AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER LETO XLVIII—VOL. XLVIII CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, MARCH 30, 1945 Na pirhe nas vabijo! Iz Oakland, Kalifornija, pošiljajo vsem svojim prijateljem in znancem tople velikonočne pozdrave naši Clevelandčani: Anica ter Pete Franks in Ančka ter John Filipič. Pravijo, da 'je tam prav prijetno in tudi nam bo, če pridemo t je, nas vabijo ter obljubujejo cele jerbase pirhov. Prav lepa hvala za voščila in pa za — skomine! Razne važne vesti iz prestolnice * Administracija bi rada, da bi senat ukinil zborovanje za časa konference Združenih narodov v San Franciscu, da bi ne bilo kakih kritičnih debat. * Ko je bil državni tajnik Stettinius na konferenci ameriških republik v Mehiki, je dobil naročilo od Mehike za 1,000 lokomotiv. mm "Ina BOHDE u AMERICAN HOME ^ l^ld J3 # f1 so m mirni 1J! isr4?de./° zdaj V, mili vzhod" rk ga riiif: mai'ca. — Sovjet- S li4PrvedHa nemšk0 ^(ižar , ; v severno-za-% n. ' Pr°cbrajoč po V,?.aVe< ter 3e dose-.Vj , • Maršal Sta-%ovaJav'jal, da je dose-> Kos, ada avstrijsko Na Zegu> 42 mili iužnn ' h,,, I ^ lcol°na je zase-5 VCVar, 39 milj od ,Jr%0n J,s° Rusi. okupi- Sita? Donavi> s če-Hv0 nei"ška obramba . JSeJ- VaSki- Ruski C dvve za pose- fl^y oddelki. j L^W" bo »ajbrže IXal xr0ti GradcU fjN ff Nemcem gla-Jl u v JugoslavianTljo- Do Gradca % h 65 milJ- M:jer s° Rusi vdrli v arnizi-! Si lVStari trdnjavi. P1)0 mo Poveljniki 1JU ^r prepusti- l^ako naroča iS ■ Poljedelski H 3 ^ lGt0S Samo na Aolj imeti poleti: pravi \ ' h°ČeŠ jeSti' ČUSS tudi pri- Cj Cere PJidelke 7 zgodaj, da ^'etn tek, pred- vročina. 7 ob 5:10 je y domu Mary! C>)kTk' stara 741 Je na 439 E.1 k h J« bila iz žu-od-i •Ameriko pred I žaluje-! •j sf;a»ka, hčer! jE* Louis ter! ^Sol ^e članica; VSegarre Št 110 društva fa- * Sv • Pogreb >loNa ^ovega po-; s Pogreba1 • Ji bo lahka I 515 E. VsHi! aj mleko v V> C1Cah- Te so * lahko vidi-1» anji strani SK iHv ^ik i' kl Je ame- KSlSr T ZVe" X h nf f {akar, oče K1 ž enje otlice L\H T iJO naj se %SU°ma2ič- sol V ? dobili najstniku MANNHEIM SE JE PODAL KAR PO TELEFONU AMERIŠKIM ČETAM ne streljajte več, ker ni v mestu nobenega nemškega vojaka več." Ameriški častnik, ki je stal zraven, je rekel vojaku: "Reci mu, naj pripelje župana na telefon in naj to ponovi." Tudi to se je zgodilo. Nato je ameriški častnik rekel vojaku, naj ukaže župan, da me. sto takoj izobesi bele zastave. Par minut kasneje so vihrale z vseh nemških hiš bele zastave, napravljene iz rjuh> namiznih prtov in celo iz ženske spodnje obleke. Mannheim. — To veliko nemško industrijsko mesto se je podalo 4. diviziji 3. armade kar po telefonu. Ameriške čete so čistile severni del mesta od ulice do ulice ter prišle tudi do vodovoda. Vojaki so slišali, da zvoni v poslopju telefonski zvonec. Nek ameriški vojak je odgo-' voril in v slabi angleščini je vprašal nek glas, če je tam kdo, ki zna nemško. Kmalu se je dobil tak ameriški vojak. Temu je povedal nemški glas: "Jaz sem eden mestnih uradnikov. Nikar Vlada zahteva večino več kuhinjske maščobe Washington. — Ker bo padla produkcija masti letos za najmanj en bili jen funtov, vlada riaganja gospodinje, da toliko bolj hranijo rabljeno kuhinjsko maščobo. Za letos jo zahteva vlada 250 milijonov funtov. Za to posebno nagajanjajo izdelovalci mila, ki jim primanjkuje maščobe. , -o- V bolnišnici Mrs. Ann Kutcher, lastnica gostilne na 595 E. 185. St. se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer je prestala težko operacijo. Obiski zaenkrat še niso do- Trni ioni Kosilo bo 15% več Na velikonočno nedeljo smejo restavracije računati 15 odstotkov več za kosilo, toda le tiste, ki so več računale za tako kosilo o veliki noči 1942. Ako pa takrat niso nič več računale,tudi v nedeljo ne smejo. Tako ukazuje OP A. Vrnitev iz bolnišnice Mrs. Mary Kovačič-Milavec iz 1243 E. 61. St. se je vrnila iz bolnišnice in prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Tem potom se želi zahvaliti za obiske, darila in karte, poslane v bolnišnico. Trinajsta obletnica V soboto ob devetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Joseph Komina v spomin 13. obletnice njegove smrti. t -■• — » m ■ i ■ ____i. i r -* ■ i DeloftfiSlp na fimk\ . vrtu i Vojna živilska administracija naroča narodu, naj letos obdela svoje zelenjadne vrtove bolj kot še kdaj prej, ako hoče imeti sveža živila in dovolj istih. V prodajalnah jih bo namreč zelo primanjkovalo. Kdor le more, naj si obdela vrtiček in tam pridela vsaj glavne stvari za na mizo, kot: fižol, paradižnik, korenje, redkvico in pa solato. Ako ima več prostora naj pridela pa še kaj drugega, morda krompir, peso, repo, kumare, bel je. | V tej okolici bodo začeli kmalu z obdelovanjem vrtov. Ako bo j vreme ugodno, bod0 zapele moti-ke med 1. in 15. aprilom, kjer je zemlja bolj peščena. Kjer je pa zemlja ilovnata, naj se počaka do 1. maja. Prezgodaj ni dobro saditi in sejati, ker v Cleveandu imamo dostikrat V aprilu še sneg. Seme v mrzli in vlažni zemlji segnije in ne skali. Napravimo torej zdaj načrte' j za gredice, pripravimo orodje in1 s gnojila, kadar pride pa čas, pa i ven na vrt in jeseni bomo imeli ' kaj pospravljati. -_o- j Izredne volitve 29. maja V Clevelandu bomo imeli na 29. maja izredne volitve, kot je j določila mestna zbornica. Pri teh volitvah bodo volivci potrdili ali i zavrgli dodatek k mestnemu čar. ter ju, da se pomakne primarne volitve od 2. oktobra v mesec julij. Tako bi dobil volivni odbor dovolj časa, da bi razposlal gla-' sovnice vojakom. Primerne vo-i litve, ki so bili sicer določene za 2. oktobra, bi bile na 29. julija i in sicer za časa vojne. , Kratke vojne in druge vesti NEW YORK — Jugoslovanske čete soi okupirale Bihač, 68 milj južno od Zagreba. Boj za mesto je bil tri dni, tako se poroča iz Jugoslavije. + * * VATIKAN — Papež Pij XII. je sprejel v avdijenci ameriško kongresnico Clare Boothe Luce ter napram nji izrazil upanje, da bo ženstvo gotovo mnogo vplivalo za stalni svetovni mir. >■(. * * WASHINGTON —- Relifna administracija Združenih narodov bo prevzela razdeljevanje relifa v Jugoslaviji, to se pravi v osvobojenih krajih. Z delom bo začela 15. aprila. Tako naznanja direktor Herbert', Lehman. (Kot znano Tito. sVQj#-£ase nj.pu-. stil nobene relifne organizacije v Jugoslavijo, da bi na svojo roko delila tam pomoč). * * * MOSKVA — Andrej Gromiko, sovjetski ambasador v Wash-ingtonu, bo vodil rusko delegacijo na konferenci Združenih narodov v San Franciscu. Tako naznanja sovjetska vlada. * * s» LONDON — Radio iz Moskve je včeraj poročal, da je nemška posadka na nosilcu letal Graf Zeppelin v baltiškem pristanišču revoltirala. Gestapo je pograbila posadko in ladjo ter vse Skupaj odpeljala v bojno pristanišče Kiel. * ( * * LONDON — Nek poročevalec trdi iz Španije, da bo imel Hitler v prihodnjih par dneh govor na nemški narod, ki bo velike važnosti. To je zvedel od nekega argentinskega diplomata. * * * WASHINGTON — Vojni tajnik Stimson je povedal, da bo general Eisenhower tisti, ki bo povedal svetu prvo novico, da so OTROŠKI ČEVLJI BODO TUDI RACIONIRANI Washington. — OPA naznanja, da bodo od 1 .maja naprej racionirani vsi otroški čevlji, ki so delani iz usnja. Vlada namerava dati napraviti 150,000,- 000 parov "dobrih" čevljev iz blaga s podplati iz umetnega kavčuka, ki bodo za odraslo prebivalstvo. Ti bodo v nadomestilo za usnjeno obuvalo, ki ga tako primanjkuje. -o-- Iz raznih naselbin Pueblo, Colo. — Dne 24. jan. je v Belgiji padel Louis Loushin, star 21 let in nečak Tonyja in Jennie Lukanich. — V Nemčiji pa je padel Joe Trontel, sin Johna in Mary Trontel. Star je bil 34 let. — Dne 9. marca je umrl John Knafelc, doma iz Knežaka na Notranjskem in star 82 let. Zapušča ženo, sina 1 in tri hčere. — V bolnišnici Cor-j ! win je že dalj časa Conrad Kern, j i sin Blaža in Anne Kern, katere-! mu se zdravje počasi izboljšuje. — Pri družinah John Sabec in Nick Oreskovich so se oglasile vile rojenice in pustile sinčka. Sheboygan, Wis. — Frank No. vak je bil obveščen po vojnem departmentu, da je bil njegov sin Pfc. Frank W. Novak, ra-. njen v Nemčiji in da se nahaja L v vojaški bolnišnici. r Timmins, Ontario, Kanada. — i V rudniku Hollinger je bil ponesrečen Peter Kobetič, pred- sednik podružnice Zveze kanadskih Slovencev. Zdrobilo mu je stopalo na desni nogi — slično kot lani. Granville, 111. — Dne 19. mar-i ca je umrl Anton Groznik, star i 57 let. Doma je bil iz vasi Male - Dole od št. Vida pri Stični. Tu-e kaj zapušča ženo, štiri hčere in dva sinova (enega pri mornari-c ci), vsi člani društva 186. Eveleth, Minn. — Mary Use-1 nik in Frances Benchina sta šli - v službo Strica Sama kot bolničarki. mado je bil poklican lanskega aprila, prej pa je bil uslužben pri NYC železnici. Star je 24 let. Preko morja je bil poslan šele zadnji mesec in zadnje pismo je pisal domov iz Belgije na 25. februarja. Prti Ha Pfc. Joseph J. Skully, sin Mr. in Mrs. John Skuly iz 3942 St. Clair Ave. je bil 6. marca ranjen v Nemčiji, kot poroča, vojni oddelek. Graduiral je iz East High šole, je. star 20 let in je bil poklican v armado v juniju 1943. Najprej je služil v zrakoplovnem oddelku, pozneje je bil pa pride-ljen pehoti in poslan čez morje lanskega decembra. Njegov brat Cpl. John, ki je služil pri zdravniškem koru, je štet med pogrešane od 25. decembra v Belgiji. -o- Lep dar za begunce Msgr. Vitus Hribar, župnik pri Mariji Vnebovzeti v Collin-woodu, nam je poslal vsoto $405.^1 kot dar za slovenske begunce v Rimu. To je dar fara-nov za slovenske reveže v Rimu, ki so res potrebni vse pomoči. Msgr. Hribar je že sam prej da-roval $10. Iskrena hvala vsem j dobrim srcem, ki so se tako ple-'menito odzvali. Imena darovalcev bodo priobčena enkrat po-I zneje. Na operaciji Mrs. Mary Koci, 1218 Norwood Rd. je srečno prestala operacijo v Glenville bolnišnici. Obiski so zdaj dovoljeni. Vabilo na sejo Nocoj ob osmih bo imel Klub skupnih društev SDD na Recher Avot važno sejo. Vsi zastopniki naj se gotovo udeleže. Razne vesti od naish borcev v službi Sfrica Sama Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek iz 616 E. 117. St. sta naročila Ameriško Domovino za sina Sgt, i Josepha, ki služi pri zrakoplov-1 cih v Angliji. Obenem sta pa naročila list za njegovega .najboljšega prijatelja, mornarja I Wm. H. Skebe, ki se nahaja naj Pacifiku. William je sin Mr. in j Mrs. Skebe iz 19001 Monterey Ave. H RS » Mr. in Mrs. Anton Amigoni, 1567 E. 38. St. sta prejela pismo od sina Pfc. Al Amigoni in sicer z otoka Iwo Jima. Al piše, da so boji tam končani, pa da je bilo( klanje prav krvavo. Zadnje pismo, ki ga je dobil od staršev,1 je čital v bojni liniji ob svitu cigarete. "Lov" na Japonce je bil prav dober, pravi. Ko so se na 19. februarja marini izkrca-! vali na obrežju, so jih Japonci| sprejeli z vsem, kar so imeli pri roki. Le da kuhinjskih "sinkov"! niso metali vanje, ker jih pač imeli niso. Pa marinov to ni ustavilo. 28 dni neprestano je bil v čevljih in samo enkrat se je umil in obril, ko js bil boj končan. Ampak, kot je videti, Japonci še niso vlili krogle zanj. r« a m Sgt.' Frank Strumbel, sin družine Strumbel iz 5612 Carry Ave. pošilja iskrena velikonočna voščila svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Služi pri 101. diviziji nekje na zapadni fronti v Evropi. nai nt Pvt. Richard L. Vehovec, sin Mr. in Mrs. Anton Vehovec iz 19100 Kewanee Ave. je pogrešan v Nemčiji od 4. marca. Tako obvešča vojni oddelek. V ar- Blagoslovljenje jedil in Vstajenje v slovenskih in hrvatski cerkvi Pri sv. Vidu: Blagoslovljenje jedil v soboto popoldne ob dveh, šestih in sedmih. Vstajenje v nedeljo zjutraj ob 4:1.5; druge maše ob: 6, 7, 8:30, 10 in 11:30. Pri Mariji Vnebovzeti: Blagoslovljenje jedil v soboto popoldne ob 2:30 v Turkovi dvorani, v cerkvi pa ob treh in 7:30. Vstajenje v nedeljo zjutraj ob petih; druge maše: 7, 8, 9, 10, 11 in 12. Pri sv. Lovrencu: Blagoslovljenje jedil v soboto popoldne ob dveh pri Keglovičevih v Warrensville, v SND v Maple Heights ob 2:30, pri Bizjakovih na Vineyard ob 2:30, pri železnikovih na Jennings Rd. ob 5:30, v cerkvi pa ob treh in ob sedmih. Vstajenje^ nedeljo zjutraj ob, petih; druge maše: 7, 8:45, 10, 11:15. Popoldne ob dveh slovesne pete litanije. Pri sv. Pavlu na 40. cesti: Blagoslovljenje jedil v soboto popoldne ob treh in 7:30. Vstajenje v nedeljo zjutraj ob 6:30; druge maše: 8, 10 in 11:30. Prva in tretja armada sta se spojili že na več točkah, tretja se je pa spojila z sedmo tako, da tvorijo vse tri ameriške armade solidno fronto. Eisenhower ima zdaj onstran Rene v Nemčiji 7 armad, ki prodirajo na vse strani v sredino Nemčije. Na potu naletijo na zelo malo odpora od nemške bojne sile. Sodi se, da ima Eisenhower zdaj v Nemčiji 66 divizij. Vrhu tega ima pa še dve celi armadi v rezervi, to je 15. ameriško in 1. francosko. Nemški radio je danes navduševal narod, naj ostane miren in naj ne izgubi poguma, ker "če smo ustavili Ruse na vzhodu, bomo tudi zaveznike na zapadu." To naglo napredovanje zavezniških armad proti centru Nem. čije bo imelo najbrže za posledico, da se bo Hitler s svojimi ko-hortami kmalu umaknil v gorovje južne Nemčije. V prihodnjih par dneh se bo pokazalo, če jim bodo zavezniki prestrigli ta umik ali ne. Znano je, da je Hitler pripravil v bavarskih Alpah in v Ti-rolah pravcate trdnjave za zadnji odpor. Vsi nazijski "poveljniki imajo že natančna navodila za zadnjo bitko in vsak ve, kje jo njegovo mesto. Cele kolone trukov je vozilo cement v južno Nemčijo, kjer so inozemski delavci gradili silne betonske utrdbe. Frankfurt ob Maini je razen severnega dela ves v ameri-| ških rokah. S tem, da 2. angleška in 1. ameriška armada obkrožata Po-j rurje in WestfaJijo, ogrožata tudi važni mesti Muenster in Hannover. Muenster je glavno mesto Westfalije. (V Westfalijo so hodili slovenski rudarji na delo, op. ured.) Ves tek Rene' od Bonna do Mannheima, dolžine 150 milj, je zdaj v zavezniških rokah. Sedma ameriška armada je že tudi precej daleč v Nemčiji ter prodira proti gnezdu nemških nacijev, Nuerenbergu, 431,000 prebivalcev. Angleški premier Churchill je danes izjavil v parlamentu, da je ura uspeha blizu. Danes'se je podalo več kot 23,000 Nemcev, kar znaša skoro dve diviziji. Ameriška 9. armada je danes vdrla v Duisburg, katerega je zapustila nemška redna armada. Samo mladi in stari Volksstur-merji so ostali, da ga branijo. Ti so pa ob pogledu na krepke ameriške fante položili orožje in se voljno vdali. Prva ameriška armada je oddaljena samo 155 milj od Leipziga, katerega ogroža od vzhodne strani ruska armada. PARIZ, 29. marca. — Prva ameriška armada se je naen-j krat obrnila proti severu zadej za Porurjem, dočim prodira od se-; vera proti ameriški armadi 2. angleška armada. Ko se bosta na gotovi točki strnili, bosta imeli med seboj in med Reno vse nemško Porurje in Westfalijo, kakih 7,000 štirjaških milj ozemlja in vso nemško vojske, ki se še nahaja tam. Drzna 4. oklepna divizija 3. armade se je danes zopet postavila, ko je prodrla za 20 milj globlje v Nemčijo ter stopila v Lau-terbach, 199 milj južnozapadno od Berlina. Najdlje v Rajhu je zdaj 3. ameriška armada in sicer 155 milj od francoske meje. Ta armada je oddaljena samo 125 milj od skrajne zapadne točke čehoslovaške. Vse zavezniške armade na zapadni fronti divjajo skozi razbite nemške linije. Nemške komunikacije so večinoma že vse razbite, tako, da nemške divizije ne morejo občevati druga z drugo ali z glavnim poveljstvom. Zadnjih par dni nismo nič vedeli o operacijah prve armade, ki je rila proti severu in počasi obkroževala Porurje. Nemci v Porurju niso nič vedeli, kaj se godi za njih hrbtom. Deveta armada je onstran Rene okupirala Hamm, kjer je največje železniško križišče v Nemčiji. Mesto Duisburg je danes izobesilo bele zastave. h "AMERIŠKA DOMOVINA v r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HKnderson 0628 Cleveland S. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Doštl. celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, detrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. to izkazalo tudi v praksi, je še vprašanje. Ne smemo namreč izgubiti izpred oči dejstva, da bo iz Nemčije, ki je bila v otalni vojni šest let in ki jo je Hitler izmozgal do kosti, težko dobiti kaj prida odškodnine, naj bo v delovni sili ali v materialu. Vojaki, ki so bili šest let neprestano v vojni, bodo slabi delavci. In če vemo, da je Hitler pobral v armado vse od 16 do 60 leta, kakšne delavce bodo pa dobili potem prizadeti narodi za pozidavo porušenih mest? Zopet se bo'tre-ba spomniti na besede tistega Amerikanca: Več ne moreš dobiti kot moreš! Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 73 Fri., Mar. 30, 1945 Komu bo ta vojna koristila? Praktičnost in principi Nekateri pravijo, da moramo biti v vojnih ciljih praktični in se ne smemo dati zapeljati principom, ker so v vojni preveč idealni, torej nepraktični. O tem se da pa prav dobro debatirati. Kar vprašajmo se: ako smo praktični v letu 1945, zakaj pa nismo bili praktični leta 1939? Takrat je namreč bilo, ko se je Rusija pogajala z Anglijo, da bi ji zagotovila gotov del poljskega ozemlja. Toda Angleži takrat niso bili ali niso hoteli biti praktični, ampak so bili idealni in niso hoteli ustreči Rusiji. Rekli so namreč, da so se zavezali, da bodo nastopili proti vsaki delitvi poljskega teritorija. Ako bi bili Angleži takrat praktični ter us.tregli Rusiji, bi Stalin najbrže ne bil podpisal pakta s Hitlerjem, s čemer si je Hitler zavaroval fronto na vzhodu ter začel vojno. Zgodovina bo zapisala, da brez pakta med Hitlerjem in Stalinom ne bi bi^ sedanje svetovne vojne. Dalje je Hitler zahteval Danzig, katerega so zavezniki razglasili za svobodno luko trdeč, da so tam naseljeni Nemci. Zavezniki takrat niso hoteli biti praktični in so rekli Hitlerju — ne. Toda ko je pa Hitler zahteval češke Sudete, je postal pa London nenadoma poln praktičnosti in Hitler je dobil, kar je zahteval. Ako bi bili Anglija in Francija leta 1939 "praktični" in da:i Hitlerju Danzig, bi Hitler morda ne začel vojne, kakor je ni leto prej, k® so ga zavezniki potolažili s tem, da so mu dovolili vzeti Sudete. Tudi Stalin trdi, da je bila napaka versajske pogodbe, ker ni dovolila Rusiji Curzonove črte, prav kot je Hitler trdil, da ga je versajska pogodba polomila, ker je dala Poljakom takozvani poljski koridor. Hitlerju zavezniki niso hoteli ustreči leta 1939, da bi revidirali poljski koridor, kar je največ povzročilo sedajno vojno, ker enostavno niso hoteli biti praktični. So pa "praktični" zdaj, ko so ustregli Stalinu in dovolil za novo poljsko mejo Curzonovo črto. Iz vsega tega pa sledi važno vprašanje: ako so zavezniki danes praktični in dovolijo delitev Poljske, zakaj niso prav istega dovolili leta 1939, s čemer bi bili ohranili na milijone življenj, ki jih je pobrala sedanja vojna? Takrat zavezniki radi idealizma niso; dovolili deliti Poljske, danes so pa na tisti svoj idealizem naenkrat pozabili, pa postali naenkrat zelo praktični, pa dovolijo delitev Poljske, ko jim za to ni prav nobene sile. Ako so takrat tvegali to svetovno vojno s tem, da so varovali Poljsko, zakaj je ne varujejo tudi danes, ko ni nobene nevarnosti, da bi radi poljskega teritorija nastala kaka vojna. Ako bi Stalinu rekli ne, bi moral biti pač tiho in si obrisati sline po poljski zemlji. Ampak, seveda, danes smo vsi silno "praktični," dočim smo popolnoma pozabili na principe in ideale. To se pa zopet popolnoma nič ne vjema z našim geslom, da se bije ta vojna samo radi principov in za svobodo malih narodov. Poljsko štejemo med male narode, pa smo jo brez nadaljnega odstopili skoro polovico Moskvi. Pa še nekaj drugega je, česar ne moremo razumeti. Danes govorimo, da bojujemo ta boj z namenom, da stremo totalitarne države. Pa je vendar res, da na drugi strani pomagamo totalitarnim državam grabiti male narode v malho desno in levo. V naših očeh in v očeh vaškega demokratsko orientiranega človeka je Rusija prav tako totalitarna država, kot je Nemčija. Totalitarna država je vsaka, kjer je vlada gospodar, državljan ne šteje pa nič. To je doma v Nemčiji kot je v Rusiji in kot bo povsod, kjer bo imela Rusija svoj vpliv. Torej ako smo danes praktični, zakaj nismo bili takrat, ko bi praktičnost preprečila to strašno vojno. Ako smo šli pa v to vojno radi principov, zakaj jih ne izvajamo? Ko bodo po tej vojni prišli naši fantje domov, smo trdno prepričani, da bodo ta vprašanja načeli in dognali, če so nesli svojo glavo na bojne poljane iz principov ali radi praktičnosti. Hubbard Rd. — Zelo moramo biti veseli in hvaležni, da imamo na naši strani zaveznico Rusijo in pa tistega z dolgo cigaro. Saj je vendar ta s ta dolgo cigaro pomagal in pomaga še z ogromnim številom vojaštva, kar en cel četrt milijona vojakov je dal za to slavno zmago, kadar bo. Dočim je naša država poslala čez lužo v Evropo že tri milijone če ne že več ameriških sinov, da se tam bijejo in s svojo krvjo napajajo tujo zemljo in seveda iz same ljubezni, da reši pogube naše zaveznike. Saj mi tukaj ne zahtevamo nič od tega, gre se samo zato, da bo zaveznicam ustreženo, da se bosta oni dve mastili v Evropi s plenom. Saj so naši priskočili na pomoč *zavezni-kom poleg treh milijonov vojakov tudi s tako zvanim "lend lease bill" povrhu s tem, da so jim dali v vrednosti $35,382,-000,000 raznega materiala. Tako so povedali kongresu. Iz tega se razvidi, kako je naš Stric Saru dobrih rok, za denar se ne meni in za fante tudi ne. Saj | je dosti vsega, denar se kuje in tiska kar naprej, fantov pa tudi ne bo zmanjkalo, saj rastejo svojo pot naprej in prav nič ne izgledar, da bi se to ustavilo. Samo da bo zavezniška zmaga, mi nočemo nič od tega. Iz zgoraj omenjenega lahko razvidite, kje bi bili zavezniki brez pomoči s te strani. Ampak slava se poje pa le Rusiji. Samo Rusija je nekaj, naše pa vse zanič, ker so kapitalisti tukaj, pa magari če stremimo sami za denarjem. Stavim, da bi se nihče izmed nas ne branil milijona, če bi mu ga kdo podaril, pa če še tako hvalisamo ruski sistem. Torej čast Rusu, da je z nami. Ampak njqmu se tudi izplača, da nekaj žrtvuje, saj se je bogato "oženil" na evropske male državice, kjer bo "priženil" lepo doto, kot se vi- Vprašanje je, če se bo to obneslo? Mnogo se govori o odškodnini, ki jo bodo narodi zahtevali od Nemčije za vso ogromno škodo tekom te vojne, ki so jo utrpeli'po Nemčiji. Nobenega vprašanja ni, da so prizadeti do tega upravičeni* Pri tem ne bilo smelo biti nobenega prizanašanja. Noben Nemec se ne bo mogel izgovarjati, da je nedolžen in da je bil s silo potegnjen v to vojno. Ako bi nemški narod hotel, bi se bil lahko uprl slediti Hitlerju na rop v druge dežele. Vprašanje je samo, na kak način naj Nemčija to plača. To bi morali prizadeti narodi dobro premisliti, ker zelo nespametno je šteti piščeta, predno so izvaljena. Spominjamo se besed nekega Amerikanca, ki jih je izjavil glede reparacij po prvi svetovni vojni, kar naj bi jih plačala Nemčija. Rekel je namreč značilne besede: "Več ne moreš dobiti kot moreš. Nekaterim so se zdele takrat te besede smešne, toda čas je pokazal, da je imel Amerikanec prav, ker vemo, da Nemčija ni plačala skoro nič in še kar je, je plača s posojilom iz Amerike. Zdaj govorijo, da bodo dobili iz Nemčije delavce, ki bodo pozidali razbite dežele in pa potreben material za zgradbo sesutih mest. Popolnoma pravilno v teoriji. Če se bo pa roštanjem si pa tudi ne bomo dosti opomogli. Potico si bomo že še lahko privoščili, če bo le rozin odvolj; samo take si pa ne želim, kot jo je Dolinar-jeva Francka poskusila napravit, da bi bila kar na namiznem prtu zavita. Kar se pa tiče kokoši, se pa mestnim ljudem ni treba še vsaj par mesecev prav nič oblizavat, ker jih ne bodo dobili še vsaj par mesecev ne. V tem času bodo prenehale nest in pričele ko-kat, potem jih bo pa že zopet na razpolago. V splošnem pa bo perutnine precej manj, ker je kurji živež j ako drag, jajca so pa v primeru s tem prepo-ceni. Kot sem že rekel, se boste že morali bolj na prikuho privadit, meso bodo pa zavezniki pohamali, ker so nam več kot pa domači. . . 'Nek kongresnik je rekel, da bi bilo bolje, da bi prej skrbeli za domače in šele potem naj bi pošiljali Angliji; ampak kongres te dni nima odsti za zapo-vedat, prav tako kot tudi mene ne posluša nihče. Vse je tako, kot pride od vrhovnega povelj -stvva, kongres gori ali doli, ker je pač voda lepo na mlin napeljana. No, avtno licenco sem končno le dobil. Posebne sitnosti, kje jo dobiti tudi nisem imel. Dobil sem jo v privatnem stanovanju, komaj sem stopil pred vrata, mi je bil vstop takoj dovoljen. Ko gem vstopil, so mi takoj odkazali stol. Vse je bi- vili, če bi delali vsi tako, pa bi imelli dosti boljši guvernment v splošnem, kot je tako. Pogovorili smo se še marsikaj in tudi o tem, da bomo našega seT dailjega guvernerja v letu 1948 poslali v Washington. Iz tega lahko razvidite, da smo se bili zapleli v precejšen pogovor. Sedaj se pa prav nič ne čudim, da je gospod guverner izbral tako prijazno osebo za ta posel. Vidite, če je človek dovolj firb-čen, pa marsikaj izve. Jaz sem že tak. Če bi me delo tako v tla ne tiščalo, in bi imel kaj več časa, bi marsikaj povedal, ker sem pa le bolj na delo nagnjen, mi pa samo tisto roji po glavi. Trava j ako hiti rast in jo bo treba že kosit, pa še listja nisem vsega pograbil, ker sem pričakoval, da ga bo spomla-l danska sapica kam pobegnila,! pa je ni bilo in sedaj je pa žel skoro poraščeno s travo in tako nimam nobenega upanja več in listje bo ostalo kjer je na vse večne čase. V našem parku sem tudi že vse tako u-redil, da se bodo imeli naši go-1 stje kam usest, če bo sploh kdo prišel, ampak s tako malim odmerkom gazolina kot ga sedaj dobivajo, se nihče ne bo mogel vozarit. Ko bi bilo že vsaj vojske konec, potem bo pa zopet boljše. V nekem angleškem časopisu sem bral, da so zavezniški generali vključivši Eisenhower pričakovali konec vojne že lani do 1. oktobra, ker niso vedeli, kakšne barantije imajo "veliki trije" med Seboj in tisto barantanje, da je podaljšalo vojno. Samo pomislite, koliko mladih fantov je dalo svoje mlado in nedolžno življenje v tem času za stare politikaše. Tako povedo taki, ki nekaj vedo, jaz samo povem naprej, kar morda rmvarlni hrnlpi np hpvpio Ver ! lo takod lepo in čisto in na tleh j preproga, a jaz pa v ta pamet-'nih hlačah in umazanih čevljih ! si nisem upal dosti sem in tje ' štrpicati in ko so me le silili, ! da naj se usedem, sem se pa. ' Povedal sem po kaj sem prišel. Tam sta bili dve bolj prijazni dekleti, tako bolj srednjih let. Ko sem se enkrat le usedel, ' smo se pogovorili o marsičem in na vprašanje, odkje sem prišel, sem jim povedal, da iz lepega Hubbarda. Tudi oni dve sta pohvalili našo cesto, da je imenitna, ker vodi k jezeru in v park. Ko smo se enkrat zapleli v pogovor, sta me vprašali, kje sem živel predno sem prišel na Hubbard in povedal sem jima, da v Clevelandu. Potem sta me pa takoj vprašali, če mogoče osebno poznam novega guvernerja in njegovo spoštovano soprogo. Povedal sem jima, da je gospod guverner naš človek in., zopet je bilo "O, oo!" Ena me je . potem vprašala, če je tudi guvernerjeva gospa mojega rodu. Povedal sem jima, da ne in razložil odkod ona izhaja. Potem pa pravi, da je tudi njen mož istega rodu. Takoj smo bili kar nekam domači. Pobaral sem jo bil, kako je to, da je gospod guverner ravno njo izbral za to službo in mi pravi, da je novi guverner jako izbirčen in da vposli v svoj kabinet le n j bolj zmožne ljudi in da tudi republikanci niso izvzeti, če so sposobni za taka dela. Poleg nje je pa sedela njena pomočnica tudi jako prikupljiva. Rekla je, vidiš utdi jaz sem jako izbirčna, zato sem pa zaposlila tole solidno republikanko, ker je zmožna takega dela. Tista, ki daje licenc, je pa seveda demokrati-nja, kakopak. Jaz sem na te lepe pogovore pripomnil, da je prav tako in tudi lepo. Potem sta še dosta- di. Kaj bodo pa ameriške matere imele od tega, ko jim bode diktatorji sinove pobili? Spat bodo spravili enega diktatorja, pa bo prevzel drugi. Samo pomislite, kakšna žalost bo nastala po vojni, ko se milijone sinov ne bo vrnilo ali pa bodo pohabljeni za vse življenje. . . Nastal bo obupen strah v milijone hišah, ker se njih najdražji biser na svetu ne bo več vrnil. Mati bo obupno zrla po kotih, kje bi morda uzrla svojega ljubljenega sina. A njega ne bo, srce se ji bo žalosti trgalo in ji tako pripomoglo v prezgodnji grob. Solza ne bodo točile, ker njih oči bodo iz-jokane in suhe že od prej. . . In vse to napravi brezbrižnost, ker se ljudje ne izpame-tujejo prej, da je že prepozno in mnogi se še potem ne, pa če so tudi sami prizadeti. Tudi sem bral, kako Angleži svet rešujejo s tistimi parstotisoči vojaštva, drugi pa doma v zapeč-ku sede na račun ameriških steak," dočim Amerikanci o-tepljejo jetra, pljuča in obirajo kosti. Tako pripovedujejo, da je in je tudi verjetno, da je, pa bo še vedno manj vsega. Prenehali bomo tudi z ajmoh-tom, ker mesa" ne bo, s samim v njih časopisu ni. Tako je, vidite, pa pravijo, da bo demokracija odrešila svet. Morda, pa ne tako kot jo uganjajo in drve za njo na tem božjem svetu. Saj vidite,kako je Stalin moder, samo smeje se njima, ko samo za njim drvita. Ali se spodobi to, ko pa Amerika ves svet pokoncu drži? V zadnjem mojem dopisu je bil tiskarski škrat urinil, ko je bilo zapisano. . . stolček spodnesel nekemu tukajšnjemu rojaku, glasiti bi se moralo. . . nekemu tukajšnjemu človeku. Zato želim, da se to popravi, da ne bodo tukajšnji rojaki mislili, da sem se pokadil, ker vedo, da ni Slovenec. Saj to že itak vsi vedo, da ni moj namen se lagati, ker sem pošten kot zlata vaga. Obiskal sem bil tudi naše nove sosede na Bennet Rd. Se reče, saj doma je bila samo hišna gospodinja Mrs. Frank Kapel, oče in sin sta obrezovala maline in z njima nisem govoril. Mrs. Kapel je prav prijazna in sva se pogovorila prav po domače. Iz Chicaga je prihitela njih prijazna hčerka, da ji pomaga pri "mufengi," ko se selijo v te naše kraje, kajti Ka-pelnovi so prej živeli na 19209 Tuja učenost i Ivan Cankar j Moja mati je bila kmetiškij otrok; rasla in dorasla je takoj čisto in nedolžno kakor cvet naj polju. Ko se je možila, ni znala! ne brati ne pisati. Obojega se je naučila šele tedaj, ko smo mi otroci doraščali; bdela je ponoči, da bi je nihče ne videl. Pisala le z neokretno roko, črke so bile zelo velike; ali še zdaj se spominjam, da je bila njena slovenščina lepa in čista in da nam je popravljala besede. Ko smo se naučili brati in pisati, smo začeli s slovensko in nemško slovnico in s težavnimi računi. Mati se je vsega učila z nami. Pretenke in preveč oglate so ji bile nemške črke, na-I zadnje pa se jih je le navadila. I čudno se mi je zdelo, ko sem sli-j šal iz njenih ust prvo nemško I besedo, toda preudaril sem takoj : "Mati zna vse, čemu bi nemški ne znala?" Tako je bilo, dokler smo bili vsi doma.; nenadoma pa je seglo med nas kakor silen veter in raz-I kropili smo se na vse strani. Poleti je bilo, ko sem se vrnil | domov; prinesel sem s seboj skladovnico nemških knjig. Trinajst let, mislim, da mi je bilo 1 takrat. — Prvo noč sem zaspal I ves truden, pa sem se opolnoči vzdramil, ker mi je bila zasve-! tila luč na trepalnice. V pol-I spanju in preplašen sem se ozrl | po izbi; mati je sedela za mizo, ! moje knjige je imela pred seboj. 1 "Mati, saj te stvari niso . . ." I sem vzkliknil, pa mi je beseda j zastala v grlu kakor od sramu. "Kaj da niso?" je vprašala mati; njen mladi obraz je bil ves zardel. "Tuje stvari so, puste . . . kaj bi ž njimi?" sem rekel s tišjim glasom.* čutil sem, da sem jo bil j užalil, in tudi sem čutil, da vidi ,1 ona mojo hinavščino in moj sram. Držala je knjigo v obeh rokah in strmela vanjo; zdi se mi, da 1 je bil Goethejev Werther. "Glej . . . saj sem se učila nemški . . . saj razumem, če kdo na cesti govori ... ali teh besed ■ ne razumem . . . nobene ne ra-1 zumem!" ! "Saj ni treba, saj ni treba, da 1 bi to razumeli!" sem ji odgovo-i ril ves prestrašen. "Ni treba te-i ga razumeti!" Zdaj vem, kar sem takrat le slutil; da je bila mati otrok, bel in čist, ko smo bili mi že oskrunjeni otroci. Počasi je zaprla knjigo, jo položila k drugim, nato je stopila k meni. "Kaj je v teh knjigah?" je vprašala. "Tuja učenost!" sem odgovoril. Samo jezik je tako odgovoril, v mojem srcu pa je bila velika žalost ;že ob tisti uri je bilo v njem tisto koprnjenje, ki je zdaj zavedno, silno in grenko: "Da bi bil ko ti, o mati, cvet na polju; da bi nikoli ne okusil spoznanja!" "Povej mi, kaj pravi ta tuja učenost?" je rekla mati. "Sam ne vem!" sem odgovarjal vznemirjen in zlovoljen. "Vsakemu pravi drugače, kakor je že uho in pamet! Meni pove St. Clair Ave., in so kupili to1 lepo in vse na novo in moderno zgrajeno posestvo od poznanih Strletovih. Upam, da se jim bo prav dopadlo tukaj, ker je res lepo v naših krajih. Kaj več novic boni poročal pa še prihodnjič. — Pozdravljeni, Frank Leskovic. Srečen zakon Barba: "Ah, Mana, ali si se že zopet omožila? Že četrtič?" Mana: "Res!"' Barba: "Kako boš pa s.tem j možem vozila, ko si bila že s prejšnjimi vedno navzkriž?" Mana: "S tem pa izvrstno. On je namreč nočni čuvaj. Po-devi ni mene cloma, ponoči pa njega ne — in tako je mir pri hiši." i kaj lepega, komu drugemu pa kvasi in kvanta!" Mati se je vsa zgrozila. "Kje si se nauči takih besed? Ta učenost te jih je naučila!" Sedla je k vzglavju, da so bila njena lica čisto blizu mojih. "Ali veš, kaj si sinoči zamudil?" "Ne vem!" "Gledala sem in čakala, nazadnje pa si zaspal. Nič nisi molil sinoči,' še pokrižal se nisi!" Molčal sem; v mojih mislih pa se je ljubeznjivo in sočutno smejalo. "Mati, mati, otrok ti mladi, nedolžni!" i Zakaj trinajstletni fantje so zmeraj brezverci. "Še pokrižal se nisi! Truden si bil, ali ne tako, da bi roka ne dosegla čela.. . . Glej, zdaj vem ... ko sem se dotaknila tiste knjige, sem občutila . . . zdaj (Dalje na 4 strani) BESEDA IZ NARODA Nasveti 1 j udi so» kot so bile zel na te? se Ribničanu zvrn'1^ klanca in jo potem j ka v svojo smer P^ sem jaz izkusil P^ krvave klobase i11 Takrat sem bil " .f Tako šolo sem J®^ jesen, čeprav nera : hi. , M V glavo mi padla prilično "f da bi trato pred in napravil P°P°! jji Kot pri drugih h* j, di naša taka, kot f starim železom. ^ prišel do dokazovale s vanjem mojega j kak velik norec f lotim takega de'8' .„ sem in treba ker scier bi nas» ^ la tako kot kraJ'y šac. Se reče, ^ samo smeje, ko ^ ka mehka lanskLt, krasila »našo tw j, našemu župan" P^i ka misel v glaV°rei> ni, da nam je P * pri vodo, in i vzeli v najem j.,; njegovi prijjtc^^ divje igre. ^ $ večkrat prija2?1 včasih počasi trato, ki je ^ ka kot naša. ^. v -I pametnih nas^, ^ ne poslušajo. 4 je bilo glede še, ker nismo > i mi trat, gnoj. 1 jf Torej ko ^J pripravil za P .. j V jv pametni ^f treba trato V*^ nati lepo z «ra n)e,f sejati travno * ;,,» valjarjem Pog',^ no ko miza. ^gj* od sile lepa i« dih veliko nev^;l Ko sem tak"' J izpolnoval je nakopal $ človeškega ^ enčeš: v J si boš služil s• šel prijazen c> Jt stavil in me V; delaš?" Weil> V Saj tudi v sta ^ ša sosed kmet- f voz gnoja: ' ma?'" ni?® Torej sem ^ f razložil / kopal osušeno mandiral nov* * 'Ta boš 1 j al ?" me vP jf "Bom," bere v "Samo teg» 1 4 , no odsvetuj'^/ boš zemljo P^l trava ne bo ^ V vidiš y slil, saj m gleda. Ako V; ljal, si bom P ^j dela, ki o11. je P, všeč- KžV > ^ Ameriki lo&> $ . roke iz skleP V' membno stV^.j frj pred bajto-. >/j tudi nima n" to. Ko ko začno Pt!^0 ^ in ko se ogl^fj kove Tončk® z/1 Jim zbudi f p* f seže na P0'1'- !>»J barve in po prebarva ■ da ni noben* VI lepa. Vsak v J tisti, saj veS V I O trati do ali dve. jssissssssssssssssss^ dno trepetala v strahu za nje- govo zdravje, ko je to izvede- terim se je spuščala pot v do-ino. Obstala sta, da počakata 'ranče, in se premerila z dolgim pogledom. "Ali se boš res možila?" "Oče me sili, ne odneha," je rekla Marula; zatrepetale so ji ustnice. "Ako bi vedela, koga naj čakam, bi se tudi očetu zamerila." Jernej je z zamiraj očim srcem pričakoval njenega odgo-. vora. Zdaj mu je bilo, da bi bil od veselja zavriskal. "Poglej," je rekel in ji pokazal razpokahe, zdelane roke. "Vse dni me ni doma. Zemljo ;rebim. Tam," je zamahnil z roko proti Poreznu. Marula ga je zavzeta pogledala. Ni ga bilo težko razumeti. "Tega bi niti ne bilo jtrebži," je zategnila. "Drugače pa nočem," je fant zagorel. "Mislili bi, da sem računal na hišo. Za zete Bog ni skrbel, oni morajo le sami zase skrbeti. Pa tudi čakati nočem predolgo. Boljši škrjanec v rokah kot orel v planini . . . Ako bi le vedel ..." "O! Zdaj pa rajši pobegnem, ko da bi se vdala." Vrnila se je Franca in ju bistro pogledala. "Ali sta se dogovorila?" Obraz ji je kar žarel od porednega smeha. Jernej in Marula pa sta bila svečano resna in molčeča. 6. Pritisnil je mraz, v nočeh je zmrzovalo, pobočje je vsako .ju_f tro pokrivala debela slana. Jerneja je zeblo vsako noč,1 da je trepetal pod odejo. Ako ni maral pustiti dela, si: je- moraV zgraditi toplejšo kolibo. Sekal je, tesal, zabijal; vpletal veje med kole. Bil je nenavadno dobre volje, fcazno je bilo, da je šele po zadnjem razgovoru z Marulo dobilo njego Doma in v svetu POVEST Spisal Zvoran Zvoranov Sredi sobe je gorela motna luč, bolniki so večinoma pospali, le tuintam se je kdo brez miru premetaval po postelji in vzdihoval. Kje daleč je bila ura, zazvonil je električni zvonček s trepetajočim, boječim glasom, z drsajočimi, tihimi koraki je šla včasih mimo postrežhica, ali pa je prišel pogledat zdravnik, ki ie imel tisto noč službo. žalostno, samotno je bilo v duši uboge matere, ki ječala ob postelji težko ranjenega sina -— Bog ve, ali se še vzbudi iz težke- ga spanca, ki ga je prevz pi na večer, ali se zave in spozna, da je ona pri njem? Bog ve, ali ozdravi, ali bo še kdaj videl očeta, dom in rojstno vas? Ni si vedela odgovora na ta vprašanja. Vzela je rožni venec v roko in začela moliti, da bi Bog la! Še tisti dan se je poslovila od Franceta s težkim srcem/ ker ga .ie morala zapu-jstiti, a vendar v veselem pričakovanju, da se bosta kmalu zopet videla, ko ozdravi in se vrne za vedno domov. Delj časa ni mogla ostati v Trstu, kajti doma je bil oče sam in čakal v upanju in strahu, kdaj pride in mu pove, kako je s Francetom. Po materinem odhodu je bilo Francetu samemu dolgčas. Rana se je polagoma celila, od dne do dne je bil boljši, ko mu zdravniki porečejo, da je zdrav in da sme domov. Zakaj težko se mu je zdelo biti v tej hiši žalosti, v katero hodi smrt tolikokrat v goste. Tone ga je redno obiskoval skoraj vsak dan in mu pravil, kaj se godi zunaj. Po tistem dnevu, ko je bil ranjen France, ni bilo nobenega spopada več med delavci' in vojaki. Vlada je 'bila proglasila obsedno stanje in potolažil njen0 žalost, popravila j delavci so sinu zdaj odejo, zdaj ledeni ob-[opravijo nič( kladek, polagala mu roko na čelo in poslušala, ali še diha. . . Tako je potekala počasi in žalostno ura za uro. Ravno tri po polnoči je odbilo, ko je France globoko vzdi-hnil in odprl oči, iz katerih je bil skoraj izginil mrzlični svit. "Kje sem?" je vprašal šepetaj e. V nepokoju ji je zatrepetalo srce, ko je zaslišala sinov glas, solze veselja so ji napolnile oči, ko se je sklonila k njemu in mu dejala: "Pri meni si, Francelj!" Sin jo .je spoznal, žkrek veselja je preletel njegov bbraz in z J 'drhtečim glasom je vzkliknil: "Mati, vi ste tukaj!," "Da, od včeHaj sem pri tebi!" "Oh, kako sem srečen, da vas <šb vidim! Tudi' očeta bi še rad videl' pred smrtjo'- in ga prosil! odpuščanja! 1 "Saj ga boš še videl;, k0 oz delavci so spoznali, da ne opravijo ničesar proti vojaštvu. Skušali so mirnim potom doseči izboljšanje plač, kar se jim je tuintam deloma posrečilo. Polagoma so se začeli vračati na delo in kmalu je imel Trst svoje navadno lice. Le spomin na pretekle gro< zote je ostal za vedno zapisan v srcih delavcev s krvavimi, plamtečimi črkami. * "Gašperja," je rekla, a ustnice so ji zatrepetale. "Že dolgo jga ni." Kazno. je bilo, da je čisto pri pameti in jasno gleda in presoja : le v prizvoku njenega glasu je bilo nekaj nenavadnega. ; "Zaradi mene lahko pride," je zategnil Jernej. "Ne! Boji se. Izdal bi ga." "Jaz bi ga ne izdal." "Iztlal bi ga. Potem bi ga nikoli več -ne videla i . ." • L. , f_ t , " Ustnice sb ji drobno trepetale, šlo ji je na jok, le izraz oči se ji ni spremenil . . . Jernej je sedel natnalo, milo se mu je sto. rilo. Angel bo prišel in udaril z mečem," je rekla. "Saj mi je povedal ..." "Kdo vam je povedal? Angel _T' "Ne," je odmajala z glavo. "Melhor." Jerneju so solze stopile v o-či. Bilo je nesmiselno,^ grozljivo, vendar ga je čudno dražil pogovor z norico. "Ali ni Melhor umrl?" je vprašal. "Ne. Ušel je." "Gašper je ušel." "Tudi Melhor je ušel. Tu so ga zadeli," je pokazala na čelo, "potem pa je ušel. Vsako noč pride, sede k moji postelji in me boža . . . Madalena, nič se ne boj, mi parvi . . . Jaz se nič ne bojim ..." Suho, kratko se je zasmejala. Nato je naglo dvignila obraz, ostro pogledala, a so se ji oči znova zameglile, kakor da lega nanje spanec. Sklonila je glavo, gledala v roke, ki jih je bila vzela izpod predpasnika. Ustnice so se ji tiho premikale, kakor da ponavljajo neko blazno misel. Nenadoma je zapela .. . Pesem, ki je Jernej še nikoli ni slišal. Morda se ji je bila porodila v dolgih nočeh brez psanja. . . Pela je o razbojniku, ki je šel skozi gozd, a ga je med potjo obšla črna žalost in črno gorje, da mu je smrten pot orosil čelo. Prosil je smrt, naj ga le majceno malo poča Ka, da pokliče Mater božjo na pomoč. Napil se je čiste vodi ce očenaš in zdarvamarijo, že se mu je duša ločila od telesa in zletela pred Boga. "Ne sodi me, Bog, prehudo," je zaprosil, "saj nisem nikogar Ubil, moja roka ni pordela od krvi." Le grdim Judom, ki so Jezusa križali, je jemal pa nosil materi, ki je žulila trde skorje, da ni umrla od gladu ... (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI Moški za splošna tovarniška dela Predznanje ni potrebno 7 zjutraj do 3:30 pop. 3:30 pop. do 11:30 zvečer Dobra plača od ure in bonus Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. (74) 5 ur na dan Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafeteriji. Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste. Vprašajte za Mr. Watts The Colonnade 524 E. Superior (Leader Bldg.) (73) vo delo pravi smisel. "Boš aH ne boš! Kaj mi nagajaš!" se je hudoval nad krivenčasto vejo. Odkar je bil tako čisto sam, mu je prišlo v navado, da je glasno mislil. Vendar ni pogrešal ljudi. Spočetka mu celo ni bilo prijetno ob misli, da je kdo v njegovi bližini. Potem se mu je zdelo le zabavno, da ima norico za sosedo. Madalene od prvega srečanja ni več videl, dasi jo je pogosto slutil v bližini. Morda ga je na skrivaj opazovala. Nekoč, ko je pokrival kolibo, jo je nenadoma zagledal na stezi. Prišla je naravnost v ru-po, sedla na sveženj dračja, se sključila in skrila roke pocl predpasnik. Ne da bi katero rekla, je z zmedenimi očmi o- draviš, če Bog da.*!" je dejala-ona in ga poljubila na čelo.' V njiju srcih sta bili veselje1 in sreča, ki je ni mogoče popisati. "Bog ve, Bog ve, ali še oz-|dravim!? . . . Hudo me je I Bog kaznoval za mojo nepokorščino!" "Vse se lahko popravi, saj ti je oče vse odpustil že davno! .. . Kako ti pa je Francelj?" "V prsih me tišči, a zdaj, ko ste vi pri meni, se ne bojim več smrti!" je dejal in zaprl oči. Tedaj je prišel pogledat zdravnik, in ko je zapazil, da je vročina ponehala in se je bolnik vzbudil iz nezavesti, mu je zapovedal mir in molk. Odšel je in mati je zopet sedla k vzglavju. Oba sta molčala d'rug ob drugem v tihi sreči ob tem svidenju in v njiju srcih je bilo več misli, nego bi si jih mogla dopovedati ure in ure. i * j V par dneh je Francetu vro-!člca popolnoma ponehala in | zdravniki so se izjavili, da je ozdravljenje gotovo. Kako se je zaveselila mati, ki je še ve- "Poslušajte, strina!" ji je rekel, kakor da govori otroku. "Mene se ne bojte! Ne bi ga izdal. Čemu? Bila sva si tovariša pri vojakih. Roko bi mu dal, če bi ga srečal, in pozdravil bi ga,. . . Ali me ne poznate?" "Andrejonov si," je rekla starka, a njeno obličje je zopet dobilo trd izraz. "Andrejonovi ste nas snedli." "Strina, saj ni res! Ničesar vam nismo storili." "Naše polje orjete." "Seveda, v tlaki za Collore-cla. Ta ima vašo zemljo." "Kdo, praviš?" "Colloredo vendar! Debeluh Colloredo." Norica se je zastrmela v drobnico, kakor da v rogovilah njenih vej išče rešitve svojim blodnim mislim. Kazno je bilo, da ne pozna Colloreda, da je pozabila nanj, poznala je le Andrej onove. Ko je znova pogledala Jerneja, je imela čisto zmedene oči. pazovala Jernejevo početje. Ta pogled je Jerneja begal. Zdelo se mu je, da ji tiha mrž-nja sije iz oči. Ob misli, da ima pred seboj norico,mu je postalo nekam tesno pri duši. Kaj jo je prignalo? Zlezel je s strehe in si dal opraviti z, lubjem, ki ga je bil zmočil in obložil s kamenjem. "Kaj bi radi?" Starka se je zdrznila, kakor da ji je bil duh odsoten in se ji je šele vrnil iz daljave. "Kaj delaš?" ga je vprašala. "Kolibo si bom postavil." "Za kaj ti bo?" "Pogrel se bom v nji, da me ne vzame zima. Zemljo bom iztrebil ..." "Ne smeš!" Ta njen "ne smeš" je bil tako rezek in odločen, da je Jerneja mrzlo spreletelo po hrbtu. "Zakaj bi ne smel?" "Ne smeš!" je Madalena trmasto ponovila in stresnila z glavo. "Sicer ga več ne bo." "Koga ne bo?" (Dalje prihodnjič.) -o- Oglejte si te hiše V bližini 185. ceste 6 sob, moderna, za 1 družino, parna gor-kota, garaža, cena $8,750. 20 akrov farma v North Madison, blizu ceste 20; zidana hiša, hlev, kokošnjak, dvojna garaža, 5 akrov trte, nekaj gozda; cena $4,600. Blizu 185. ceste 4 sobe zidan bungalow, 2 leti star, garaža, lep lot. Za več informacij pokličite J. Knific 740 E. 185. St. (nasproti Muskoka) IV 7540 ali KE 0288 Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Fri. x) Pravkar smo dobili 500 steklenic Kimla po $2.35 steklenica Mandel Drug . slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. Ženske 18 d0 40 let Splošna tovarniška dela Predznanje ni potrebno 7 zjutraj do 3:30 pop. 3:30 pop. do 11:30 zvečer Dobra plača od ure in bonus Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. (74) MALI OGLASI"" Zelo ugoden nakup Proda se hiša na 71. cesti, za 2 ali 3 družine, garaže in fur-nezi. Na 74." cesti 3 hiše, vsaka za 2 družini, garaže in furnezi. Naprodaj imam še mnogo drugih hiš v slovenski naselbini, ki so zelo dober kup. Vsa pojasnila dobite pri George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056 (73) Dekleta za vse 3 šihte Inšpekcija .assembly machine itd. Dobra plača od ure Odprto tudi pisarniško delo za strojepiske, comptometer operatorice, splošna pisarniška dela itd. , Eaton Mfg. Co. E. 65th & Central Vzemite Central Ave. bus ali » Quincy ulično karo. (73) Sprejme se TOOL MAKERS DIE MAKERS Važno vojno delo zdaj Po vojni zagotovljena prilika Dobra plača od ure Zglasite se E. F. Hauserman Co. 5800 Grant Ave. j južnovzhpdno od E. 55. St. na koncu ulične proge (74) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne. Dam brezplačno proračun. Se priporočam FRANK JANŠA 5715 Prosser Ave. EX 1904 (74) Hiše naprodaj Blizu E. 74. St. hiša za 3 družine, 4, 4 in 5 sob, 2 furneza, 2 garaži, vse v zelo clobrem stanju; hiša se proda pod ceno hitremu kupcu za. $7,000. Hiša'na E. 74, St., 12 sob za 2 družini, hrastov les, furnez, lot 40x175, 2 garaži. Lastnik bo prodal hišo za $7,200 hitremu kupcu. Za podrobnosti pokličite po C uri zvečer HE 6054, 7113 Myron Ave. (73) Dobra služba Sprejme se takoj moškega za delo na farmi. Dobra plača in stalna služba. Zglasite se pri John Dreniku na 23776 Lakeland Blvd., Euelid, O. (x) Lepa služba Sprejme se služkipjo za v Chardon, Ohio, 28 milj iz Cle-velanda; navadna hišna dela. Vsak teden je prosta en dan in pol. Plača je $20 do $25 na teden in dobi vse udobnosti v hiši. Zglasi naj se pri John Poto-karju, Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave., Tel. HE 4629, Cleveland, Ohio. (74) Moški za delo na Paper Baler delni čas 7 zveč- do 1 z jut. Stalno delo Dobra plača od ure in bonus Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. (74) MALI OGLASI Največja povodenj od leta 1937 je bila zajela letos mesta ob narastli Ohio reki. Škoda na imetju in zemljišču gre v milijone. Gornja slika nam nudi prizor iz Louisville, Ky., kjer je bila Central železniška postaja pod vodo. Spreten mizar Za vsa mizarska (karpenter-ska) dela zunaj ali znotraj vašega doma, kakor tudi popravo streh; dobro delo in zmerne cene. Pokličite John Kocjančič 1246 E. 58. St. Tel. EN 1182. (Fri. — x) Za 3 družine Naprodaj je hiša za 3 družine, furnez na plin, dvojna garaža, cementni dovoz; se vzame lot v zameno. Cena je $9,-500. To hišo si lahko ogledate vsako popoldne na 19715 Arrowhead Ave. KE 5152 (74) Za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini ;se proda poceni, ima 5 in 5 sob. Naslov se izve v upravi tega lista. (74) Glavobol, revmatizem in druge stare bolezni Vam najhitreje ozdravi SUN-KRAFFT LUC Cena ¥64.50 * Dobe se pri MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. [ Pravica do življenia t Si p v 1 i ' -- f asPer med razboj- ' V Ar i to v ie, morda Dj mo» da še nikomur lic/'storil kaj žalega." 16 Krade blizu do- fi* obiskuje in Collo-ijv. Ha, ha!" Ci* ?asil Jernej- W Nekatero jutro, Nen ' dobi kak star b a,t V hišna vrata. Pra- '%e Uganja GašPer- Ni,'1 Zelen od jeze> a se v, % i?skodoželjnomu-!i|jje 0 mecl vaščani ni Šli, Pritajeno so ga dekleti, naj pi-i t*e g branili, C boli noga?" ga je Se malo tr-%!\pa t0 bo menda rtlu bom lahko ple- ^ Pa 16 rol,iPriŠel na ženitova- lir; k a Franca g Povabiš?., tudi te povabi. Saj *eja °na tožila." 3bridko zadelo. ivA,bi tega ne p°- e bilo težko skriti. SovJ,0 m°žeh, ki so še Nat)Jl 0 Madaleni, tudi ft Poslušal. h0 otroci " je vpra- Svi'> r, ^ &>.,., Kaztepli so se L M tMa„ ou«^,.. ;,stlva Vjasyeija : ||ga' . tarejši je šel v • OiDoŽi] ^ Ubiio- Beta Pa : Hoi^V nekim gosta- ■ Se^t gledal Maru-% J 5« zdelo, da ves N,hf.radost-Pod ^obe J1 je trepeta" Hl-l t0rej?" je H JV1 res?" fv gorila. Ugriznila u lCe in pogledala S" ■ Ustek bom kupi-u Je dejala Fran- kS te počakava," ji k>liko°tel °ditL G°r '«0 vinjen pa ga t] si dal?" je silil t »a °° zaluckal." KS . ° Skladu je ne-tn>, Hit," ' To mp " le k l2dal "iti z be-1ra»il stric. "Le •• • Saj, ako raz- ' Mi v ga Že m_ ^adar se mu "•, ''> v°ba denar ko t T dobite." Kadar um-'' te i za mojo Si . 0s še kaj imel ^ ? Uar , sta stopi- Sabra, za ka- BEFORE YOU BORROW TO BUY A HOME GET OUR LOW RATES AND HELPFUL TERMS THE HENRY FURNACE CO Protekcija prekambrijskih skladov 1300 milijonov let, cirkona iz najstarejših, gnjazu podobnih skladov granita, pa 1500 milijonov let. Po vsem gori navedenem vidimo, da je duh človeka prodrl zastor davne preteklosti in dognal marsikaj in še več bo dognal, kajti um se mu naglo, da, skokoma bistri. Zanimivo in vznemirljivo obenem je dejstvo da pri vsem tem duhovnem napredku srčna omika čimdalje bolj zaostaja. Zemlja - morje civilizacija radija pot v mnogem uglajena. Kakor znano, se spreminja radij v teku časa zaradi izgube atomov najprej v emenat, zatem v radij A-F in končno v radijski svinec ali uranski svinec, kajti praded radija je prvina uran. Ker je točno izračunan in ugotovljen potek iz-prememb urana in vseh njegovih vmesnih produktov do čistega svinca; kakor časovno tako tudi po atomski teži, nam je z množino svinca v uranski rudnini dana mera za njeno starost. Na podlagi tega so izračunali, da je starost ura-ninita iz izvestnih karbonskih skladov 320 milijonov let, cirkona iz srednjedevonskih skladov 340 milijonov let, uranini-ta spodnjega silura 400 milijonov let, in uraninita iz srednje VELIKA NEDELJA JE TUKAJ Žene in dekleta, Velika nedelja je tukaj. Ako se hočete fino postaviti v nedeljo, pridite v našo moderno trgovino in si izberite lepo moderno obleko, suknjo, slamnik, nogavice, krilo, bluzo in vsakovrstno spodnje perilo za vso vašo družino. Imamo veliko izbiro oblek za Junior Miss, za mlada dekleta, in skunje. Ravno tako za otroke obleke in suknje ter slamnike in vse drugo, kar potrebujete pri hiši. Pridite, se vam priporočamo. ANZLOVAR'S 6202 St. Clair Ave. vogal Norwood Rd. Voščimo vam vsem skupaj vesele velikonočne praznuke. (Mar. 28, 30) so jih vode izpirale in v drobcih odnašale v morja ter jih nagromadile tam ponekod do višine šest milj in več, je bila dana možnost vsaj za približno določitev časa. V teh mogočnih plasteh namreč, ki jih je notranje ritmično valovanje zopet dvignilo nad morsko globino, so razni skladi, v njih pa tudi okameneli ostanki raznih živali, ki olajšujejo določevanje vrstnega reda njihovega nastanka. Razna pota so hodili strokovnjaki, da bi določili starost teh skladov in prav zanimive podatke o tem razodeva dr. A. Lotze. V premogovnikih naleti rudar na tanj še in debelejše sloje premoga, postlanih med plastmi gline in peščenca. Takih slojev je v nekaterih premogovnikih nad 300. Nekr.teri so le 5 do 10 palcev debeli, nekateri pa tudi do šest čevljev. Kakor v skladišču leže pod zemljo drug nad drugim. Če pomislimo, da bi gozd stoletnih bukev dal samo lGmilime-terski sklad premoga, nam postane šele jasno, koliko časa je bilo potrebno za nastanek teh mnogoštevilnih slojev, da ne govorimo o plasteh gline in peščenca med temi sloji, ki so potrebovali, sodeč po debelosti, tudi pravcate večnosti za njihov nastanek. Po vzporednih slojih sklepamo, da so se morale v času premogovne tvorbe morja često umikati s celin, zatem jih pa zopet poplavljatf. Tudi naraščajoča slanost morja daje podatke starosti zemlje. Po računih je morje potrebovalo, da je doseglo današnjo stopnjo slanosti, 90 do 9000 milijonov let. Drugi računi zopet so osnovani na debelosti usedlin, ki so se sesedale na morsko dno v času zemeljske zgodovine. Številke med 30 in 600 milijoni let nam pa tudi ne vlivajo zaupanja. Čim bliže sedanjosti, tem lažje je dobiti točnejših podatkov. Po teh je trajala evropska ledena doba pol do enega milijona let, tercijar pa okoli trideset milijonov let. Za početek kambrija, ki je prva tvorba starega zemeljskega veka, so dobili številke 285 do 480 milijonov let. Iz vseh teh številk je razvidno, da naleti človek v svojem prizadevanju, ugotoviti starost zemlje, na velike težave, sicer bi ne bile razlike tako velike. Vendar mu je bila po odkritju Nekemu dunajsk i ju je u,šel bik in 1 j ravnost na cesarsk' i • h «*l sar Franc Jožef bi J del, kaj porečejo ^J Dunajčani o tem in]el nekoga, kaj govoriJ0' J 'Ali smem biti odfc1 j "Seveda bodite, PrH čem!" "No, Veličanstvo, P 1 je to prvi bik, ki 3e J tekcije prišel, na Star kakor zemlja je, pravimo o stari korenini, ki se ponaša s kakimi osmimi križi, dasi o starosti zemlje morda nismo še nikdar razmišljali. In res je stara naša zemlja, če ji merimo starost po našem pojmovanju. Skušajmo torej ugotoviti njeno približno starost. Žal je nihče hi videl v otroških letih, le duh človeški je s primerjavo drugih še dandanes v vsemirju se porajajočih svetov ugotovil verjeten potek dognanj pri razvoju vsega našega sončnega sistema, namreč iz spiralne megle. Ugotovil je, da je zemlja neke vrste begunec in da ji je pri begu od glavne gmote do sonca pomagala sredobežna sila, ki je urejena na podlagi medsebojne privlačnosti mehanizem vsemirja. Tedaj je bila zemlja žareča zvezda, polagoma se je ohladila, zatemnela, dobila trdo skorjo. Obenem so se pa zgoščeva-le tudi vodne pare, ki so povzročile pravcati vesoljni potop. Nastalo je pramorje, mlačno, neslano in se je nalik neskončni puščavi razprostiralo okoli zemlje. Polagoma in' pod vplivom notranjih, nikdar mirujočih sil, so se pa oprostili mokrega objema manjši otoki, deviške zemlje so zagledale beli dan. A vedno bolj so se mogočni podzemeljski gorostasi upirali z mogočnimi pleči ob zemeljsko skorjo in dvignile so se mogočne plošče — prace-line iz svetovnega morja. To je bilo prvo dejanje naše zemlje. Trajanja te dobe pa ne moremo,niti približno določiti. Pravimo ji pravek. Vsekakor je bila ta doba neštetokrat daljša kot vse naslednje, to je paleozojska, mezozojska in ke-nozojska doba ali stari, srednji in novi vek. Odkar so nastale kopnine, ki Kupujte vojne znamke! PRI NAS IMAMO VELIK . ZALOGO GRAND in ROPER kuhinjskih peči. LINOLEJ vseh vrst, navaden in inlaid, mer^ ni druge, zelo trpežen. KUHINJSKI SETI (miza in 4 stoli) iz najbJ ga lesa in tudi s porcelanastim pokrovo • MODROCI, Sealy kakovosti, za široke in ozkeij stelje. IMAMO vse, kar potrebujete za vašo hišo tt J j Pridite in si oglejte! NORWOOD APPLIANCE & FURNI^ 6104 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK, lastnik. jj Imate zdravniške predpise? Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, ]yejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila POZORI HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornesdh. zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. VINO! BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite Številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let IzkuSnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje. za moške In ženske. AVTNA ZAVAROVAL. NINA za 5 ali 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20 Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na MIIIALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Avenue JEmBSaNHOMMMBBMBMHI Se priporočamo za nabavo dobrega naravnega vina. KOROŠEC WINERY 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233 V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IN .NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Terezije Bašca M0NCRIEF Furnez^ Ekonomija v gretju — dolgo lct 0yc» j Pokličite vašega MONCRIEF ki je mirno v Bogu zaspala dne 30. marca 1943. BECKER'S FLORAL SHOPPE CVETLICE, VENCE IN ŠOPKE ZA VSE SLUČAJE JOSEPHINE DRASLER-BECKER 15800 Waterloo Rd. Rus.: IVanhoe 3200 Res.: KEnmore 5325 A. GRDINA & SINOVI J Pogrebni zavod ^jiM 1053 EAST 62nd ST. HB oČ'J Ambulančna posluga podnevi Dve leti že počivaš v grobu, draga soproga in ljubljena mati, z ljubeznijo mislimo na Tebe. ker si tako rada imela nas vse. Počival mimo, soproga in mati, ker storila najboljše si za nas, za vse trpljenje tu na zemlji v nebesih naj Ti plača Bog. Žalujoči ostali: ANTON BAŠCA. soprog; ROSE ZAK, NETTIE LESLIE IN CHRISTINE DUCHE, hčere. Cleveland, O., 30. marca 1945. Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi DR. P. B. VIRANT - OPTOMEff1 PREGLED Oči — PREDPIS O^ Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5: I Zvečer: 6:30 do 8:30 fl v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 J, L5621 Waterloo Rd. CleV v poslopju North American Banke J Za sestanek pokličite IVanhoe VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIM HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue SHE'S ON KP—Proof that the GI has no monopoly on the pots-and-paus j brigade is Sally Rccd of Dcdham, Mass., a Red Cross ciubmoMier somewher« | In Franco, applying a generous portion of old-fashioned albow grease to th« i coffee urns which a few hour« before served soldiers near the battlefront. -o--- Križev pot Na Golgoto se vije pot, tja nese težki križ Gospod. V ljubezni mu žari obraz, ko krvavi, trpi za nas. . Na ramah težki križ leži, na njem pa grehi vseh ljudi, pod njim pada naš Gospod, s krvjo presveto moči pot. • Sovražniki pa bič vihte, z besedo žalijo srce, ki iz ljubezni do ljudi pod težkim križem krvavi. Marija k Jezusu hiti in prosi grešne nas ljudi: Utrujen je Zveličar že, usmilite se ga ljudje. Tema opoldne krog in krog na Golgoti trpeči Bog s krvjo oblit in poln ran teptan, pljuvarr, zasramovan. Na križu svetem božji Sin, kraj križa Mati bolečin, . bolest mi njuna je porok, da večno božji bom otrok. Odprte križane roke na križ so pritegnile me, ljubezni v objem, da Jezusa ljubiti smem. Življenje šlo je za nas v smrt, da raj trpečim bo odprt, ker tja nas vodi le ena pot, ki šel po njej je naš Gospod. Tončka Jevnik. KUPITE IN PRIHRANITE pri Northeast Sales & Service Roper, Grand. Norge—plinske peči. ECombinacijski grelci na premog, plin Ln na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico in pralni stroj sedali Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. _odprto do 8 zvečer_ MERRYMAKERS CAFE BLISS COAL CO. PREMOG Zastopstvo WHITING STOKERS £2290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 , Priporočila za praznike! Nabavite si fino vino, katerega dobite v naSJ » Se toplo priporoča RUDY BOŽEGLAV 6010 St. Clair Ave. Velikonočna ' DARILA! Lepo pohištvo vseh vrst, posteljnine, odeJe' ^ se, mize, stoli, peči na plin in elektriko, krs^6^gl in razni stenski okraski, posebno primerno za ! • jjal. nočna darila. Oglejte si še danes, ne bo vai» ! ; OBLAK furniture 6612 St. Clair Ave. . S A« sonato. Svetilka je gorela zaspano, sedel sem poleg postelje in sem bral, kakor berem vsako lepo knjigo: prepiral sem se s pisateljem kakor Jakob z angelom. Mislil sem, da mati spi; ne da bi jo pogledal, sem ji včasih z robcem otrl vroči pot s čela in lic. Nenadoma je mati izpregovorila: "Povej, kaj bereš?" "Nemško je. . . ne morem tako povedati!" "Beri mi!" Nemški prevod Kreutzerje-ve sonate je bil zelo slab in neroden; bral sem ga v slovenskem jeziku, kakor se mi je zdelo. Mislil sem, da sem bral samo pol ure; ko sem nehal, je bilo že preko polnoči. Ves teman in zamišljen sem bil, moje srce je slutilo daljne daljave, najgloblja brezdna izkušenih src. Nenadoma je vztrepetal materin glas, da me je vsega spre-letelo, "Ni res! Ni res! Tako ne 'more biti!" "To je zgodba!" sem odgovoril začuden in plah. "Morda . se ni v resnici zgodilo. . . pa bi se morda lahko zgodilo. . . " "N i res, ni res!" je vzkliknila mati. "To je tista tuja u-čenost. . . segla ti je v srce, Bo- : ga ti je ukradla. . . Zdaj jo poznam, že zdavnaj sem jo poznala. . . Bog se te usmili!" 'Tako je rekla mati mesec : dni pred svojo smrtjo. . . 1 Zdaj, o mati, slišim tvoje besede, zdaj jih razumem. In i zdaj je edino, pregrenko hrepenenje v mojem srcu, da bi : bil kakor ti, o mati, cvet na po- ; I ju! Zdaj razumem tvoj bledi strah, o mati, tvoj bledi • strah pred sovražno, tujo učenostjo! TUJA UČENOST (Nadaljevanje z 2 strani) vem, odkod tvoje modre besede in tvoj starobni smeh. Tuja učenost ti je segla v srce, napravila te je mlačnega in lenega. . ." Zaspan sem bil, njene besede pa sem slišal vse in sem jih razumel. Ali toliko hudobne hi-navščine je bilo v meni, da sem zatisnil oči in sopel globoko kakor v trudni dremavici. Mati je tiho vstala, sklonila se je do moje glave in me pokri-žala na čelo, na ustna in na prsi. Skoz presledek narahlo zatisnjenih trepalnic sem natanko videl njen obraz; in tudi sem videl, da so bile njene oči solzne in da so se ji ustna tresla. "Na Boga ne pozabi! Na Boga ne pozabi nikdar!" Pokrižala me je vdrugič; tako globoko se je nagnila k meni, da sem čutil na licih toplo sapo iz njenih ust. "Pri Bogu ostani!" Nisem se ganil in "nisem odprl oči, zaspal pa nisem še dolgo. Lepe pa žalostne so bile moje misli: "O mati! Tvoja duša je brezmadežna, kakor sonce na poletnem polju! O mati,otrok svojih otrok, da bi nikoli ne spoznala te tuje sovražne učenosti! O ma. ti, v učenosti ni ljubezni — ti pa si ljubezen sama, že tvoj smehljaj je paradiž, vesel in sončen, brez črnega spoznanja. V toplem domačem hramu si ostala, mi pa smo prezgodaj odpa-hnili duri v tujino in mraz!" Še ko sem zadremal in so moje sanje zgenile s perotmi, sem videl napol v sanjah njena bela lica in njene otroške, plahe oči. Ne vem, ali je klečala ob mojem vzglavju, ali kraj peči pred razpelom, ali se mi je vse le sanjalo. . . * * * Mesec dni pred materino smrtjo sem bral Kreutzerjevo Noe v Jerihi M. S.) MisŠif i— . 0 M! ostane v spo-d noč v Erihi, 600 ifa C1 ub°žni, neznatni va-(ts, almah.nekdai slavne-| davnega mesta Jeri-» g sv- Pismu tolikratime-fCeMveh hotelov, rus. iipoJmseraja (vladne hi- fttan?^ P° evroPskih POJ " IJeL 16 male> "izke> 1 hC\u[hQ-Prenočil; » J Bel!evue.. Vročina ie'i na" Saj 'ie Mrtv0 ' 230 nietr°v i" Eriha pa pod morsko je Jreuzalem 800 ^ie v i"'10' tropično 15 oko? P0VZr°ča, da j 3 >elikan'!J Za Evropejca ka-Kl ognjeni kotel. Si-v jj'^Poklan dvakrat ko-'•5tti mor-iu in Jor" . Saj peli ne ohladijo člo-Vocla v Mrtver.i topla. Kopelj ^ Prijetna, ker člo-Ut0nitl Voda Mr- istotko lma namre^ 24 do M tV milleralnih snovi v ;sJ"'mi devet odstotkov PIVO—VINO—ŽGANJE IN OKUSEN PRIGRIZEK Se toplo priporočata za obisk in želita obiskolavcem in prijateljem vesele velikonočne praznike. Vesele velikonočne praznike želita obiskovalcem in ! ^ prijateljem, FRANK IN MARIAN SODNIKAR, lastnika Me vV/^o Žc leto" ch i, J k v med nami ni, r.e 10 spominjamo. ^ClProti nebu, kjer c Cra,vi dom-Prosi % da tudi mi, ka-božja poslan-i?C Tebi" Saj je v-e V' kovanje v'večni Fino izbero krasnih velikonočnih sukenj boste še našli v našemu oddelku s suknjami! Vsi novi stili v lepi izberi novih pomladanskih barv. Izvrstno blago . . . mnogo vse-volnene. Mere 12 do 20 za dekleta in žene. Želimo prav vesele velikonočne praznike vsem našim odjemalcem in prijateljem ter se priporočamo, da nas obiščete za praznike močjo, kakor poroča Jozuatova knjiga. Izkopani predmeti nam potrjujejo, da so na severni mestni strani prebivali v tej dobi, do 1200, že skupno Kananej-ci in Izraelci. Solnce se je razžarjalo že iz nevarne višine te znamenite1 5000 letne razvaline, ko sem1 vzel slovo od njih ter želel an-' gleški družbi, ki se je spravljala; na svoje konje za pot v preko-1 jordanske pokrajine, njim obi-' čajni: "Good bye!" -o- Lovski spomini iz Sudana Ko sem bil še mlad in sem prebiral Karl Mayeve knjige,' sem si predstavljal lov v Sudanu zelo preprosto. Treba je; vzeti, sem si mislil, s seboj pu-' ško na kroglo in šibre ter polno. vrečo steklenih biserov. Z si-i sanko streljaš leve in nosoroge, I s šibrami pa divje race, fla-J minge in bradavičaste svinje; J s steklenimi biseri pa plačaš; svoje črne nosače. Prava reč...; Skrbi mi ne delajo ne kače ne škorpijoni, niti bojeviti rodovi črncev in niti tse-tse muhe. Prav tolikšna je verjetnost, da pade komu opeka na glavo v Ljubljani, kakor da ga v Sudanu ugrizne gad in je večja verjetnost, da umreš j kjerkoli na tifusu kakor pa v Sudanu na spalni bolezni. Ro-j dovi črncev ob Nilu ne jemljejo kot napitnino steklenih biserov, pač pa imajo svojo trdno tarifo kot nosači na kolodvoru. poskušal s pištolo streljati naj pol ducata nojev, ki smo jih| srečali na poti v ujetniško taborišče. Najin angleški spremljevalec pa ga je na ne pr'av posebno prijazen način opozo-j ril, da ima samo pasjo srečo,! da ni nobenega zadel. Če bi ga zadel in če bi imel tudi ne vem kako visok čin, bi plačal zanj 200 funtov kazni in eno leto strogega zapora. No, hvala lepa! Ko me je prijazni anglešk uradnik tako lepo podučil, mi je še priporočil, naj 'si nabavim zaseben parnik. Pristavil je še, da če se mi to zdi predrago, bi zadostovala tudi jadrnica. Ko sem povedal, da bi moral pri finančnem ministrstvu doi-biti plačo za deset let naprej, da bi vse te stroške lahko poplačal, se je namrdnil, češ, kaj pa se postavljaš, ubogo uradniško kij use. j. Kljub temu pa mi lov ni šel iz glave, zato sem se nekega dne, ko smo čakali za letalo za Giubo, izmaknil v neko majhno kavarno ob obali Modrega Nila, kjer je neki stari Grk prodajal po pet piastrov pijačo, ki jo je zmerjal z viskijem in sodo, čeprav ni bila nič drugega, kakor1 zmes slabo prečiščene nilske vode in žganja. Vse to sem potožil z roko in grimaso staremu črnemu ribiču Selimu, ki me je povabil na ribji lov. Prav na tihem mi je pošepnil in z rokama dopovedal, da mi bo jutri pokazal mesto, kamor se hodijo napajat gazele. Sicer — je rekel — je treba za to res imeti dovoljenje, toda to delajo vsi brez dovoljenja in policija jih ne preganja. Sledil sem temu pametnemu nasvetu. Gazel je tod v resnici, da jih ne moreš prešteti. Takoj popoldne je Grk zagnal svoj ropotajoči Ford in odpeljala sva se kako urico daleč, da bi streljala gazele. Dobila sva komaj dve, d očim so jih črnci s svojim železom srpaste oblike, ki so ga zelo spretno metali, pobili kolikor so jih mogli. Pol Kartuma živi od gazelinega mesa. Zanimivo je opazovati gazele, ko skačejo iz grmovja in nekaj časa dirjajo, nato pa se kakor vse ženske u-stavijo in radovedno poizvedujejo, kakšne znamke je avto- 6030 St. Clair Ave. FRANK in AGNES MODIC, lastnika mobil, ki dela tak ropot. Na kameli je prijahal sudanski policijski stražnik, ki se je z razumevanjem nasmehnil in je od jahal naprej. To je bila moja prva afriška lovska dogodivščina, ki pa 0-stane človeku v spominu koma i toliko kakor otroku, ki po potoku lovi ž#be. (N. B.) -o---- Teschen (Tešin) je premogovna pokrajina, ki meri 770 kvadratnih milj. Po Versa j -ski pogodbi je pripadala Čeho-slovaški, a leta 1989 so jo zavzeli Poljaki. Sedanja poljska vlada pa je obljubila vrniti to ozemlje Čehom. -o—-- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Težave so bile samo z lovsko! pravico, ki stane denar. Poleg' tega je treba imeti posebno lovsko dovoljenje za določeno lovišče, kar stane še več denarja. Nato moraš imeti še posebno dovoljenje za uporabo repetirke, kar seveda tudi ni zastonj/ in še nadalnje dovoljenje za izvoz lovskih trafej. Nazadnje pa ti proti plačilu 50 funtov izroče še neko posebno dovoljenje, kjer je zapisano, kakšne živali in koliko vsake vrste smeš sploh streljati. Po teh predpisih sta dovoljena dva slona (za vsakega je treba plačati še posebej 15 funtov in izvozni davek na slonovo kost), belega rinocerosa (5 funtov). Navadnih črnih rinocerov pa sploh ne smeš streljati. Za bele je pa še posebej povedano, da ga smeš streljati samo čez 28 stopinj zapadne dolžinske mere. Če ga torej kje slučajno srečaš, mu najprej reci: — "Počakaj prosim malo, da izmerim kje si in od tc ugotovitve je odvisno tvoje življenje." V dovoljenju piše, da smeš ustreliti dve opici, 12 povodnih kozlov, od katerih sta dva pro-j sta, za ostalih deset pa moraš j plačati. Tudi 12 gazel lahko j ! postreliš brez posebnega od- j plačila. Nato pride vrsta živali, ki' j jih sploh ne smeš streljati. Tej !so: divji osli, flamingi, mara-, jbuji, pelikani in še cela vrsta! : drugih. Nojev za nobeno ceno : ne smeš streljati, ampak jih je dovoljeno samo žive vloviti. No} rad bi videl tekača, ki bi ujel j živega noja. Moj prijatelj je I kuhinjske soli. Zato je specifično težja kakor človek. V vodi sem lahko dobesedno sedel ali pa se vlegel na hrbet ter se dal s prekrižanimi rokami na prsih zibati od lahnih valov, ki se mirno zaganjajo v ravno obrežje. Kopel v Jordanu, kjer se človek znebi solnatih snovi, ki se primejo kože v Mrtvem morju, je nekoliko hladnejša. Komaj sem se po njej oblekel, sem se že zopet potil kakor v parni kopeli. Pri pozni večerji smo si gasili žejo z raznimi pijačami, ki smo jih pili pomešane z ledom, s seboj pripeljanim iz Jeruzalema. Ko sem se vlegel v posteljo, ni nehalo potenje. K temu je še tulil ne daleč od okna moje sobi nemiren šakal. Zato som moral zapreti okno, da me ne bi obiskal ia ponočni razgrajač, ter sem \ pustil samo Vrata odprta, do- , čim sem v sličnih slučajih v ori- -jentu spal na prepihu. Zadre- < mal sem le v presledkih. Opol- ■ noči grem na hodnik pred hišo, j kjer najdem nekaj tovarišev, ki , so tam želeli in se pretezali na klopeh, ker v sobah istotako ni. , so mogli vzdržati radi vročine. Z mojim spanjem je bilo p: i kraju. Okoli druge ure poiščem ti a dvorišču našega arabskega kočijaža in sirskega vodnika ter ju s primernim bakšičem prego-vorim, da me že ob tej nočni uri j spravita k razvalinam stare Jc- j rihe. čez nekaj časa drdrarr.o proti zapadu po ozki stezi. Kra- j sna je bila ta vožnja! Mirna jej bila noč, šakali so utihnili, vsaj narava je počivala. A nebo jej bilo tako gosto pokrito s zvezda-' mi in zvezde so se zdele tako ve- ( like in tako blizu, kakor da bi rej hotele približati zemlji. Se nil'- [ dar prej nisem videl take čaro" - j ne orijentske prikazni na nebu. j V pol ure smo bili pri Eliz> jevem stiidencu, imenovanem t". -j ko v "spomin! preroka, ki je napravil njegovo vodo pitno; zd j se 'imenuje "Ain el-Sultan" sultanov studenec. V velikem, z nizkim zidom obdanem zbiralniku se steka ta voda, ki namaka tudi'bližnjo okolico. Ob studencu je šotorila družba Angležev. Pet konj je začelo nalahno po-rezgetavati in ravno toliko oseb je vzdignilo glave z ležišč p"i konjih. Po arabskem, mir si že-lečem pozdravu se je družba spet umirila. Vsedel sem se na studeneni obzidek in užival hlad ob sta-dencu'. Pri prvih žarkih vzhajajočega sonca sem si umil obraz ter použil hladne vode iz tega j zgodovinskega studenca. Potem sem pa šel na delo, radi katero-! ga sem zlasti prišel v Jeriho.) V letih 1907. do 1911. je namreč, j vodil takratni dunajski, pozneje rostockski profesor dr, Sellin izkopavanje razvalin nekdanje J -rihe ter je prišel do čudovito pomembnih uspehov, ki pojasinujejo sv. pismo, v katerem se poroča o Jerihi, da je imela posebno močno obzidje in da so to mesto zavzeli Idraelc ini se potem tam naselili. Po sledovih teh zidov sem .hotel hoditi to jutro, pred-j no bi pričelo pripekati žarko j solnce, ob katerem brez nevar-; nosti za življenje ni lahko tega izvršiti. ob^G SPOMIN' ; «TNICE SMRTI POZABIŠ . n°GA IN' OČETA • > Sraj i bo|o"vollo pre-; višave dne 1. i' M>£>i..1 , PC ^^l^ni falni, k" 1 fJor'Je, "><' « in očeta, 10 solze. »S* ■ Vi ln'i n tudi veliko bolj priroč^ j Mleko v teh steKi« jfljS' dobite v vseh naših Pr0 • ali nali, v naši mlekarni ,našem vozu. Za naročila pokli^' KEnmore 05iS- iif ŽELIMO VESELE V®1 j NOČNE praznike ^ I ODJEMALCEM 1 'j PRIJATELJE*1' TSQURRE Euclid Race Dairy Co.