotodokumentacija Občine Solčava) PO JURČKOVI POTI V GORNJEM GRADU Zaradi vročine gob le za vzorec Člani gobarskega društva Ajdovec iz Gornjega Grada so se letos drugič v okviru prireditev ob občinskem prazniku podali po Jurčkovi poti, eni od 22 tematskih poti v občini, znani po gobah. Kljub manjšemu številu udeležencev so se imeli prijetno. Nabrali so nekaj gob, ki so jih po- tem v gornjegrajskem parku razstavili in o njih poučili mimoidoče. Nekaj so jih porabili za slasten gobov namaz, ki ga je pripravila njihova članica in s katerim so nato pogostili naključne obiskovalce. ŠMS ' ■" •_ Kljub manjšemu številu udeležencev je bil gobarski pohod prijetno doživetje. (Foto: Franc Pustoslemšek) 8 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 Organizacije RAZSTAVA ROČNIH DEL V GORNJEM GRADU Spominčice vedno presenetijo V sklopu praznovanja gornjegraj-skega občinskega praznika so članice ročnodelske sekcije tamkajšnjega društva upokojencev Spominčice pripravile razstavo njihovih del. V goste so, kot je v navadi zadnja leta, povabile vezilje iz Boršta pri Trstu, ki nosijo ime Zlata nitka. Tajnškova je povzela dvajsetletno zgodovino dela in razstav Spominčic in se iskreno zahvalila vsem, ki v pripravo izdelkov in razstave vložijo veliko dela. Zahvalo za povabilo in dolgoletno prijateljstvo je prebrala tudi predstavnica vezilj iz Bor-šta. Pozdravne besede je spregovoril Mentorica Spominčic Jelka Tajnšek (levo) in predstavnica vezilj iz Boršta pri Trstu (Foto: ŠMS) Ze dvajsetič so Spominčice, katerih mentorica je Jelka Tajnšek, razstavile, kar so vezle, šivale, kvačkale in pletle v času od zadnje razstave. Vezenine, pletenine, kvačkana oblačila in nakit ter značilne vezenine vezilj iz Boršta so napolnile avlo kulturnega doma ter privabile poglede številnih obiskovalcev. Posebna zanimivost so bili razstavljeni izdelki mladega Svena Rojtna, ki je ljubezen do ročnih del dobil od babice in v zadnjem času tudi kleklja. predsednik društva Toni Rifelj, razstavo pa je uradno odprl župan Stanko Ogradi. Da ročne spretnosti lahko izražamo na tisoč načinov, sta pokazali tudi sestri Aja in Daša Urlep, ki sta zaigrali dve skupni skladbi. Aja obvlada strune na harfi, medtem ko Daša igra prečno flavto. Svoje glasbeno znanje radi združita in tako popestrita številne dogodke v kraju. ŠMS BRALNA UPRIZORITEV KOMEDIJE V GORNJEM GRADU Dvojni Axel v nekreativnem druženju Člani Kulturnega društva Gornji Grad so konec junija petič zapored uprizorili branje scenarija. Prireditev so umestili v sklop praznovanja občinskega praznika, izbrali pa so delo mlade slovenske avtorice Zalke Grabnar Kogoj Dvojni Axel. Gre za komedijo z aktualno humorno, na trenutke tudi tragično zdolgočasenostjo, ki pa zveni realno. Vezni tekst je brala Tatjana Be-zovšek, moški vlogi, prežeti s kletvicami, veliko besednega balasta in malo vsebine, pa sta pripadli Andreju Tesovniku in Tomažu Čretniku. S scenariji v rokah so ustvarili zgodbo, ki je poslušalce odpeljala v idilično samotno brunarico v gozdu. Tam se znajde najprej Aleks. Prišel je, da si oddahne od tašče Marjete, imenovane tudi MM, in žene Ire- ne. Za njim pride svak Drago. Tako dobita nekaj zagona v kritizerskih veščinah do svojih žensk. Aleksu, ki ga Drago kliče Axel, ni prav nič po godu svakova družba, a ker ju vežejo podobni problemi, beg od žensk in dolžnosti, nazadnje preživita skupaj cel teden. Na koncu pride do zagonetne prevare pri stavi in tako se zgodba z odhodom Draga zaključi. Piti pivo, jesti prepečenec in loviti ribe v praznem ribniku ni niti zabavno niti zanimivo. A tako je bilo v sredo ob tisti brunarici. Do izraza je prišlo individualno ustvarjanje okoliščin in dejanj, ki so bila samo brana. Dobra vaja za vživljanje, vizuali-zacijo in podoboslovje. Tam, kjer so nastopajoči počivali, so poslušalci ustvarjali. Slavica Tesovnik Scenarij komedije Dvojni Axel so brali (z leve): Andrej Tesovnik, Tatjana Bezovšek in Tomaž Čretnik. (Foto: Slavica Tesovnik) 36. OD LIPE DO PRANGERJA NA REČICI OB SAVINJI Ob zaključku zabava in glasba Z Večerom pod trško lipo prvo julijsko soboto se je končal sklop dogodkov v okviru 36. tradicionalne turistične prireditve Od lipe do prangerja. Turistično društvo Rečica ob Savinji je tudi letos poskrbelo za niz športnih, etnografskih in glasbenih dogodkov. Na Večeru pod trško lipo sta se predstavila Luka Prelesnik in Dejan Ikovic. Solčavana, ki sta si nadela umetniško ime Jazb'c&Kojn, sta obiskovalcem pripravila zanimiv glasbeni program z nekaj avtorskimi skladbami ter številnimi priredbami. V zabavnem delu so za plesne ritme poskrbeli člani ansambla Franca Miheliča. Marija Šukalo Na Večeru pod trško lipo sta se predstavila Luka Prelesnik in Dejan Ikovic - člana zasedbe Jazb'c&Kojn. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 9 Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki POD TO GORO ZELENO V GORNJEM GRADU Ljudska pesem ponovno zaživela pod Menino Z bogatim naborom ljudskih pesmi se je deset izvajalcev v nedeljo, 28. junija, predstavilo na prireditvi Pod to goro zeleno v Gornjem Gradu. Prireditev je v organizaciji mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Kulturnega društva Gornji Grad in Občine Gornji Grad potekala v sklopu dogodkov ob občinskem prazniku. O ljudski pesmi, o tem, kako so jo ljudje od nekdaj prepevali ob raznih priložnostih in kako pomemben del slovenske kulture je le-ta, je spregovoril Nejc Slapnik, podobne misli pa sta z obiskovalci delila tudi gornjegrajski župan Stanko Ogradi in koordinatorka območne izpostave sklada Simona Zadravec. Nastopajoči, nekateri iz domačih krajev, nekateri iz Šaleške doline, so obiskovalce popeljali v čas podoknic, čas prepevanja ob kmečkih opravilih in po opravljenem delu, ob veselih in manj veselih dogodkih. Pesem je bila namreč prisotna ob vseh priložnostih, vsi nastopajoči pa si prizadevajo, da bi lepa slovenska pesem ostala naš ponos. Na odru gornjegrajskega kulturnega doma so zapele ljudske pevke Lipa iz Šmar-tnega ob Dreti, sestri Ivana in Mojca Apšner, pevke in pevci ljudskega izročila iz Luč, Rob-nikovi sestri iz Konjskega vrha, ljubenski pevci in ljubenski ljudski godci. Poleg do- NAZARJE Kako živeti s poplavami? Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Inštitutom za vode Republike Slovenije v letu 2015 izvaja na območjih pomembnega vpliva poplav niz ozaveščevalnih dogodkov pod naslovom Kako živeti s poplavami? Prvi v nizu sedemnajstih tovrstnih dogodkov je potekal v sredo, 15. julija, v Domu kulture Nazarje. Udeleženci so se seznanili z aktivnostmi na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti in z osnovami samozaščitnega ravnanja ob napovedi poplave, pred, med in po poplavi. V razpravi je župan Občine Ljubno Franjo Nara-ločnik kot koordinator kolegija županov zgor-njesavinjskih občin izrazil protest zaradi nerešenih zadev s strani pristojnega ministrstva, slišati pa je bilo tudi veliko drugih vprašanj in pripomb. Več o dogodku v prihodnji številki Savinjskih novic. Slavica Tesovnik v--J Nastopajoči so obiskovalce popeljali v čas podoknic in čas prepevanja ob najrazličnejših priložnostih. (Foto: ŠMS) mačih izvajalcev so se prireditve udeležile Bršljanke iz Mislinjske doline, pevke ljudskih pesmi Gmajnice, ljudske pevke Gaber- ški cvet in Kavški pevci. Zaključna pesem, ki so jo skupno izvedli vsi nastopajoči, je bila Prav lušno je res na deželi. ŠMS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD S pesmijo delili dobro voljo Predzadnji junijski torek je stanovalce Centra starejših Gornji Grad razveselil nastop mešanega pevskega zbora nazarskega Martinovega društva. Pevci so pripravili uro dolg program, v katerem so prepevali tako cerkvene kot ljudske pesmi. Kot so povedali pevci, jih druži ljubezen do petja, zgledujejo pa se po svetem Martinu, zato so si nadeli njegovo ime. Omenjeni svetnik je bil vzor skromnosti in dob- rote, tako tudi sami radi delijo dobro s prepevanjem pesmi ljudem, ki svoje dni preživljajo v domovih za ostarele. Medgeneracijska nota, ki jo kažejo do drugih, se kaže tudi v njihovem zboru, saj so med njimi tako mladostniki kot starejši. Stanovalci centra so ob prepevanju zbora uživali, marsikdo je zraven tudi zapel, pritekla pa je tudi kakšna solza v spomin na mlada leta. ŠMS Martinov pevski zbor iz Nazarij je razveselil stanovalce gornjegrajskega Centra starejših. (Fotodokumentacija Centra starejših Gornji Grad) 10 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 i Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki GOZDNA UČNA POT V NAZARJAH Biologija na potepu med drevesi in rastlinami Sproščeno učenje botaničnih vrst je učence stimuliralo k razmišljanju in sodelovanju z mentorji. (Foto: Slavica Tesovnik) »Kaj je gozd?« je bilo razmišljanje sedmošolcev na poti po stopnicah, ki se vzpenjajo proti na-zarski cerkvi. Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je popeljal oba razreda sedmošolcev iz Nazarij po gozdni učni poti. Šolski dan je za učence minil v naravi in v Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec. Sproščeno učenje botaničnih vrst je učence stimuliralo k razmišljanju in sodelovanju z mentorji. Pripovedovanje o nastanku Nazarij pred sto leti po postavitvi prve žage, o prvotni poseljenosti Prihove in o naravnih zakonitostih, ki veljajo od nekdaj, je bila tema pred pohodom v gozd. Na mostu čez Dreto je bilo govora o moči voda, ki spreminjajo strugo in so v poplavah nevarne za pre- bivalce na kritičnih območjih, kot so Nazarje. In že je bila tema pogovora les in njegova predelava z dodano vre- dnostjo. Pri kapelici ob poti so sledile teme o gozdu in drevesih ter gozdnih prebivalcih. Pomembnost mravelj in vloga kostanja pred po- znavanjem krompirja sta bili za gozd in naše prednike, kot korenine v gozdu, temeljnega pomena. Zanimivosti o gozdu in drevesih ni zmanjkalo. Ob cerkvi rastejo tu-lipanovo drevo, bodika in ginko. Vsak zase je zgovorna priča biot-ske pestrosti. Mladi opazovalci so med odhodom navzdol proti muzeju ugotavljali še zakonitosti pogozdovanja. Gozdar jim je ob tem razdelil učne liste z vsebinami, ki dopolnjujejo tovrstno znanje. V Muzeju Vrbovec so učenci kar žareli. Z direktorico muzeja Barbaro Šoster Rutar so aktivno sodelovali in njihovo poznavanje odgovorov s tega področja je bilo prijetno spremljati. Z učiteljico Simono Skornšek je učenje izven šolskih zidov popestritev, ki daje še trdnejše znanje z zadovoljnimi obrazi šolarjev. Slavica Tesovnik IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE 2015 V NAZARJAH Grajski godec letos Lučan Jaka Zamernik Turistično društvo Nazarje je v sodelovanju s KUD Stopinje in mozirsko izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije pripravilo 23. prireditev Iz roda v rod - izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubeč-ne. Dogodek, ki je potekal drugo soboto v juliju, je sodil v sklop 1. Vrbovškega praznika. Tokrat se je za nastop na Ljubeč- ni potegovalo 18 frajtonarjev. Ti so nastopili v treh starostnih kategorijah: veterani, od 11 do 14 let ter od 15 do 25 let. Medtem ko so veterani zaigrali po eno skladbo, so se ostali instrumentalisti predstavili z dvema skladbama po lastnem izboru. Letos je tekmovanje spremljal strokovni sodelavec Tomaž Guček, ki ni skrival zadovoljstva nad nastopajočimi. Ti so po njegovem mne- nju pokazali zavidljivo raven znanja: »Izbirno tekmovanje v Nazarjah je zadnje od petih predizborov in moje tretje. Presenečen sem nad videnim in lahko zagotovim, da je ste prav tu dosegli največji odstotek tistih, ki bodo zaigrali na Ljubečni.« Guček je poudaril, da je letos prišlo pri organizaciji zaključne prireditve do spremembe. Do sedaj so vrsto let pripravljali pet predizborov in dva polfinala, letos pa polfinalnih tekmovanj ne bo, le finale konec avgusta. Na njem se bodo v dopoldanskem času pomerili vsi udeleženci, ki so bili najboljši na predizborih, nato bo komisija izbrala »smetano« in najboljši bodo še enkrat zaigrali v popoldanskem času. Med Zgornjesavinjčani, ki so si priigrali nastop na Ljubečni, so Tanja Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji, Klemen Lamprečnik iz Spodnjih Kraš, Gašper Laznik iz Mozirja, Tom Kladnik iz Luč in Nejc Klemen-šek z Rečice ob Savinji. Svojega favorita pa je izbralo tudi občinstvo. Laskavi naslov grajskega godca je prejel Jaka Zamernik iz Luč. Marija Šukalo Laskavi naslov grajskega godca leta 2015 je pripadel Jaku Zamerniku. (Foto: Marija Šukalo) 11 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 i Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki KULTURNO DRUŠTVO SLAP Odmev gora popestrila še lepa pesem Pred poletnim predahom so se na literarnem večeru v Lučah zbrali člani Kulturnega društva Slap. V Luče jih je povabila njihova članica Anica Podlesnik, za dogodek pa so jim gostoljubje ponudili lučki upokojenci v svoji vlcerski bajti. Literate je z obiskom in lepo zapeto pesmijo presenetila manjša pevska skupina, ki deluje v okviru lučkega upokojenskega društva. Udeleženci literarnega večera v vlcerski bajti v Lučah z županom Cirilom Roscem. (Foto: Marija Lebar) Literarni večer, poimenovan Odmev gora, je oblikovala mentorica in urednica zbirke Slap Polonca Kolenc Ozimic, ki je po svoji izbiri poiskala pesmi v zadnji knjigi in prebrala nekaj del vsakega od objavljenih avtorjev. To je bila zbirka Slap 14/15, ki so jo izdali lani. Kot je povedal predsednik društva Stanko Gašparič, bodo tudi letos nadaljevali z dolgoletno tradicijo in izdali zbornik najnovejših del svojih članic in članov. Da je pesniška literarna ustvarjalnost v Zgornji Savinjski dolini plodna in dolgoživa, so pričale tudi številke posebnih literarnih izdaj Savinjskih novic Rojenice, vse od prve številke, izdane leta 1995, ki so jih člani Slapa ob tej priložnosti razstavili. V imenu gostiteljev - Društva upokojencev Luče - je goste na začetku večera pozdravila predsednica Martina Kladnik, udeležencem pa se je pridružil tudi lučki župan Ciril Rosc, katerega so Slapovci že večkrat povabili v svoje vrste, a pravi, da čas še ni dozorel za to. Ko se je literarna beseda bližala zaključku, so se pojavili nepričakovani gostje - pevska skupina lučkih upokojencev, ki so po stari šegi prišli voščit Anici Podlesnik, članici obeh društev, ki je prav na ta dan pred nekaj desetletji ugledala luč sveta. Marija Lebar BAKTOG www.bartog.si TRGOVINA Z AVTODELI NAJVEČJI IZBOR AVTODELOV TER DODATNE OPREME BARTOG PE LJUBNO OB SAVINJI Na pečeh 4, 3333 Ljubno ob Savinji pon-pet 8h-17h sob 8h-12h 03 58 41 114 i 12 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik PONOVNO V BOJU ZA BOLJŠE MEZDE V tistih časih so bile z zakonom že določene najnižje mezde. Te bi se naj prilagajale hitremu porastu cen življenjskih stroškov. 1. oktobra 1940 so sprejeli nova določila glede minimalnih plač. Seveda tega delodajalci niso storili samoiniciativno, ampak na pritisk delavske organizacije. (Op. pisca: Za izredno hitro rast cen, predvsem živil, je bila kriva nabava žit v naših žitnih centrih, Nemci so namreč pripravljali ogromne rezerve za vojaške potrebe.) Šele 20. februarja 1941 so uspeli doseči razpravo o višjih mezdah pred sreskim načelstvom v Gornjem Gradu. V glasilu JSZ 12/1941 Delavska pravica so zapisali: »Prav žagarsko in lesno delavstvo Gornje Savinjske in Zadrečke doline je v položaju, da bi brez strokovne organizacije predpise socialne zakonodaje, kot tudi uredbe o minimalnih mezdah prav gotovo nič ne občutili, če se ne bi posluži-li sredstva samoobrambe - borbe za svoje pravice s pomočjo strokovne organizacije. Veljali bi kot navadni kmečki hlapci in dninarji. Tovariši žagarji glejte, da se boste poslužili svojih pravic, ki vam gredo po zakonu! In res so delavci dosegli izboljšanje plač, tako v gozdu kot na žagah. Naloga delavstva je, da se v celoti organizira v JSZ, vsak organizirani delavec mora pritegniti v organizacijo še one, ki niso člani JSZ. Širimo in čitajmo naše glasilo Delavsko pravico, iz nje se bomo marsikaj naučili. Tako bomo delali za našo delavsko stvar in nam bo ta naša prva in največja briga.« KO ZAHTEVE DELAVSTVA NISO SPREJELI Zelo nazorno opisuje mezdni boj delavski časopis Delavska pravica 10/1940: »Že smo poročali o gibanju žagarskih delavcev v Gornji Savinjski dolini. Vsestranske zahteve delavstva so bile usmerjene v draginjske dodatke. Predstavniki žagarskih lastnikov so se upirali in z vsemi sredstvi izpodbijali zahteve delavcev. Na pobudo Delavske zbornice Slovenije so sklicali v Radmirju pri Majcenoviču ponovno razpravo za izboljšanje gmotnega položaja delavcev v dolini. Delavci so pričakovali razumevanje žagarskih gospodarjev. Toda predsednik njihove organizacije Stanko Kolenc je povedal, da se člana njihove organizacije Ivan Glojek in Martin Zidarn ne bosta udeležila razprave, ker ne moreta razpravljati o višjih plačah kot od splava 70 din in to pri gospodarjevi hrani, ker nimata za kaj takega pooblastila. Spomini na nekdanje drvarje (19) To je poslabšalo razpoloženje delavstva. Na srečanju torej ni prišlo do sporazuma, kajti delavstvo je zahtevalo plačo za splav pri gospodarjevi hrani 75 din, pri hrani delavca pa 95 din. Pogajanja so bila torej neuspešna. Centrala JSZ bo morala zaprositi pri Okrajnem glavarstvu v Gornjem Gradu, da razpiše v smislu člena 15 pravnega predpisa ponovno poravnalno razpravo po uradni poti. Odklonilno stališče podjetnikov ni upravičeno iz stvarnih razlogov. Kje je torej vzrok njihove nenaklonjenosti do svojih delavcev in njihovih upravičenih zahtevah? Deloma je kriva grabežljivost, pohlep po čimvečjem dobičku in seveda prepričanje, da živijo še v časih izpred petdesetih let ... Gotovo je največja krivda v nazadnjaškem gledanju žagarskih podjetnikov. Sedanje gibanje delavcev v dolini dokazuje kako zelo potrebno je, da se organizacija žagarskih delavcev izvede do zadnjega moža. Le na tak način bo mogoče ustvariti enotno stališče v mezdnem gibanju za delavske pravice. Če nastanejo napete razmere, so to zakrivili nazadnjaški lastniki žag.« USPEŠEN ZAKLJUČEK Po dveh mesecih nenehnih pogajanj so uspeli doseči sporazum za vse žagarske delavce v dolini. Spet navajamo pisanje časopisa Delavska pravica številka 14/1941: »Na okrajnem glavarstvu v Gornjem Gradu so uspešno zaključili dolgotrajna pogajanja oziroma mezdno gibanje, ki je trajalo kar dolgo. Žagarji so bili v svojih zahtevah nepopustljivi. Delodajalci pa so glede na to da je bila v stroki konjunktura, končno uvideli, da pri sedanjem dvigu cen tudi žagarji več zaslužijo. Sporazum je predvideval - minimalne plače za žagin splav znašajo pri lastni hrani 100 din, če pa daje gospodar hrano pa 73 din. Na žagah, kjer sta zaposlena dva žagarja plačata pomočnika vsak polovico. Delodajalec in žagar se lahko sporazumeta, da uživa žagar plačilo za popravila na žagi, ki trajajo več kot eno uro. Žagar ne sme brez gospodarjevega dovoljenja prekiniti dela ali se odstraniti z žage, tako da bi delo na žagi stalo. Zaradi sedanjega mezdnega gibanja ne bodo gospodarji napram žagarjem izvajali kakšne konsekvence. Ta sporazum stopi v veljavo 15. marca 1941. Obe stranki, delodajalec in žaga se zavežeta, da bosta izvajali ta sporazum iskreno in pošteno. Plače so torej zvišane za flos zrezanega lesa od 75 na 100 din. Ugodnejše je bilo za žagarje tudi to, da imajo v primeru z lanskim sporazumom sedaj določeno, da dobe plačo za popravilo na žagi, ki traja več kot eno uro. Če traja popravilo dlje, dobi žagar urno plačo 3 din za ta dela. Uspeh je bil dosežen! Ta sporazum je žagarje še bolj tesno povezal z organizacijo. To se je pokazalo na sestanku, ki je bil naslednjo nedeljo na Ljubnem, na katerem je tovariš Grošelj poročal o poteku mezdnega boja. Na tem sestanku je pristopilo k JSZ kar 38 novih članov - lesnih delavcev. To je dokaz, kako so sprejeli delavci uspešno borbo za dobro lesnega delavstva v dolini.« PRIZADEVNI DELAVCI Franc Nareks. Le malokdo se v delovanju JSZ v Gornji Savinjski dolini tolikokrat omenja, kot ta organizator delavskega gibanja na Ljubnem. Med drugim je v okviru JSZ ustanovil strokovne skupine lesnih delavcev na Ljubnem in v Zadretju. Bil je neumoren pisec člankov v Delavsko pravico. To je bila velika spodbuda delavcem v lesni in žagarski stroki. Seveda bi ob tem lahko omenjali še druge prizadevne organizatorje delavskega gibanja, kot denimo Franca Levarja, ki je deloval v Šmartnem ob Dreti. Bil je tudi aktivni član Društva kmečkih fantov in deklet, pozneje pa viden borec našega osvobodilnega gibanja. Omenimo še nekatere zavedne borce za delavske pravice: Anton Presečnik iz Bočne, Alojz Cigale iz potoka, Anton Levar iz Spodnjih Kraš, Karli Brezovnik iz Bočne, Anton Miklavc iz Šmartnega ob Dreti in še bi lahko naštevali pokončne ljudi, ki so stali na braniku delavskih pravic. Nadaljevanje prihodnjič. Pleščeva žaga - venecijalka na Ljubnem Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 13 Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki MEŠANI PEVSKI ZBOR UPOKOJENCEV IN INVALIDOV MOZIRJE Mozirski pevci v Kranjski Gori Konec junija so se pevci upokojenskega zbora pod vodslvom Matjaža Železnika na povabilo kranjskogorskega upokojenskega zbora podali proti Gorenjski. Že med vožnjo so uživali v pogledu na prelepe, od sonca ožarjene vršace. Najprej so se ustavili na Brezjah, kjer so v baziliki Marije pomagaj prisostvovali maši za pokojne in še žive pevce ter ob orgelski spremljavi njiho- vega pevovodja sodelovali s petjem. V Kranjski Gori so jih pričakali gostitelji, pevci, ki so z njimi prepevali v Mozirju lani decembra ob praznovanju 10-letnice njihovega delovanja. Tokrat so jim Mozirjani obisk vrnili in sodelovali na njihovem letnem zaključnem koncertu, ki se je odvijal na ploščadi sredi Kranjske Gore. Vzdušje je bilo čudovito, saj se je zbralo mnogo poslušalcev, med njimi tudi veliko turistov. Seveda je bilo prijetno tudi po koncertu, saj so Gorenjci zelo družabni. Sicer so bili pevci zelo dejavni preko celega leta, saj so se aktivno pripravljali za nastope na revijah in prireditvah. Sezono so zaključili z nastopom na republiškem srečanju invalidov v Logarski dolini. Z vajami bodo pričeli zopet jeseni. Ker bi radi zbor številčno okrepili, vabijo vse tiste upokojence, ki radi prepevajo, da se jim pridružijo. Marija Venek Kranjskogorski in mozirski upokojenski zbor sta tudi skupaj zapela. (Foto: Marija Franko) SREČANJE DELOVNIH INVALIDOV V LOGARSKI DOLINI Slovesno ob 45-letnici ustanovitve društva Pod šotorom v Logarski dolini se je 4. julija zbralo okoli 800 udeležencev tradicionalnega srečanja delovnih invalidov. Že osemnajstič zapovrstjo so prišli iz naše doline in drugih krajev. Povabilu so se odzvali člani 20 društev delovnih invalidov iz vse Slovenije. Dan je minil v znamenju druženja ob zvokih glasbe, nekateri udeleženci so se odpravili k slapu Rinka, na Klemenčo jamo ali k maši v kapelo Kristusa Kralja, nekateri pa so osvajali pokale v športnih igrah v senci dreves. Ob začetku so zapeli pevci zbora društva upokojencev in invalidov iz Mozirja pod taktirko Matjaža Železnika. Beseda in z njo obilica zabavnih stavkov, vključno s protokolom resnih vsebin, je pripadala Jerneju Slapniku. Po pozdravu predsednika zgornjesavinjskega društva in vodje organizacije prireditve Antona Gračnerja je prisotne pozdravila županja občine Solčava Katarina Prelesnik. S pesmijo so se predstavile Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Čeprav delovni invalidi še vedno nimajo enakih možnosti bivanja, je bil predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak optimističen. Poudaril je, da so prav obletnice priložnost za nove dogovore in napredek v začrtani smeri. Priznanja za sodelovanje v zgornjesavinj-skem društvu so prejeli: Florjan Napotnik, Ana I i M Na 18. srečanju v Logarski dolini se je zbralo okoli 800 udeležencev. (Foto: Slavica Tesovnik) Priznanje zgornjesavinjskemu društvu, ki mu predseduje Anton Gračner (desno), je izročil predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak. (Foto: Slavica Tesovnik) Rebič, Bernarda Car, Janko Pestator in Anton Gračner. Žalčani so ob jubileju Gračnerju podarili grafiko Rudija Španzla, društvo pa je prejelo priznanje zveze za prizadevno in uspešno delo. Skupina Mika nas iz Nove Štifte je z zabavnim programom še dodatno ogrela toplo ozračje v prireditvenem šotoru. Folklorna skupina Oštari-ja iz Bočne je navdušila s plesom, petjem in harmoniko, ansambel Črna mačka pa je ustvaril prijetno vzdušje, ki je trajalo vse do odhoda avtobusov iz Logarske doline. Slavica Tesovnik 14 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 i Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki CERKEV SVETEGA FRANČIŠKA KSAVERJA V RADMIRJU Orgelski koncert Bernarde Štiglic z gosti V prijetnem hladu radmirske cerkve svetega Frančiška je zadonel orgelski koncert tamkajšnje organistke Bernarde Štiglic. Koncert je pripravila že šesto leto zapovrstjo, tokrat je bil sestavljen iz treh delov in različnih zvrsti glasbe. Za vezni tekst je poskrbel Jani Štiglic. V prvem in tretjem delu koncerta so nas zvoki orgelskih piščali popeljali od klasične glasbe starih mojstrov do moderne, tudi filmske glasbe. V drugem delu, ki je bil bolj pevsko obarvan, sta nastopila ženski pevski zbor Jutro, ki ga vodi Rosana Štiglic, in moški pevski zbor Zarja, katerega zborovodkinja je or-ganistka Bernarda. Zbora sta zapela vsak po dve pesmi, nato pa sta se združila v mešani zbor. Prepevali so stare Marijine pesmi, najstarejša izhaja iz davnega leta 1922. V osrednjem delu sta se Bernardi pridružili sestri Ksenija in Kristina. Ksenija je zaigrala na orgle, sicer obiskuje pouk klavirja, Kristina pa na violino. Bernarda, ki prihaja iz izrazito glasbene družine, se je učila igranja na orgle sprva v Glasbeni šoli Nazarje, nato pa ob prestopu v srednjo šolo v glasbeni šoli Zavoda svetega Stanislava v Ljubljani. »Igranje mi pomeni sprostitev. Vedno se veselim tega časa, ko pripravljam koncert, ker se takrat posvetim resnično le orglam in glasbi. Po navadi se mi zgodi, da med igranjem čisto pozabim na čas in vse okoli sebe,« je povedala organistka Bernarda Štiglic po koncertu. Barbara Rozoničnik Na orgelskem koncertu se je Bernardi Štiglic na violini pridružila tudi sestra Kristina. (Foto: Barbara Rozoničnik) POČITNIŠKE DELAVNICE V NAZARJAH Nazarski otroci z vrstniki iz sosednjih občin Za vse tiste, ki jim je v počitnicah dolgčas, so v Nazarjah poskrbeli z različnimi aktivnostmi. Turistično društvo Nazarje s predsednico Vanjo Hofbauer na čelu je namreč ob pomoči občine in animatorjev tretji teden v juliju pripravilo počitniške delavnice. Otroci so lahko igrali razne igre in se rolali na nazarskem športnem igrišču, veliko navdušenja pa je med udeleženci požel pohod do tabornega prostora na Lazah, kjer so jim taborniki razkazali svoje bivališče in jih učili rokovanja z lokom. V Račneku v Šmartnem ob Dreti so se preizkusili v ustvarjanju. Tovrstne aktivnosti so v nazarski občini zdaj že stalnica. Vsako leto se jih udeleži več otrok, ki so dopoldneve sami. Letos so se nazarskim osnovnošolcem in predšolskim otrokom pridružili nekateri njihovi vrstniki z Rečice ob Savinji in iz Mozirja. Marija Šukalo Na delavnicah ni bilo nikomur niti malce dolgčas. (Foto: Vanja Hofbauer) 1. Vrbovški praznik v Nazarjah Občina Nazarje je v sodelovanju z društvi drugo julijsko soboto pripravila 1. Vrbovški praznik. Ta naj bi po besedah župana Mateja Pečovnika postal tradicionalen in bo nadomestil Lesarski praznik, ki so ga pripravljali septembra. Pred gradom Vrbovec so svoje izdelke na ogled in nakup postavili številni sejmar-ji. Gozdarji so na svoji stojnici ozaveščali obiskovalce o invazivnih vrstah rastlin na našem območju. Na drugih stojnicah je bilo moč kupiti okrasne in uporabne predmete za vsakdanjo rabo iz keramike, lesa in filca. Čebelarji so predstavili bogato paleto medenih produktov, otroci so se lahko zaposlili v ustvarjalnih delavnicah. MŠ 28. Čebelarski praznik v Gornjem Gradu Tretjo julijsko soboto je Gornji Grad ponovno zaživel ob praznovanju Čebelarskega praznika. Prireditev, ki jo je organiziralo turistično društvo v sodelovanju s čebelarsko družino in drugimi društvi v kraju, je tudi tokrat potekala z etnografskim pridihom. Poudarek je bil kajpak na čebelarjenju in 875-letnici prve omembe kraja ob ustanovitvi benediktinskega samostana. V galeriji Štekl so bile na ogled ustanovne listine samostana, v avli kulturnega doma pa razstava del otrok iz gornjegraj-skega vrtca. Poleg povorke skozi kraj je bila glavna atrakcija izbor nove medene kraljice. Naslednje leto dni bo lenta v rokah Tajde Pur-nat. ŠMS Začetek ljubenskega »baliranja« s srečanjem starodobnikov V sklopu prireditev v sklopu letošnjega Flosarskega bala je za otvoritev letošnjega programa v soboto poskrbelo Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesa-vinjski starodobniki. 9. mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Zgornja Savinjska 2015 je podobno kot vsa dosedanja privabilo številne ljubitelje starih prevoznih sredstev, ki so se že v zgodnjem sobotnem dopoldnevu zbrali na prireditvenem prostoru v Vrbju. Kar 111 različnih vozil z njihovimi lastniki so našteli organizatorji ob vpisu, med njimi 44 motornih koles in mopedov, 53 avtomobilov, 13 traktorjev in 1 kamion. FA Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic. 15 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 i Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki JAMARSKA REŠEVALNA SLUŽBA S požrtvovalnostjo pomembno prispevajo k varnosti Jamarska reševalna služba (JRS) je specializirana nepoklicna reševalna služba v sistemu zaščite in reševanja, s katero redno sodelujejo Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in varovanje, občine itd. Drugo soboto v juliju je JRS v Hudi luknji pripravila predstavitev svoje dejavnosti, ob tej priložnosti pa so uradno prevzeli novi intervencijski vozili. Reševanje iz jam je zahtevna psihofizična aktivnost. Za uspešno reševanje morajo imeti reševalci dovolj potrebnega znanja in rednih usposabljanj, ki jih izvajajo tekom celega leta. Člani JRS pa ne rešujejo le iz jam, njihova vrvna tehnika jim omogoča tudi reševanje iz industrijskih jaškov, zapuščenih rudnikov, vojaških podzemnih objektov, žičnic, sotesk in podobnih težko dostopnih lokacij. V reše- 18. PRANGERJADA V PREDGRADU Rečicam promovirali • I H« in domaci kraj valni službi so aktivni tudi nekateri jamarji iz Zgornje Savinjske doline. »Na srečo jamarskih nesreč ni veliko. Pred kratkim smo reševali iz Planinske jame, pred nekaj meseci smo reševali psa. V koroško-ša-leškem delu Slovenije pa že dolgo ni bilo nesreče,« je povedal vodja JRS Walter Zakrajšek. Da so reševalci res dobro usposobljeni, se je lahko na lastne oči prepričala ministrica za obrambo Andreja Katič, ki se je skupaj z generalnim direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Bu-tom in predsednikom Jamarske zveze Slovenije Matejem Mihailo-vskim ter drugimi gosti udeležila dogodka in na koncu zaželela reševalcem, da bi s svojo požrtvovalnostjo še naprej prispevali pomemben delež k varnosti v državi. Mateja Mazgan Kulturno športno društvo Pred-grad je tretjo soboto v juliju pripravilo 18. Prangerjado - srečanje krajev s sramotilnim stebrom. Dogodek so organizatorji namenili tudi praznovanju 690-letnice prve omembe gradu Poljane. Od štirinajstih slovenskih krajev, ki se ponašajo s sramotilnim stebrom, so se srečanja udeležili predstavniki devetih krajev, med njimi tudi Rečice ob Savinji. Kazni na sramotilnih kazenskih sredstvih so izvajali do konca 18. stoletja, ponekod celo do sredine 19. stoletja, zato ni naključje, da so se številni kraji predstavili tudi s prikazom sojenja. S privezovanjem na steber in zasramovanjem so kaznovali pretepače, klateže, tatove in prešuštnice. Rečičani niso pripravili igrane predstavitve, temveč so na stojnici promovirali kulinariko naše doline. Obiskovalcem so v poku-šino ponudili želodec, potico in tovkec. Zlasti prijetno ohlajena pijača je pritegnila številne obiskovalce. Marija Šukalo Obiskovalci rečiškega »štanta« so bili navdušeni nad zgornjesavinjskim želodcem, potico in prijetno hladnim tovkcem. (Foto: Marija Šukalo) Jamarji so v Hudi luknji pripravili predstavitev svoje dejavnosti. (Foto: Adrijana Novak) 16 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 i Ljudje in dogodki, Oglasi 12. KRNIČKI DAN V Logu pod Rogatcem so se na moč zabavali Občani Luč in še posebej zaselkov ter domačij v razsežni Krnici se organizirano zabavajo že vrsto let. Prirejajo sezonske športne igre in različna srečanja, najpogosteje v Logu, kjer je zgrajenih več igrišč in postavljenih športnih orodij. Zadnjo junijsko nedeljo so priredili mali praznik druženja mladih, ki so jim pri zabavi izdatno »stali ob strani« starejši krajani in ansambel Vikend. je v tamkajšnji kapelici pozvonilo k maši na prostem in je za vse pokojne in še živeče molil ter vse blagoslovil pater Karl Gržan. A še preden je bil mašni obred zaključen, se je izdatno ulilo. Običajno paberkovanje ob pivu in kozarčku vina se je prestavilo do Loga, kjer so z občutno zamudo poldruge ure nato le pričeli s programom. V štirih različnih igrah so se ude- Ko se obrne želodec in je posnetek »iz vinkla« Kot je povedal Janez Robnik - Logarjev, je tako organizacija kot večina iger in šaljivih športov v domeni mladih Krničank in Krničanov -tistih, ki še niso skočili v zakon ali kakšno drugačno zavezujočo partnersko skupnost. Pomembno je, da so »ledik«, tisto s »fraj« pa je v teh časih itak le še spomin, se je pošalil nekdo. Dogajanje se je začelo na Špe-hovem pod vrhom Rogatca, ko leženci podili po travnatem igrišču, zdaj te zdaj one pa je množica spodbujala k zmagi. Najprej so se po štirje zbasali v velike vreče in se nato ob smehu sovaščanov se-sipali iz njih. Smešna in zahtevna je bila tudi igra prenašanja ne povsem »frišnih« kurjih jajc na žlici v zobeh, saj je tu in tam komu pona-gajala »vaservaga« ... in na tleh je bil »arašpajz«. Preizkušanje malih možganov z Tekmovalci so se najprej zbasali v velike vreče in se nato ob smehu sovaščanov sesipali iz njih. ravnotežjem ob drogu, kjer se je bilo potrebno vrteti s čelom na vrhu kola, je bilo prav nevarno smešno. A je gledalcem najbolj ugajalo, če je koga povsem iztirilo, ko sta se nebo in zemlja odrekla ravnotežju drvečega tekmeca. K »hecnim« igram je sodilo tudi pitje piva »na eks«, šoferjem pa so ponudili ru- meno »cukrovo« vodo. Na koncu se je vse lepo končalo, zmagali so najboljši, prvenstvo je pripadlo ekipi Pretard varah, »policaja« iz postaje Log sta poskrbela za red in nadzor, ansambel Vikend in kak kozarček čez rob pa za dobro vzdušje. Tekst in foto: Jože Miklavc Krnička policista sta raje zamižala vsak na eno oko, kot da bi koga spravila v »kajho« Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 17 Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki ŠPORTNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Pridobitev, ki veliko pomeni Zadnjo junijsko soboto so v Gornjem Gradu namenu predali nov objekt ob športnem igrišču, ki predstavlja uresničitev dolgoletnih želja članov športnega društva za lastne društvene prostore. Vso opremo so doslej morali vedno znova prevažati na igrišče in nazaj, sedaj pa jo lahko imajo shranjeno v objektu. Otvoritveni trak sta prerezala žu- pan Stanko Ogradi in predsednik društva Miha Mekiš. Slednji je v kratkem govoru še posebej pozdravil bivše predsednike, ki so skrbeli, da je društvo aktivno že dolga leta. »Pri gradnji smo poskušali pomagati vsi člani društva, izdelavo in postavitev montažnega objekta pa je prevzel naš član, podjetnik Rajko Zavo-lovšek. Danes objekt dobiva svojo Na otvoritvi objekta sta trak prerezala župan Stanko Ogradi (levo) in predsednik športnega društva Miha Mekiš. (Foto: ŠMS) GASILSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU Grušoveljski gasilci najboljši nogometaši Zadnjo soboto v juniju je na nogometnem igrišču na Pobrežjah v organizaciji tamkajšnjega gasilskega društva potekal turnir v malem nogometu za gasilce. Sodelovale so ekipe PGD Pobrežje 1, PGD Pobrežje 2, PGD Radmirje, PGD Bočna, PGD Rečica ob Savinji in PGD Grušovlje, ki so bile razdelje- Nogometni turnir je bil bolj kot v športnem pomemben v družabnem smislu za krepitev dobrih odnosov med gasilci posameznih društev. (Foto: Primož Vajdl) funkcijo in stopa v uporabo. V njem je majhen skupen prostor, v stranskem delu pa so sanitarije s tuši. S temi kapacitetami objekt zadostuje za izvedbo vsakršne športne ali kulturne prireditve, ki jo je mogoče tukaj izvesti. V prihodnosti imamo še veliko načrtov za to igrišče in srčno upamo, da se nam uresničijo,« je med drugim povedal Mekiš in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k tej pridobitvi, in občini, da so kot društvo dobili vpisano stavbno pravico za objekt. Zagnanost in veliko željo članov po objektu je izpostavil tudi župan Ogradi in jim zaželel obilo prijetnih uric na igrišču. Člani društva so poleg otvoritve ob občinskem prazniku pripravili tudi dve športni prireditvi, atletski četve-roboj in tekmovanje trojk v košarki. Najboljši atleti v posameznih panogah so prejeli medalje, na tekmovanju trojk v košarki pa je zmagala ekipa Kamerun v zasedbi Peter Štiglic, Andraž Zavolovšek, David Mlačnik in rezervni član Aleš Fale. ŠMS NOGOMET NA MILNICI V NAZARJAH Ivo Milovanovič poskrbel za dodatne užitke gledalcev ne v dve skupini s po tremi ekipami. V finale so se uvrstili grušo-veljski in radmirski gasilci, v medsebojnem obračunu pa so pri streljanju šestmetrovk več športne sreče imeli prvi. Na tekmi za tretje mesto je ekipa PGD Bočna premagala prvo ekipo gostiteljev. Primož Vajdl Na^polzkem terenu je potrebno imeti vsaj toliko sreče kot nogometnega znanja. (Foto: Marija Šukalo) Športno društvo Vrbovec Nazarje se je ponovno izkazalo kot dober organizator. Tretji nogometni turnir na milnici prvo soboto v juliju je na spolzko igrišče ob Dreti privabil dvanajst moških in tri ženske ekipe. Igra, v kateri je potrebno imeti vsaj toliko sreče kot nogometnega znanja, je postregla z različnimi zapleti in razpleti. V moški konkurenci so bili najboljši nogometaši Gostišča Menina Gornji Grad, nekaj manj športne sreče so imeli člani ekipe Nevalja-li, na tretjem mestu pa so pristali Su-permani. Med dekleti, ki so pokazale celo več borbenosti in srčnosti kot fantje, je zmagala ekipa Shel dekleta, drugo mesto je pripadlo ekipi ŠD Vrbovec Nazarje, tretje pa ekipi Frenk^s dičle. Organizatorji so poskrbeli tudi za dogajanje ob igrišču. Otroci so lahko uživali ob številnih animacijah in druženju z maskoto Max, ljubitelji avtomobilov pa so si lahko ogledali vozila Kia. Da je vse skupaj nemoteno teklo, so poskrbeli prostovoljci na čelu s predsednikom društva Matejem Planovškom, dogajanja pa je v celoto povezoval Franjo Majhen. Za dodaten užitek gledalcev je s svojim komentiranjem polfinalnih in finalnih obračunov poskrbel legenda slovenskih športnih komentatorjev Ivo Milo-vanovič. Marija Šukalo i 18 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki ODPRTO TENIŠKO PRVENSTVO OBČINE REČICE OB SAVINJI Na najvišji stopnički Igor Kramar V sklopu športnih prireditev ob občinskem prazniku so na Rečici ob Savinji tudi letos pripravili močan teniški turnir. Preko trideset zgornjesavinjskih rekreativcev je več dni vihtelo loparje na urejenih igriščih tamkajšnjega teniškega centra, le najboljšim, z najbolj močnimi živci pa se je uspelo uvrstiti v zaključne boje. Na najvišjo stopničko je tokrat stopil Igor Kramer iz Luč, ki je v velikem finalu presenetljivo gladko premagal Mozirjana Mitjo Polični-ka, prav tako Mozirjana Sašo Rosenstein in Mitja Božič pa sta si po polfinalnih porazih razdelila tretje mesto. Zmagovalec tolažilne sku- Najboljši tenisači rečiškega prvenstva v družbi organizatorjev. (Foto: FP) pine je postal Edo Golob iz Nazarij. Letošnja novost je bila podelitev točk osmim najboljšim igralcem turnirja, seštevek treh turnirjev na Rečici ob Savinji, Ljubnem ob Savinji in v Lučah pa bo okronal teni- škega prvaka rekreativca Zgornje Savinjske doline za leto 2015. Franjo Pukart STRELSKO TEKMOVANJE V GORNJEM GRADU Popolno slavje članov strelskega društva V okviru občinskega praznika Občine Gornji Grad je tamkajšnje strelsko društvo na strelišču lovske družine v Zagradišču organiziralo tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na razdalji 50 metrov, na tarčo 25 x 25. Tekmovanja se je udeležilo devet tričlanskih ekip in nekaj posameznikov. Najbolj številčni so bili člani Strelskega društva Gornji Grad, ki so sestavili tri ekipe, sodelovale pa so še ekipe Lovske družine Gornji Grad, Strelskega kluba Menina, društev upokojencev Gornji Grad in Bočna, ekipa Podkrižnik in člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadreč-ke doline. V posamični konkurenci so bili najboljši trije člani Strelskega društva Gornji Grad; zmagal je Tomaž Trogar s 83 krogi, sledil mu je Ivko Poličnik s petimi krogi manj, tretje mesto pa je osvojil Borut Kolar, ki je nastreljal 77 krogov. Ekipno zmago je osvojila ekipa Strelskega društva Gornji Grad 1 v sestavi Tomaž Trogar, Boris Purnat in Henrik Strnad, sledili pa sta ji druga in tretja ekipa istega društva. Pokale in medalje je podelil paraolimpij-ski podprvak Franček Gorazd Tiršek. ŠMS Mozirski ribiči se zavedajo, da prihodnost ribiške družine stoji na mladih, ki bodo ob svojem času prevzeli vodilno vlogo pri delu in razvoju. Zato so se odločili, da v poletnih počitniških dneh medse povabijo otroke in jih omogočijo sproščeno preživljanje prostega časa ob mozirskem ribniku. Tako se ob petkih popoldne otroci zbirajo ob ribniku pri ribiškem domu. Pod vodstvom mentorjev spoznavajo različne tehnike ribolova. Preko teh osnov pridobivajo znanje za nadgradnjo z zahtevnejšimi ribolovnimi tehnikami, ob tem, da se učijo, pa se predvsem družijo in na zdrav način preživljajo brezskrbne počitniške urice. Ne glede na to med sabo tekmujejo, kdo bo ujel več ali večjo ribo. S talnim ribolovom, vijačenjem, lovom z uporabo plovca, muharjenjem ali beličarjenjem poleg lova spoznavajo naravo in se učijo njenega varovanja. Dolgoročno tako spoznavajo tudi pomen varovanja naravnega okolja in vplive onesnaževanja na tekoče vode. Pri lovu v Savinji se srečujejo tudi z odpadki, ki jih odmetavajo neos-veščeni občani. Sami tega, ko bodo odrasli, zagotovo ne bodo počeli. Benjamin Kanjir RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Mladi spoznavajo ribolov in varovanje narave Otroci pod vodstvom mentorjev spoznavajo različne tehnike ribolova. (Foto: Benjamin Kanjir) Najboljša strelca Tomaž Trogar (levo) in Ivko Poličnik (desno) v družbi Frančka Gorazda Tirška. (Fotodokumentacija SD Gornji Grad) 19 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 i Intervju GLASBENA SKUPINA ZMAJI Ob 30-letnici ustvarjanja koncert v Solčavi Skupina Zmaji je zaznamovala mladost mnogih generacij. Pred tridesetimi leti so v takratni solčavski zasedbi fantje začeli glasbeno pot kot Diamanti. V tistih zlatih časih veselega druženja na »špilih« in hkrati plesih se je njihova zasedba hitro uveljavila najprej blizu doma, kmalu po Zgornji Savinjski in kasneje po celi Sloveniji. Danes so drugačni časi. Skupina je imela precej kadrovskih sprememb, a fantje, ki so zdaj možje in očetje, vztrajajo skupaj s pevko, ki je obarvala zadnjih sedem let njihovega muziciranja. V teh dolgih letih igranja so Zmaji sodelovali z zanimivimi in uspešnimi glasbeniki, kot sta Natalja Verboten in Zoran Zorko, kar jih je zaznamovalo z novimi izkušnjami in resnim delom ter razširilo njihovo prepoznavnost na večji krog publike. Začelo pa se je v Solčavi, davnega leta 1984. Ime najtršega kamna in tudi najdragocenejšega je povezalo nadebudne trinajst- do petnajstletnike ... - Začetek Diamantov ... Kdaj in kako se je začelo? Kdo je bil v prvi zasedbi? Nejc: Leta 1984 je bila otvoritev večnamenskega objekta v Solčavi. Mene takrat še ni bilo v skupini, bili pa so Franci Podbrežnik, Lojz Lipnik, Marko Slapnik in Miran Grudnik. Skupaj so obvladovali dve harmoniki in dve kitari, bas in akustično. Kovačev Franci je kmalu kupil klaviature z ritmi, jaz pa sem si želel igrati na citre zaradi vzornikov, kot so bili Larixi in Karli Gradišnik. - Kako je potem prišlo do priključitve bobnarja Nejca? Miran: Ob našem razmišljanju sem izjavil: bobni bi bili fajn! In Nejc je vprašal mamo Ido, če bi kupili bobne. Pa so šli s fičkom po bobne. V Ljubljano, v nekem bloku so jih kupili za 35 milijonov takratnih dinarjev. - Kaj ste najprej znali zaigrati in kdaj se začne zasedba z bobnarjem? Nejc: Navdušili so nas Mladi upi in Naš ata naj bo srečno, bilo pa je leto 1985, ko se je Tone Pavlič - Čif odpravljal v vojsko. Spodaj v Rinki smo igrali poslovilni »špil«. - Katere skladbe so bile med prvimi? Miran: Še preden se je priključil bobnar, smo znali poleg omenjene še dve. Na Vinarski leta 1984 smo poželi stoječe ovacije tudi za pesmi Ti si moja čokolada in Le vlij. Kot priložnostni ansambel smo znali tri pesmi, ki smo jih ponavljali. - Če se prav spomnim, ste izvajali prve »špi-le« v Logarski dolini Pod slapom? Nejc: Pod slap smo se vozili igrat z motorjem. Pozimi je bilo res mrzlo. Tam pa smo jedli gobe tintnice za večerjo, dokler nismo spekli prve pice. Kakšne okuse je imela! Vsak obiskovalec, ki je prišel skozi vrata, je naročil točajki, naj da rundo tudi muzikantom. Na mizo so prihajali litri vi- Zmaji v aktualni zasedbi (od leve): Matej Kranjc, Samo Rajgl, Miran Grudnik, Nejc Slapnik, Aleksandra Zupanc, Lojz Lipnik. (Foto: Slavica Tesovnik) na. Pri nas so se napajali vsi vaški posebneži in vsakdo, ki je bil lačen, se je najedel. Takrat so bili naši vzorniki skupina Via song, ki so igrali pri Majdetu, na Četari in pri Trobeju, mi pa smo hodili tja »tripat«. V nadaljevanju smo tudi sami dobili prostor kot ansambel na teh lokacijah, poleg teh pa se je dogajalo še na Homcah, na Produ, v Kegljišču in pri Lesjaku. - Kako je potem prišlo do spremembe imena? Nejc: Po treh letih smo iz Diamantov preimenovali v Zmaje. Izvedeli smo, da pod enakim imenom že obstaja skupina v Prekmurju in našli smo ime Zmaji. Za to so zaslužni alpinisti, ki so kar naprej govorili »plezali smo kot zmaji, pili smo kot zmaji ...«, in ker so bili naša najzvestejša publika, so nas navdahnili s temi Zmaji. »V petek, 21. avgusta, ob 20.30 bomo kronološko odigrali in odpeli koncert, ki bo vključeval vse nekdanje člane poleg današnjih Zmajev. Kot gostujoči se bodo na odru jubilantom pridružili gostje, in sicer Happy Band, Zoran Zorko ter Irena Vrčkovnik. Vstop bo prost. Na koncu bo zabava z uspešnicami, ki so spremljale več generacij.« - Treba je bilo v vojsko, kako je bilo takrat z zasedbo? Nejc: Najprej Lojz, potem Marko, pa Miran in jaz, tako smo si sledili. Franci je zatrjeval, da bo služil v Kokarjah, in res mu je bila namenjena slovenska varianta služenja. Takrat sta vskočila Peter Zamernik in Alojz Selišnik. Ko smo manjkali, je Franci posnel Bambino, in ob našem pov-ratku smo jo še enkrat posneli skupaj. V sodelo- vanju z Matjažem Vlašičem smo kmalu snemali še Manjo, Pogrešam te in Marjetice, pri slednjih je prispeval vokal Lojz. Bambina je dosegla veliko poslušanost na radiu Celje, saj se je obdržala na prvem mestu kar osem tednov. - To je bil za vas prvi preboj iz Zgornje Savinjske doline v spodnjo. Kaj je sledilo? Nejc: Povabljeni smo bili na gospodarsko razstavišče v Celju, od koder smo v eter izvajali našo Bambino. Bilo je zelo težko in prav nič dobro ni zvenelo. Sledila je skladba Pozdrav iz Logarske, za katero je besedilo napisal Miran, glasbo pa Franci. Poslali smo jo na izbor Vesela jesen, bila je izbrana, medtem pa smo se razdelili v dve skupini. Nastal je problem, kdo jo bo izvajal na prireditvi, in ker se nismo mogli dogovoriti, smo poklicali Karlija Gradišnika, da jo je odpel in odigral na citre. - Po odhodu Francija in Marka v Happy band so se priključili novi člani in začeli so se novi podvigi ... Kako in s kom? Nejc: Kaj sedaj, smo si rekli in poklicali Slavca Bojneca iz Tria Adijo in Joca Grudnika. Prišel je še Mitja Venišnik in prvič v življenju smo videli Multi harmonic show in Zorana Zorka. - Menjave zasedbe so se še nadaljevale. Kdaj se je priključil Matej? Miran: Ko je odšel klaviaturist Joco, smo pridobili Mateja Kranjca, ki je še vedno del zasedbe. Pred tem je igral pri Dvajst čez osem in pri Gremlinih. Kar nekaj časa je razmišljal, nakar se je Zmajem pridružil s »špilom« 27. aprila 1996. Ker je znal le štiri »komade«, je pri ostalih igral na tamburin. Tako ga je bolela roka, da je bila neutrudna vaja ostalega repertoarja s klaviaturami neizbežna. Joco je takrat še igral. To so bili zlati časi plesov na Produ in v Kegljišču na Ljubnem, 20 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 Intervju, Organizacije ko se je mladina znala veseliti in plesati. - Bili ste ekipa Zorana Zorka in bend Natalije Verboten. Kako ste se našli z Natalijo? Matej: Z Zoranom Zorkom smo kar nekaj časa sodelovali, saj je takrat imel veliko nastopov. Z Natalijo nas je spoznal njen takratni fant Matej, ko smo se srečali v Golovcu na našem nastopu. Povedal je, da z Natalijo rabita bend. Tako se je začelo. Miran: Poznal sem jo le kot simpatično televizijsko voditeljico. Kmalu smo z Natalijo na Produ posneli video spot, v katerem nastopata tudi Strašna Jožeta, in sicer skladbo Tvoja bom nevesta. - Med sodelovanjem z Verbotnovo se je pridružil Samo, ki je še vedno v zasedbi ... Samo: Z Matejem sva se srečala v Mozirju pri lekarni v začetku leta 2000 in govorila o glasbi. Kot kitarist sem že igral pri Gajih in pred tem pri Generalih. Rekel sem mu, da jim je dobro, ker igrajo tako glasbo. Čez dva tedna me Matej pokliče in pove, da Slavc odhaja, in me povabi k bendu. Konec februarja pridem na poskusne vaje in v vodo me vržejo s »špilom« na Produ. Bil sem bolj za številčno zasedbo, kot za dobrega kitarista, a do 24. junija, ko je sledil nastop z Natalijo, smo že vse »nagruntali«. Sledilo je obdobje napornih štirih let, ko smo veliko igrali po Sloveniji. C "N »V času nastopov z Verbotnovo smo bili sanjska ekipa. Včasih smo imeli dva nastopa v enem dnevu, vozili smo se z dvema kombi-jema. Vse skupaj je postalo prenaporno poleg službe in družine. Dokler se je igralo le med vikendom, je še šlo, ko pa se je začelo še med tednom, so naše žene rekle »ne!« v_J - Kateri »špili« so vam najbolj ostali v spominu? Nejc: Zaključek Mercatorja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kamor je prišlo deset tisoč ljudi, je bil nekaj neverjetnega, zanimivo pa je bilo tudi na Furmanskem prazniku v Postojni in na Prazniku pršuta v Dutovljah. - Kdo vam je pomagal ob številnih nastopih, verjetno niste zmogli vsega sami? Matej: Z logistično in moralno podporo so nam stali ob strani Marko Pahovnik, Peter Dešman Puri in Boštjan Lokan. - Samo: V času nastopov z Verbotnovo smo bili sanjska ekipa. Včasih smo imeli dva nastopa v enem dnevu, vozili smo se z dvema kom-bijema. Vse skupaj je postalo prenaporno poleg službe in družine. Dokler se je igralo le med vikendom, je še šlo, ko pa se je začelo še med tednom, so naše žene rekle »ne!« Miran: Vseskozi so nas podpirale boljše polovice. - Umirili ste tempo in z volitvami je vaš pevec Lojz postal župan za dva mandata. Takrat je priskočila na pomoč pevka? Nejc: Aleksandra Zupanc, naša pevka, je bila od trinajstih let na odru v tujini. Pela je pri ra- znih zabavnih in narodnozabavnih ansamblih. Sprva je rekla, da na oder ne stopi več, na vaje pa da bo hodila. Aleksandra: Vskočila naj bi v primeru Lojzo-ve odsotnosti, a ta je bila zelo pogosta. Ostal je član, ni pa bilo časa za petje, tako da sem ga morala redno nadomeščati. Tako smo sedaj še vedno bend z vokalistko Aleksandro Zupanc, vo-kalistom in akustičnim kitaristom Lojzom Lipni-kom, bobnarjem Nejcem Slapnikom, klaviaturis-tom in harmonikarjem Matejem Kranjcem in kitaristom na električni kitari Samom Rajglom. f \ »Za ozvočenje smo opravljali družbeno koristna dela, za prvi ojačevalec je bilo treba saditi smrečice, niso nam ga kupili starši. Za prvo kitaro je bilo potrebno obirati ribez celo poletje.« ^--J - Kje vadite kot skupina? Nejc: Prostor za vaje bi lahko bil velik problem. Hvaležni smo Kranjčevim, ki nas v svojem objektu oziroma prostoru gostijo že osemnajst let. Vmes smo nekaj časa vadili kar na Produ. - Ozvočenje in instrumenti niso majhen zalogaj. Kako ste prišli do denarja za nakupe? Matej: Za ozvočenje smo opravljali družbeno koristna dela, za prvi ojačevalec je bilo tre- ba saditi smrečice, niso nam ga kupili starši. Za prvo kitaro je bilo potrebno obirati ribez celo poletje. - In načrti za naslednjih trideset let? Lojz: Res sem jih v dveh mandatih županova-nja lahko le moralno podpiral, a po sedmih letih se z današnjim dnem vračam k mikrofonu in kitari. Nejc: Danes je dan D, samo veselje v Mozirju! Aleksandra: Prišel je Lojz in rekel: »Tukaj sem!« Prvi podvig v sedanji in vseh preteklih postavitvah bo ob 30-letnici nastop na prireditvenem prostoru v Solčavi. V petek, 21. avgusta, ob 20.30 bomo kronološko odigrali in odpeli koncert, ki bo vključeval vse nekdanje člane poleg današnjih Zmajev. Kot gostujoči se bodo na odru jubilantom pridružili gostje, in sicer Happy Band, Zoran Zorko ter Irena Vrčkovnik. Vstop bo prost. Na koncu bo zabava z uspešnicami, ki so spremljale več generacij. - Za konec namesto zaključka? Matej: Posneli smo tudi kaseto z naslovom Ojstrica, s severno in južno stranjo, ki se je prodala v gumijasti nakladi. Presnemavanje se ne splača. Kaseto lahko poslušajo nostalgični sladokusci. Pogovarjala se je Slavica Tesovnik VRTEC GORNJI GRAD Na pohod na Počrevinov grič Bodoče planince je treba vzgajati že od malega. Tako menijo tudi v gornjegrajskem vrtcu, kjer so se z veseljem odzvali povabilu občinske uprave, da zadnje dejanje v okviru praznovanja občinskega praznika namenijo ravno njim. 30. junija, na dan, ki je za Gornji Grad zelo pomemben, saj je leta 1928 Gornji Grad dobil status mesta, so se otroci iz vrtca skupaj z vzgojiteljicami pred Turistično informacijskim centrom dobili z direktorico občinske uprave Joži- co Rihter in uslužbencem občinske uprave Blažem Purnatom ter se skupaj z njima podali na priljubljeno sprehajalno točko Gornjegrajcev Po-črevinov grič. Med potjo so raziskovali in spoznavali okolico, na svobodo spustili ježka, prepoznavali cvetje in prijetno klepetali. Predvsem pa so se družili v naravi, spoznavali domači kraj in obljubili, da bodo na pohod še rade volje šli. ŠMS Mladi pohodniki z odraslim spremstvom (Foto: Teja Stenšak) Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 21 Šport POLETNA LIGA V KOŠARKI LUKNA 2015 Ekipa LPT Praznik že pet let nepremagljiva Mozirsko športno društvo je na igrišču pri Mozirskem gaju tudi letos organiziralo poletno ligo v košarki. Sodelovalo je sedem ekip, v končnico pa so se uvrstile najboljše štiri, med katerimi je znova blestela ekipa LPT Praznik. Sedmo mesto je osvojila ekipa Run Forrest iz Mozirja, ki je v tekmi za šesto mesto morala priznati premoč Ta hitrim. Ekipa Nazarij si je z dvema zmagama v drugem delu tekmovanja zagotovila končno peto mesto. Tekma za tretje mesto med ekipama ŠD Mozirje in Gornji Grad Pizzeria 902 je bila zelo razburljiva. Skozi celotno srečanje sta se ekipi izmenjevali v vodstvu, večje prednosti pa si ni priboril nihče. Gornjegrajci so s košem sekundo in pol pred koncem povedli in na koncu tudi zmagali. Na igrišču v mozirski »lukni« so gledalci lahko spremljali zanimive in kakovostne košarkarske dvoboje. (Foto: Marija Šukalo) V finalnem obračunu je ekipa LPT Praznik že v prvih minutah nakazala, da tudi letos namerava ostati na najvišji stopnički. Do polčasa je njihova prednost pred polzelsko ekipo Golden State znašala že 15 točk. V drugem polčasu se je razlika še povečala in na koncu je ekipa LPT Praznik z rezultatom 73:37 še petič zapored osvojila naslov prvaka letne lige v Mozirju. Najboljši strelec po rednem delu je bil Iztok Zakrajšek (Nazarje), najboljši strelec trojk pa Andraž Marolt (Ta hitri). Končni vrstni red: 1. LPT Praznik, 2. Golden State Polzela, 3. Gornji Grad Pizzeria 902, 4. ŠD Mozirje, 5. Nazarje, 6. Ta hitri, 7. Run Forrest Mozirja. Marija Šukalo ODPRTO PRVENSTVO REČICE OB SAVINJI V BALINANJU Ivo Jeraj pometel s konkurenco RYU SUBMISSION GRAPPLING TOURNAMENT Vse borbe predčasno zaključene V telovadnici Kluba Ryu Dojo Savinjska v Letušu je prvo julijsko soboto potekal prvi Ryu Submission Grappling Tournament, ki se ga je udeležilo več kot 40 borcev različnih borilnih veščin (judo, sambo, MMA, BJJ, ju-jitsu ...). Borbe so bile atraktivne in napete, saj so tekmovali tudi aktualni državni in evropski prvaki. Prvič se je zgodilo, da je na blazine stopilo toliko dobrih borcev, ki so se borili po novih RYU pravilih. Zmagovalci po posameznih kategorijah so bili: do 69 kg Nejc Pre-ložnik (MMA Celje), do 90 kg Mitja Rovšnik (MMA Celje), absolutna kategorija Mario Stubičar (KPB Celje). Vse borbe so bile dinamične in so bile predčasno zaključene z vzvodom na udu ali davljenjem, gledalci, ki so dobesedno napolnili telovadnico v Letušu, pa je uživalo v borbah »modernih gladiatorjev«. RYU Najboljši balinarji v družbi z županom Vinkom Jerajem (Foto: Cvetka Pukart) Športno društvo Gmajna Varpo-lje je za zaključek svojih prireditev v sklopu občinskega praznika organiziralo še odprto prvenstvo v balinanju. Številčna in močna udeležba je obetala napete dvoboje in prav to se je na sami tekmi, ki je bila zaradi sobotnega naliva prestavljena na nedeljo, tudi izkazalo. Najbolj mirno roko je imel tokrat domačin Ivo Jeraj, ki je najprej premagal lanskega zmagovalca, sicer kolega in tekmeca iz vrst Sivih panterjev Pavla Korena, v finalu pa za »piko na i« izzivalcu sploh ni oddal točke. Drugo mesto je osvojil predsednik društva Franjo Pukart, bronasto medaljo pa je v Škofjo Loko odpeljal Rastko Kos. Dobra organizacija in kvaliteta iger dajeta turnirju dodatno vrednost in prepoznavnost. Veseli predvsem zanimanje žensk za to obliko rekreacije, zato organizatorji za naslednje leto načrtujejo prvenstvo tudi zanje. S tem se strinja tudi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ki je najboljšim podelil priznanja. FP Najboljši tekmovalci v absolutni kategoriji. (Fotodokumentacija Kluba Ryu Dojo Savinjska) 22 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 Črna kronika, Zahvale, Informacije, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • MLADOLETNIKU ZASEGLI KOLO Z MOTORJEM Sp. Rečica: 13. julija v nočnem času je patrulja v Spodnji Rečici ustavila in kontrolirala voznika kolesa z motorjem. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da mladoletni voznik kolesa z motorjem nima vozniškega dovoljenja, vozil pa je neregistrirano kolo z motorjem. Vozilo mu je bilo zato zaseženo, zoper voznika pa sledi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju. • KRŠITELJ PRIDRŽAN DO IZSTREZNITVE Ljubno ob Savinji: 18. julija so bili policisti obveščeni, da občan v lokalu na Ljubnem krši javni red in mir. Odšli so na kraj in ugotovili, da gre za starega znanca policije, ki je lokal zapustil še pred njihovim prihodom. Ko so ga policisti poiskali na domu, je ponovno pričel kršiti javni red in mir. Policisti so mu večkrat ukazali, da se pomiri, vendar njihovih ukazov ni upošteval. Bil je močno pod vplivom alkohola. Ker policisti niso mogli drugače zagotoviti reda in miru, je bilo zoper 51-letnika odrejeno pridržanje do iztreznitve. Zaradi storjenih prekrškov so policisti kršitelju izrekli več kazni. • NESREČI V GORAH Mala Rinka: 17. julija je prišlo do gorske nesreče v Igličevi smeri v Mali Rinki. Zaradi težavnosti območja je bil aktiviran helikopter slovenske policije. Na kraj je odletel skupaj z dežurnim zdravnikom letalcem, ki je oskrbel poškodovanca. Slednji je bil odpeljal v ljubljanski klinični center, kjer so ugotovili, da si je poškodoval nogo. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da se je planincu pri plezanju odkrušila skala in ga poškodovala. Okrešelj: 19. julija je občanu pri sestopu z Okrešlja postalo slabo, zato je padel in se poškodoval. Na kraj so odšli pripadniki GRS Celje, ki so ponesrečenemu pomagali, nato pa je bil odpeljan v celjsko bolnišnico. OBČINA MOZIRJE OBČINSKA UPRAVA Šmihelska cesta 2, 3330 MOZIRJE Tel: (03) 839 33 00, faks: (03) 839 33 05 Davčna številka: 70998396 Občina Mozirje, na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem - objavljenega na spletni strani: www.mozirje.si, objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev dveh neprofitnih stanovanj v najem Predmet razpisa: 1. Stanovanje id. št. 920-986-1, v izmeri 72,69 m2, Šolska ulica 39, 3330 Mozirje Stanovanje vseljivo takoj po zaključku razpisa. 2. Stanovanje id. št. 920-986-23, v izmeri 74,76 m2, Šolska ulica 35, 3330 Mozirje Stanovanje vseljivo najpozneje do 31.12.2015. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Mozirje in so državljani RS. 2. Čas razpisa od 24. 7. 2015 do vključno 21. 8. 2015. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje in na spletni strani občine www. mozirje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »RAZPIS ZA NEPROFITNO STANOVANJE Šolska ulica - NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Mozirje, Šmi-helska cesta 2, 3330 Mozirje. Dodatne informacije: tel: 03 839 33 02. Župan Občine Mozirje Ivan SUHOVERŠNIK Najbolj brane knjige v juliju v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Nesb, Jo: Odrešenik, Hosseini, Khaled: In v gorah odzvanja, Gordon, Noah: Zdravnik, Jančar, Drago: To noč sem jo videl, Moyes, Jojo: Ob tebi, Milek, Vesna: Cavazza : biografski roman, Flynn, Gillian: Ni je več, Strayed, Cheryl: Divja : izgubljena in najdena na pešpoti življenja, Sparks, Nicholas: Najboljše v meni, Garwood, Julie: Glasba senc, Young, Samantha: Junak, Quinn, Julia: Nepozaben večer, Reed, J. C.: Predaj se ljubezni, Brown, Dan: Inferno, Phillips, Susan Elizabeth: Prva dama. MLADINSKA LITERATURA: Green, John: Krive so zvezde, Pfister, Marcus: Mavrična ribica, Palacio, R. J.: Čudo, Russell, Rachel Renée: Zguba : dnevnik, Stiefvater, Maggie: Srh, Hergé: Tintin in gverilci, Davis, Jim: Garfield na vrhu sveta, Pilkey, Dav: Kapitan Gatnik in razjarjeno rohnenje radioaktivnih roboboksaric, Green, John: Lažna mesta, Rippin, Sally: Brina Brihta, Butler, M. Christina: Miška in Mesec, Donaldson, Julia: Najprisrčnejši velikan, Bourgeois, Paulette: Franček in nevihta. m ti Y Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je,. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, brata in strica v Emila ŠPECA iz Nazarij 1941 - 2015 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, DU Nazarje, DU Gorenje Velenje, KDLU GAL Rečica ob Savinji, znancem, sošolcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Marjeta Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 23 Za razvedrilo Cvetke to koprive KAJ JE ZANIMALO PRVEGA GOZDARJA?! Na nedavnem tekmovanju gozdarjev v Gaberkah je direktor na-zarske gozdarske službe Toni Breznik vzel v roke specialna merilna orodja in natančno meril ter ocenjeval, ko pa se je približal svoji »laboratorijski« mizici, ga je osupnilo: »Le kaj se skriva pod pokri-valom znane firme gozdarske opreme?« V hudi vročini se mu je za trenutek zazdelo, da bi se lahko Husqvarna spremenila v Pivovarno, a ga je fatamorgana kmalu minila, ko se je ohladil z vodo iz Ljubije. II . ' IjH W ■SSal K k| (Foto: JM) ^ jgffi PASJA VROČINA V Vrbju na Ljubnem ob Savinji so organizatorji srečanja starodob-nikov slednje hladili z vodo, šoferji pa so si pomagali tudi s pivom. Tisti najbolj segreti vozniki so celo moleli ven jezike. Šentjurčana na fotografiji, oba zaljubljena v zelooo starega fička, sta se »stegnila« kar pred »makino«, ki ju pri 34 stopinjah v senci ni pustila na razbeljeni cesti. ZEBLO JU NI V čebelarski »zum-zum« povorki na prazniku v Gornjem Gradu je starodobne smučarje Podmeninske gade zastopal »vroči« par Karli Križnik in Durda Bergant. Pri 35 stopinjah v senci gornjegrajske katedrale sta se oblekla v toplo smučarsko obleko, da ju ne bi zeblo tja proti jutru. Kot smo izvedeli, je Durda spet kazala »unterhose«, Karli pa par starodobnih smučk, ker se mu ni zdelo vredno, da bi si sle-kel dvojne tople gate in se postavljal z »gadom« v kopalkah. Sezona teh »plazilcev« je, kot kaže, dolga 12 mesecev in še kak dan čez. 24 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 Križanka, Ljudje in dogodki SESTAVIL: PETER L DIR ITALIJANSKI PISATELJ (IGNAZIO) STARO IME ZA MESEC APRIL (mali...) STAROGRŠKI BA- SNOPISEC VEČGLASNA VOKALNA SKLADBA NABOŽNE VSEBINE OKR. ZA RIO DE JANEIRO EDWARD HOPPER IRSKI BRINOVEC ZMES PLINOV V ATMOSFERI AM. BOKSAR (MUHAMMAD) BRITANSKI PUNK GLASBENIK (VICIOUS. 1957-1979) ALOI PODOBNA TROPSKA RASTLINA MOTNJA, NADLOGA, NEPRIJETNOST ZGODNJE VINO KAR SE UPORABLJA ZA VREDNOTENJE, MERJENJE GL. MESTO GUAMA DRŽAVA V JUŽNI AZIJI ITALIJANSKI PESNIK (PIETRO, 149Z-1556) INKOVSKI VLADAR KEM. ELEMENT (Co) TELOVADNA PRVINA ČRNO VRHNJE OBLAČILO DUHOVNIKOV SL POLITIK IN EKONOMIST (JOŽE, 1904-1972) NE KD. BRIT. ATLET(SEBASTIAN) NOVICA, SPOROČILO BLEDO RDEČE VINI Z VODO OBDANO KOPNO KEMIJSKI SIMBOL ZA AM ERIC IJ GR. BOGINJE USODE ZA POL.TON ZNIŽANI TOND PRAVI POMEN, JEDRO ZGODBE IZUMRLI PTIC SLOVENSKI PISATELJ, DRAMATIK (ŠELIGO) VELIKOST TISKOVNE POLE MITNINA, CARINA TATU M O'NEAL. AVT, OZNAKA NOVE GORICE NAUK O ANESTEZIJI BOLEZEN SEČNEGA MEHURJA MAJHNA ŽUŽELKA Z DOLGIMI NOGAMI, KI SESA KRI Napovednik dogodkov ob 10.00 do 13.00. Solčava Ustvarjalna delavnica za otroke (od 5. leta dalje) ob 15.00. OŠ Ljubno - telovadnica Turnir v odbojki - OK KLS Ljubno ob 16.00 do 18.00. Atelje Majnik v Solčavi Razstava filcanih, pletenih, kvačkanih, vezenih izdelkov za dom in osebno rabo Petek, ob 17.00. Športno igrišče v Solčavi 24. julij Turnir v malem nogometu, 15. memorial Ipavec - Gregorc ob 20.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosfest 2015, večer z Jeleno Rozgo in Alyo ob 20.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Koncert vokalne skupine Rečiški pobi ob 21.15 do 23.30. Dom planincev v Logarski dolini Nočno opazovanje metuljev ob 8.00. Solčavsko Voden kolesarski izlet po Solčavski panoramski cesti Sobota, ob 9.00. Pri Domu planincev v Logarski dolini 25. julij Voden pohod na Klemenčo jamo ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Praznovanje 5. obletnice kmečke tržnice Nazarje Slovarček: AGANA - glavno mesto Guama; CISTOREJA - bolezen sečnega mehurja; S1LONE - italijanski pisatelj (Ignazio); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): NATALNOST, EMULGATOR, PAST, ČILE, TLA, PERON, SUTHERLAND, DANE, POOL, KASTOR, AGAM, KOK, ANTONIM, OTEPALO, UNA, ANALEKTA, JP, NAVAL, JOTA, SANI, ABENDROTH, ATRIJ, SAKE, BRIE, RATKA Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 31. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25 Napovednik dogodkov ob 10.00. do 13.00. Solčava Ustvarjalna delavnica za otroke (od 5. leta dalje) ob 10.00. do 18.00. Center Rinka, Solčava Multimedijska predstavitev Solčavskega ob 12.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Zabavne igre ob 13.00. Pri oglarski koči v Logarski dolini Prižig oglarske kope ob 14.00 do 18.00. Občinska dvorana v Solčavi Delavnica polstenja ob 16.00 do 18.00. Atelje Majnik v Solčavi Sobota, Razstava filcanih, pletenih, kvačkanih, vezenih 25. julij izdelkov za dom in osebno rabo ob 17.00. Solčava Ražnčbal (nogomet po vzoru namiznega) ob 20.00. Solčava Pripovedovanje zgodb Robanovega Joža ob 20.00. Mozirje Gasilska veselica z Ansamblom Saše Avsenika ob 21.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosfest 2015, večer z Big Foot Mama, SARS in ostalimi ob 21.15 do 23.30. Dom planincev v Logarski dolini Nočno opazovanje metuljev ob 9.00. Ob vstopu v Logarsko dolino Voden pohod po Poti po Logarski dolini do slapa Rinka ob 10.00 do 14.00. Solčava Vaška tržnica, Viže domačih muzikantov, Zabavne lesene in ostale igre ob 10.00. Center Rinka, Solčava Multimedijska predstavitev Solčavsko - sprehod v naročje Alp ob 11.00 do 17.00. Center Rinka, Solčava Razstave Solčavsko in V filc ujete slike ob 11.00 do 17.00. Župnišče v Solčavi Razstave Zgodbe zapisane v kamnu, zdravilna zelišča, metulji ob 11.00 do 17.00. Zadružni dom v Solčavi Razstava polstnih izdelkov Bicka Nedelja, ob 11.00 do 17.00. Lovski dom v Solčavi 26. julij Razstava Divjad na Solčavskem ob 12.00 do 14.00. Logarska dolina Prikaz kiparjenja in rustikala z motorno žago ob 14.00. Cerkev v Rastkah Maša po namenu flosarjev ob 16.00. Lovski dom Ljubno ob Savinji Nedeljsko popoldne z ljudskimi godci in pevci, sledi glasbeni večer z ansamblom Unikat ob 17.00. Gostišče in muzej Firšt Ogled razstave o Potočki zijalki in razstave Zdravje bolnikov - ljudsko zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini ob 18.00. Center Rinka, Solčava Multimedijska predstavitev Solčavsko - sprehod v naročje Alp ob 21.15 do 23.30. Dom planincev v Logarski dolini Nočno opazovanje metuljev Ponedeljek, ob 16.00. Fašunova hiša, Ljubno ob Savinji 27. julij Otvoritev stalne razstave likovnih del Lize Lik Ponedeljek, 27. julij ob 17.00. Kulturni dom Radmirje Otroška delavnica: kulturna dejavnost Torek, 28. julij ob 20.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Gledališka igra na temo lesa Sreda, 29. julij ob 17.00. Kegljišče Ermenc, Ljubno ob Savinji Tekmovanje v kegljanju ob 19.00. Radmirje S pesmijo po Radmirju, nastopajo ŽPZ Jutro Radmirje, MPZ Zarja Radmirje, MePZ KD Ljubno ob Savinji Četrtek, 30. julij ob 13.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Srečanje društva upokojencev ob 16.00. Ljubno ob Savinji - trg Pohod po poteh Ljubnega ob 18.00. Piknik prostor Gril Razdiranje kope za oglje MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OPRAVLJAM PLESKARSKA DELA v notranjih prostorih, barvanje fasad in nadstreškov, starejše tehnike z apnenim beležem ter polaganje knauf sistemov ... gsm 030/305-570. Pleskarstvo, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka c. 15, Nazarje ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče težke od 100-130 kg, možna dostava na dom; gsm 031/832-520. Prašiče, najboljše mesne pasme. Možna dostava. Fišar. gsm 041/619-372. Bikca črnobele pasme, starega deset dni prodam; tel. št. 58-35207. Prodam prašiče od 20-50 kg, odojki ali nadaljna reja; gsm 041/867-090. Prodam dve telici čb/rh pasme, breji 9 mesecev, pašni in en teden staro teličko pasme čb/ls; gsm 041/519-507. Prodam 3 prašiče, težke cca 100110 kg, krmljene z domačo hrano; gsm 041/510-409. Prodam dva bikca simental-ca, stara 3 in 4 mesece; gsm 031/470-084. DRUGO - PRODAM Prodam silažne bale; gsm 041/289-717. Prodam gajbe za krompir ali jabolka; gsm 041/333-764. Prodam traktor zetor 25-11, l. 71, v dobrem stanju in starejšo kosilnico; gsm 070/738-979. Prodam zajlo za gozdarsko vitlo 10 mm; gsm 051/302-934. Prodam visokotlačni čistilec Kar-cher HDS 680; gsm 041/652682. Prodam deske za na streho suhe, debeline 20 mm; gsm 031/800852. Prodam smrekove krajnike po simbolični ceni; gsm 051/335-751. VOZILA - PRODAM Prodam opel corsa 1,4, 16 V, letnik 2010, prevoženih 80.600 km, bencinski motor; gsm 041/962546. NEPREMIČNINE Oddam opremljeno dvosobno stanovanje v okolici Nazarij; gsm 041/416-809. Poslovni prostor za različne dejavnosti v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151. Oddam stanovanje v Zgornje Savinjski dolini, z možnostjo kasnejšega odkupa; gsm 070/80-84-28. I Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 26 Oglasi Fotoknjiga.net M »n ál s »on Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed. V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd. Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate- rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. WWW. fSí^Ga.net Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke! Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu Oblikovanje je preprosto in hitro ** Fotoknjiga je lahko čudovito darilo PPUf I Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015 27 Naročniški klub gj®!®8®® SAVINJSKE NOVICE ^' Ugodnosti za naročnike Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate manj kot pri vašem prodajalcu časopisov. Brezplačna dostava Savinjskih novic na celotnem območju Republike Slovenije. Dostava na drug naslov Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov. Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev. Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic. ~~£°stišče GRAD VRBÖVJ&-T Frešer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Oelnvni čas: Ponedeljek - ¿etrtek: od 10. do 17. ure Petek: od 10. do 22. ure Sobota: od 11. do 22. ure Nedelja: za organizirane družbe (nad 10 oseb) Organiziramo tudi čisto pravo in nepozabno grajsko večerjo! fm ■■EMM' fig Telefon: 03/58-32-800