Smrt falitmu, svobodo narodu! Dolžnost vsakega poštenega Slovenca in iskrenega demokrata je, da se uvrsti med borce Jugoslovanske armade in da čuva kot zenico svojega očesa enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov. Leto I. Stev. 16. M. Sobota, 8 maja 1945. Cena — 50 P aH —'SO RM Boj sovražnikom jugoslovanskega bratstva! Osvobodilna fronta slovenskega naroda je že ob ustanovitvi v eni izmed devetih temeljnih točk zapisala v svoj program potrebo po združitvi in najtesnejši povezanosti jugoslovanskih narodov. Ves čas borbe je to uresničevala in vodila Slovence v duhu pravega bratstva z ostalimi Jugoslovani, ki je končno našlo svojo državno uresničitev y novi, demokratični in federativni Jugoslaviji. Kljub razkosanju stare, trhle države in satanski igri okupatorjev, ki so hoteli pognati jugoslovanske Rarode v bratomorno klanje, da bi jih tako uničili, se je v teku dolge in težke borbe proti skupnemu sovražniku bratstvo jugoslovanskih narodov utrdilo in prekalilo. Tudi Slovenci smo krepko začutili globino in moč teh novih bratskih vezi in slasti slovenski partizan se je v skupni borbi na življenje in smrt zavedel veličine te usodne, krvne povezanosti s hrvaškimi, srbskimi, črnogorskimi in makedonskimi brati. Večno bodo živeli topli spomini na prvo srečanje hrvaških in slovenskih partizanov ob Kolpi, na skupne akcije slovenskih in hrvaških brigad in na nepozabne junake Srbe in Črnogorce, ki jih je poslal Tito pozimi 1942 k nam in ki so umirali kot heroji v naših najtežjih borbah. • Ideja resničnega jugoslovanskega bratstva je doživela svoje veliko uresničenje v rojstvu nove, demokratične in federativne Jugoslavije na drugem zasedanju AVNOJ-a. Vsak jugoslovanski narod s svojim parlamentom in svojo federalno vlado je postal samostojna, neodvisna državna enota ; AVNOJ in enotna jugoslovanska vlada pa najvišje predstavništvo celotne Jugoslavije, vseh enakopravnih narodov skupaj. Nova federativna državna skupnost, uspeh modrega vodstva «ašega maršala Tita, predstavlja najlepšo rešitev narodnostnega vprašanja in pravega bratskega sožitja Srbov, Hrvatov, Črnogorcev, Makedoncev in Slovencev po načelu medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti in neodvisnosti. Velikanski je pomen bratstva jugoslovanskih narodov, ki je glavni steber trdnosti nove jugoslovanske države. V njem je poroštvo naše moči, naše srečne in mirne bodočnosti, uspešnega razvoja in blagostanja. Tega se zavedajo tudi naši zunanji, predvsem pa notranji sovražniki. Zato i-ščejo razpok v temeljih naše nove državne zgradbe, prizadevajo si razbiti enotnost jugoslovanskih narodov. Pri tem izkoriščajo za razpihovanje sovraštva in nrrazpoloženja ostanke mračne preteklosti, dediščino iz časov, ko so nas tujci na vse načine cepili, razdvajali in vzgajali v duhu sovraštva in zagrizenosti. Taki temni protiljudski elementi spletkarijo med Srbi proti Makedoncem in obratno, hujskajo med Slovenci in Hrvati, ščuvajo ene in druge, izzivajo in uprizarjajo nesoglasja. Zlasti tam, kjer je uspelo fašističnim in reakcionarnim elementom, da so se prikrili in ušli kazni, zdaj podtalno nadaljujejo svoj izdajalski posel in si na vso moč prizadevajo oslabiti jugoslovansko bratstvo, s tem hkrati pa moč naše države. Tudi pri nas se dobe prišepetovalci, ki izkoristijo vsako priložnost, da bi zasejali nezaupanje naših ljudi do ostalih Jugoslovanov. Razumljivo je, da se dobe taki elementi tudi drugod, tudi med Hrvati in Jugoslovanska armada se naglo bliia LJubljani \ Vrhnika |e osvobojena, bo)! za Celovec in Dravograd Vojno poročilo generalštaba Jugoslovanske armade: Beograd, 6. maja. — Po osvoboditvi Istre in Sloven skega Primorja so naše čete nadaljevale ofenzivne operacije proti zahodu in severu ter v poslednjih dneh po težkih bojih zavzele in osvobodile veliko število krajev, med njimi Gra-diško, Videm, Čedad, Sv. Leonard, Kobarid in Tolmin. V smeri proli Ljubljani so naše čete na široki fronti med izvirom reke Kolpe in Idrijce V silovitem napadu zlomile trdovratno sovražnikovo o-brambo in zavzele ter osvobodile Vrhniko, ki leži 18 km južnozahod-no od Ljubljane. Razen tega je osvobojeno večje število mest in močnih sovražnikovih oporišč, med njimi Kočevje, Rakitnica, Grčarice, Dolenja vas, Ribnica, Sodražica, Travnik, Loški potok, Lož, Grahovo, Cerknica,-Rakek. Unec, Planina, Spodnji in Gornji Logatec ter Idrija. Po prvih nepopolnih podatkih znašajo sovražnikove izgube v teh bojih 850 mrtvih in 5660 ujetih oiicirjev in vojakov. Zaplenjeno je 15 topov, 35 metalcev min, 104 strojnice, 240 motornih vozil, 13 lokomotiv, preko 100 vagonov ter velike množine drugega oro7ja in vojnega materiala. Na severu so naše čete predrle na Koroško. Vodijo se srditi boji zá Celovec in Dravograd. Sovražnik' nudi žilav odpor. V bojih za Dravograd so odbiti močni sovražnikovi napadi iz Maribora in Guštanja ter je bilo v teh bojih uničenih 18 sovražnikovih kamionov s četami. Na Gorenjskem je zavzeto močno tnnov sovražnikovo oporišče Begunje in o- ' svobojeno 550 političnih jetnikov. Na Hrvaškem napredujejo naše čete ter gonijo sovražnika proti zahodu. Po srditih pouličnih bojih so naše čete zavzele in osvobodile Koprivnico, važno prometno križišče v smeri Va-raždina. Razen tega so bili osvobojeni kraji Peteranec, Heresi->, Rovišče, Zabljak, Crkvenar, Gudovac, Narta, Blatnica, Stefanje, Vegovina, Dragana, Besiljevo, Klada, Kompator, Lu-bina, Popovača in veliko število drugih krajev. * Bolgarske enote so zavzele kraja Betovo in Druje. Naše letalstvo je uspešno podpiralo napredovanja čet na zemlji in z bombardiranjem ter mitraljiranjem prizadejalo sovražnikovi žjvi in tehnični moči občutne izgube. Uničenih je 35 kamionov in 38 voz z moštvom in materialom,3 protiletalski topovi ter povzročeno je bilo nekaj požarov in eksplozij. Na desnem obrežju Save so naše čete v napadu proti zahodu zavzele in osvobodile Sunjo. Začel se je boj za Sisak in Petrinjo. Ubitih je bilo preko 500 in ujetih preko 200 sovražnikovih vojakov ter zaplenjeno veliko orožja in vojnega materiala. Vojno poročilo našega generalštaba z dne 5. maja pa je naznanilo zavzetje in osvoboditev mesto Bjelovar na Hrvaškem. sar, Loburg, Möckern, Gommern in Rosslau. Tu je bilo ujetih 2860 nemških vojakov in oiicirjev. V nadaljnjem prodiranju so sovjetske čete zavzele več novih krajev, med njimi tudi mesto Calbe. Tu je bilo ujetih 17.120 nemških vojakov in oficirjev ter zaplenjenih 119 letal in 235 poljskih Nadalinie prodiranie Rdele armade na obali Baltiikega moria Na feikosiovaikem so sovjetske Cete osvobodile Kromeriž Moskva, 6. maja. — Sovjetske čete so na severni nemški obali ob Baltiškem morju zavzele več važnih obmorskih mest. Veliko pristanišče in vojna pomorska baza na Baltiškem morju Swinemünde je v sovjetskih rokah. Zavzeti so kraji: Zinnowitz, Srbi in da se tam poslužujejo prav iste taktike razbijanja in spletkarjenja. To so agenti reakcije, ki ji je trn v peti moč nove demokratične in federativne Jugoslavije. Prav zato se mora vsak Slovenec in vsak Jugoslovan dobro zavedati, kdo so tisti, ki razkrajajo bratstvo in ènotnost jugoslovanskih narodov in kaj zasledujejo s svojim početjem. Vsakdo, ki se bo tega v polni meri zavedal, bo znal tudi odločno in nepopustljivo nastopiti proti vsem tem škodljivcem in ne bo nikdar dopustil, da bi kdor koli ogrožal našo sveto enotnost in bratstvo. Ne bo dopustil, da bi kdor koli teptal čustva, ki so povezala jugoslovanske brate za večno v težki borbi proti skupnemu sovražniku, da bi razbijal tisto, iz česar je zrasla naša moč in kar nam je najtrdnejše poroštvo srečne bodočnosti. Boril se bo na vsakem koraku proti sovražnikom jugoslovanske enotnosti in sloge in bo tudi sam storil vse, da odpre in očuva kot največjo svetinjo to, kar ga veže z vsemi ostalimi jugoslovanskimi brati po krvi, zgodovinski usodi in sadovih naše skup ne borbe za osvoboditev. Heringsdorf, Ah'beck in Usedom. S tem je Rdeča armada prišla do popolnega gospodstva nad Stettinskim zalivom. V sovjetske roke je padel tudi otok Rügen. V teh bojih je bilo ujetih preko 16.000 nemških vojakov in oficirjev ter zaplenjenih 79 letal, 24 tankov in 303 poljskih topov. Med ujetniki se nahaja tudi načelnik oddelka za mobilizacijo stettinskega vojnega okrožja konfraadmiral Hartmann. Sovjetske čete so napredovale tudi južnozahodno od mesta Branden-burga (Havel) ter zavzelé mesta: Zie- Na Češkoslovaškem je imela Rdeča armada ravno tako velik uspeh. Tu prodira v zahodni in jiižno-zahodn» smeri od mesta Moravska Ostrava. Poleg večjega števila drugih mest je bilo zavzeto in osvobojeno znano češko mesto Kromeriž. 3. in 4. maja je letalstvo baltiške flote ponovno napadlo nemške vojne in transportne ladje na Baltiškem morju severno od pristanišča Swinemünde. Potopilo je 1 vojno ladjo s 13.600 tonami in 5 transportnih ladij e skupno tonažo 24.500 ion. Zaveznlika izjava o osvoboditvi Trsta London, 6. maja. — Agencija Reuter objavlja poročilo štaba oboroženih zavezniških sil v Sredozemlju: Zu-veznišfce armade so vkorakale v pristanišče Trst na podlagi pogojev kapitulacije nemških armad v Italiji» Jugoslovanske čete maršala Tita so se takrat že nahajale v pristanišču Tratil. NACISTOV NE MOREJO REŠITI NIKAKE SPLETKE General Eisenhower je izjavil, da hitlerjevcem ne pomagajo nikake spletke in da se ne bodo izvlekli iz sedanjega položaja z nikakršno delno kapitulacijo. Tri velesile — Sovjetska zveza, Anglija in Amerika — so si popolnoma edine in vojna se bo nadaljevala, dokler ne bo uničeno zadnje gnezdo nemškega odpora Nemcem ne preostaja prav i ič drugega, kot da se popolnoma predajo, tako na zapadu kot na vzhodu. Maršal Montgomery je povedal, da so prišli k njemu admiral von Friedeborg, general Kinzel in drugi nemški visoki oficirji povprašat za pogoje za predajo. Ponudili so mu predajo nekih armad na nemškem vzhodnem bojišču. Maršal Montgomery je Nemcem odgovoril : „Te armade se bore proti Rusom, z njimi nimam jaz nobenega opravka. To se tiče Rusov, vdajte se njim !" Francoske in anglo*ameriške lete so zavzele Linz, Salzburg in Innsbruck Zavezniške sile, ki se borijo na Češkoslovaškem, so dospele v bližino Dirnbacha. Južno od Klattaua so vdrli v meh to Brin t-ter dospeli do položajev, ki se nahajajo 50 km vzhodno od Regena. V Avítriji so zavezniške sile zavzele Linz ter prodirajo dalje v vzhodni in južnovzhodni smeri. Zavzele so mesti Vöcklabruck in Lambach. V alpskem hribovju so osvobodile tajno koncentracijsko taborišče. Osvobojenih je bilo mnogo zranih osebnosti, ki so jih nacisti internirali. Zavezniškim konjeniškim in motoriziranim silam se je predal Salzburg, glavno mesto avstrijske salzburške pokrajine. Tudi glavno mesta na Ti- rolskem Innsbruck je padlo v zavezniške roke. Nadaljujejo se operacije v severovzhodni smeri vdolž reke Inn t«r v južni smeri, kjer so zavezniške čete zavzele Brennersko sedlo terse v mestecu Wipitenu v Italiji združile s četami 5. armade, ki je prodirala proti severu. Kot poročajo iz glavnega stana generala Eisenhowera, sta kapitulirali 2 nemški armadi, ki sta se borili na področju od Salzburga do švicarsko-talijanske meje. 3. in 4. maja je bilo ujetih preko pol milijona nemških vojakov in oficirjev. Med ujetniki sta tudi polkovnik Wilhelm Büchler, bivši Hitlerjev ordonanc, in rajhovski^ minister dr. Frank, bivši g&ulajter Poljske. Prvomajsko povelje maršala Stalina Shod v Poiani Maršal Sovjetske zveze Stalin je izdal na dan 1. maja sledeče dnevno povelje: Tovariši rdečearmejci in borci Rdeče mornarice, seržanti in starešine, častniki vojske in mornarice, generali in admirali! Delovno ljudstvo Sovjetske zveze! Danes praznuje naša država Prvi maj — mednarodni praznik delovnega ljudstva. V tem letu pozdravljajo narodi naše domovine dan Prvega maja v znamenju zmagovitega konca velike Domovinske vojne. Težki časi, ko je Rdeča armada odbijala sovražile vojske pri Moskvi in Leningradu, pri Orožnem in Stalingrado, so prešli in se ne vrnejo več. Sedaj razbijajo naše zmagoslavne vojske oborožene sovražnikove oddelke v centru Nemčije daleč za Berlinom ob reki Labi. V kratkem času so bile osvobojene Poljska, Ogrska, večji del Češkoslovaške in pomemben del Avstrije s prestolnico Dunajem. Pri tem je Rdeča armada zavzela vzhodno Prusijo, ki je bila gnezdo nemškega imperializma, Pomorjansko, velik del Brandenburške in glavne dele nemške prestolnice Berlina, nad katerim je izobesila zastavo zmage. Plod teh napadalnih pohodov Rdeče armade je, da so Nemci v treh ali štirih mesecih izgubili več kakor 800.000 ujetih vojakov in častnikov in okrog milijon i mrtviji. V istem času so oddelki ' Rdeče armade zaplenili ali uničili do ; 6.000 sovražnih letal, do 12.000 tankov j iu motoriziranih tópov, več kakor 23.000 poljskih topov in ogromno količino dru- j gega orožja in opreme. Treba je še omeniti, da se v teh bojih z ramo ob rami z Rdečo armado uspešno napadale skupnega sovražnika poljske, jugoslovanske, češkoslovaške, bolgarske in romunske divizije. Posledica uničujočih udarcev Rdeče armade je bila tudi ta, da je bilo nemško vodstvo nrisiljpno prestaviti na soujctskn- Sijajrie zmage, ki so jih sovjetske vojske izvojevale v veliki Domovinski vojni, so pokazale junaško moč Rdeče armade 6. V. se je vršil v Poiani, v zibelki našega največjega pisatelja Miška Kranjca, j lavne sodne razprave V sredo ob 8. uri zjutraj bo v raz- velik shod, kjer so ljudske mase manife- ; Rif-vm dvorani bivšega Okrožnega so-in njeno visoko vojno mojstrstvo. Naša j stirale novi močni Jugoslaviji in njenemu j ,'"*Ca vDgra,du jav?a razprava proti domovina si je pridobila v teku vojne ! voditelju maršalu Titu. Tega shoda so se j Jos,pu ^ti dan bodo raz- prvovrstno redno vojsko, sposobno, da ! udeležile vse okoliške vasi r Trnje, Žiški i prave pr?,,! j°fe^u MP'^. Evgenu An-brani velike socialistične pridobitve na- i Črensovci, Mala Polana, Bistrica, Kot] I jerJ- Ku°odo uničili fašizem in nemški militari-em. Strogo bodo kaznovali vojne zlo-čince in prisilili Nemce, da povrnejo «kodo, ki so jo napravili drugim državam. Toda združeni narodi se ne doti- j --- :ajo in se ne bodo dotaknili mirnega; Češkoslovaški partizani so ujeli orebivalstva Nemčije, če bo lojalno i nemškega generala Müllerja, ko-zpolnjevalo, kar zahtevajo zavezniške vo- , mandirja 16 *oklopne divizije, in ga domišljali, da so gospodaiji sveta, so se znašli pri razbitem koritu. Na smrt ranjena fašistična zver je v zadnjih vzdihljajih. Zdaj imamo edino to natogo, da pokončamo fašistično zver. Vojaki Rdeče armade in vojne mornarice f Gre za zadnji napad na hitlerjevski brlog. V končnih bojih pokažite nove primere vaše vojne sposobnosti in odločnosti. Še krepkeje bijfe sovražnika, še bolj spretno uničujte njegovo obrambo, zalezujte in obkoljujte nemške zavojevalce, ne pustite jim dihati, dokler ne bodo nehali z odporom. Ker ste izven mej rodne zemlje, bodite posebno previdni! Predvsem visoko ohranite čast in dostojanstvo sovjetskega vojaka! Delovno ljudstvo Sovjetske Zveze! Z upornim in neutrudljivim delom povečajte vsestransko pomoč fronti ! Hitro celite rane, ki so jih zadala tuje vojske, še višje povzdignite moč naše sovjetske države ! Tovariši rdečeafmejci in borci Rdeče mornarice, seržanti in starešine, častniki vojske in mornarice, generali in admirali! Delovno ljudstvo Sovjetske zveze! V imenu sovjetske vlade in naše bolj-ševiške stranke vas pozdravljam in čestitam vam k dnevu prvega maja! V čast zgodovinskim zmagam Rdeče armade na fronti in velikim uspehom delavcev, kolhoznikov in inteligence "v zaledju, v proslavo mednarodnega praznika delovnega ljudstva. Ukazujem, da se izstrele danes prvega maja salve v glavnih mestih sovjetskih republik, ki so: Moskva, Kijev, Minsk, Baku, Tbilisi, Erivau, Ašhabad, Taškent, Stalinabad, Alma-Ata, Frunze, Petrozavodsk, Kišinjev, Vilnius, Riga, Talin, pa tudi v junaških mestih, ki so : Leningrad, Stalingrad, Seva-stopolj in Odesa. Povsod je treba oddati 20 artilerijskih salv. Naj živi naša mogočna sovjetska -ite' movi na ! Naj živi veliko sovjetsko Ijudslvo-zofit-. govalec ! Naj živita zmagoslavna Rdeča armada in vojna mornai ica ! Večna slava junakom, ki so padli v bojih za svobodo iu neodvisnost naše domovine ! Naprej za dokončno uničenje hitlerjevske Nemčije ! Vrhovni glavni zapovednik maršal Sovjetske zveze J. Stalin. shoda zaradi preobilnega dela ni mogla i za mlinarje, Gomboc Miha za mi-udeležiti. Ljudsivo je navdušeno vzklikalo I 2arJe lesne delavce. V podružnici SNOS-u, Jugoslovanski enotni vladi, mar- i enotnega sindikata živilske zveze bo šalu Titu in maršalu Stalinu. V imenu j mesarske pomočnike zast pal Fišer žena je govorila tovarišiča Kuhekova. Nav- j Andrej. _ dušeno je bil sprejet tovariš Pra, kmet iz Male Poiane. Pozdravljal je današnje naloge Prekmurja, ki je v tej vojni med vsejni slovenskimi pokrajinami najmanj trpelo. Prekmurje je še neiz-črpano. Zato je dolžnost slehernega prekmurskega gospodarja, da da na razpolago vojskam, ki se nahajajo v Prekmurju vse, kar premore. Štajerci, Dolenjci, Primorci in Korošci so žrtvovali svoja življenja in svoje hiše, mi Prekmurci pa n.oramo žrtvovati za vojsko vse, kar imamo. Nastopila so dekleta in pionirji iz Male Poiane. Lepo so zapela dekleta iz Velike Poiane. Siedilo je mnogo deklamacij. Na koncu tíjga velikega, razgibanega shoda je bila. 1411.1 IIMlíalU mu ste ure a brzojavna! „Z velikega shoda v Poiani Vam pošiljamo, maršal Tito, najtoplejše pozdrave. Vsi, možje, žene, fantje in dekleta neomajno zaupamo v Vaše vodstvo močne federativne demokratične Jugoslavije. Naš je Trst, naša je Gorica, naš je Celovec in Gospa Sveta, naš je Monošter." POZOR, POZOR! Tovariš, temeljito preberi in prouči današnji uvodnik o boju sovražnikom jugoslovanskega bratstva, ki je zelo važen! GOSPODARSKA POSVETOVALNA KONFERENCA Minulo soboto je bila v grajski dvorani gospodarsko posvetovalnakonferenca okrožnih, okrajnih in mestnih gospodarskih referentov, kateri so prisostvovali člana delegacije SNOS a tov. Krivic in Osojnik, za prehranjevalni odsek vojske poročnik Fijauš ter drugi delavci na gospodarskem polju Konferenco je vodil sekretar okrožnega odbora tov. Franček Majcen. Tov. Osojnik je na konferenci orisa' temeljna načela novega načrtnega gospodarstva, ki so jasno začrtana za celo državo. Naán je—gnunril r, pmfrritmu jn »urinu, kako se naj obnova gospodarstva izvede in organizira v prekmurski pokrajini, kjer še vladajo zaradi bližine fronte izredne razmere. V debati o vseh važnejših problemih gospodarstva se je zlasti obravnavalo vprašanje prehrane vojske in civilnega prebivalstva, trgovine, zadružništva, obrti in industrije. V t* namen bo imenovana posebna ekonomska komisija. Tej konferenci bodo v kratkem sledile posvetovalne konference za trgovino, obrt in industrijo. Poštne razmere v Freftmurju aške oblasti. izročili sovjetskim četam. PRAGA SE JE UPRLA V Pragi se je uprlo prebivalstvo iti večji del mesta je že v rokah odbo Med boji za osvoboditev Prekmurja je ! ra za naroJro osvoboditev. Tudi ra-poštni promet popolnoma zastal. Danes ! dijskapostaja je v rokah tega odb< ro, pa se poštne razmere v Prekmurju zopet: ki je i da! prodaš, naj se vse ijud urejajo. Skoraj ni več kraja, s katprim ne ! stvo dvi -ne pro i Nemcem, naj zgrabi imeli "poštne zveze. Naši kurirji na di lakoj v mestu barik de in prime kolesih so najhitrejša zveza med posamez- za puške, nimi kraji. Za enkrat obstajajo tri glavne kurirske zveze, ki so tudi najdaljše, in sicer zveze Sobota-RogaŠevci, Sobota Hodoš in Sobota Lendava. K lendavski zvezi I se še priključi zveza L Beltinec, skozi ! Črensovče in Turnišče do Dubrovnika. Naši kurirji gredo vsak dan zjutraj iz Sobote in že istega dne ob 12. uri dobi Lendava pošto. Glede telefonskih zvez je nekoliko težje. Prilike ne dopuščajo, da bi se zgradile daljše medkrajevne telefonske zveze. Tudi preskrba telefonskega materiala je težavna. V Prekmurju sta sedaj dva poštna centra: v Soboti in Lendavi. V obeh centrih je pa krajevni telefonski promet, ki že precej časa redno deluje, seveda za enkrat samo za vójne in civilne urade. Kakor hitro bodo prilike dopuščale, se bo poštni promet izpopolnil. Z medsebojno pomočjo vsega ljudstva, v vzajemnem delu bo mogoče premagati vse napore in težave pri obnovitvenem delu prekmurskih poštnih zvez. VSi ABSOLVENTI ZADRUŽNE ŠOLE naj se nemudoma javijo Ekonomski komisiji pri delegaciji SNOS-a v M. Soboti. Pozdrave vsem svojim domačini pošiljamo vojaki Titove vojske: Rudi Ropoša, Celeč Alojz, Belogiavee Drago, Celeč Viljem, Fartek Štefan i/ Gornje Lendave, Vinkovič Franc in Vinkovič Matija iz Gančan, Felbar Jožef, Ošlaj Ivan, Kermau Janez, Trajbarič Ivan, Kodila Alojz, Meolič Ivan, Orišnik Franc iz Satahovec, Holcman Rudolf iz Murskih Črnec, Virag Štela ii iz Bratonec. 7-iuala novo Jugo-slavija ! . Górica je zbrala za Rdečo Armado 420 jajc, 15 kokoši, 1 raco, 400 kg krompirja, 70 kg zelja in 8 kg Inka. V Razkrižju smo proslavili 1. maj skupaj z bratsko bolgarsko vojsko. Spored proslave je bil zelo pester (petje, godba, recitacije, govori).