ARHTVi XV 1992
Osebne vesti
141
Ivan Nem imi - f stdesetuitnik, A-'iivi XIV ft, 1-2, i991, str 123 124
Dr. Vasilij Mclik ■ sedemdeset'.cinik, Arhivi XTV it. 12, 1991, str '24
Jože M ik, In mémorisai, Delo, Ljubi m 28. januajja 1997; Obvestil: Arhiva RS \ni, it 1, 199? str. 4"-49
Knjige (Izdaje vircv)
Doiair nti ljudske rcvohioje v Sloveniji, krjiga 1, 1962, knjiga 2, 1964, knjiga 3, 1966, knjiga 4, 19o8 (sodi .ovala) Dokument ljudski, i :vohieij*e v Sloveniji knjigi. 5. LJubljana 1978. stiani £04 (sorrvtor)
Dakiirrcnti 1/idskc rcvjhiaje v oloveniji, knjiga 6 (marec -rpril 1943), Ljubljani 198] stiani 392 foavtor) DokiimenL ijndske revohleijt v Sloveniji, knjiga 7 (maj* -junij 1943), LjuMjaiia 1989, ¡trani 762 ¿oav or*
Oc ur in poročila
PcroČr o dehi Arh*vskega aiužtva Slov nije za leto 1971, /-hivia XXK, 11*72, it 3-2: str. 211 Pcroiiiu o d Ju iixdni&£c£& odbe, Arh^vsk^ga druS Slovenije na občnrm jtooru 18. maja 1979 v Ljubljani Arhivi D, 1979J it. 1-2, s'i. 74
Studii Jd arhrsid obide v Sotj. ski zvezi, Arh^i V, tia-bljana 1J82, it 1-2, *tr 85-86
Pcročilo o obisku rhivskih institucij v Minski', Arhivi 1965 (l 1-2, «r. 127-128
PtroCib o obiski' poljskih »rhivskih Irakovnjakov v Arhiv Republike Slovenije, Arhivi 1985, St 1 2, rtr. 120-121 Poročilo o obisku v praikih arhivih ^so^vtor) Arhiv, XII, it 1-2, 1989, str. 61-
Dokumenti o vstaji v Slove liji leta 1941, Arhivist, Beog i 1961, it 2, str. 2 2-213
Pitovi revolucij., glanb Inîtnuta Ei htaoriju lucničkog pokre'a, Zagreb, "etniki 1-V, 1963-1967 PrLpevki za zgodovi o di ivsk-g; gibanja VHi-DC, {t 1-2, Ljubljana 19fi8, rtr 34?-353
LeocJd Lamovič Štpelov Rabot; issledovatejt t arfahnim doki - m' mi, Mnslvj - Lenligrad 1966, Arhivist XiX, it 1, Beogrd 1969, str. 97 98
Branko Kov čei * OmLidio Jugoslavije u 1941. godim, izd. Institut 22 savremtmi isoriju i NiP -sport ptess, Beogh d 1J73, strani 42c.. Prispevki za zgodovine delavski, ga gibiinia, 19^4, it 1-2. rtr. 318-?19 NadooaW m soctaini p;ûgi n j pri Slovencih od 1641 do 19 JO (Razstav- Ahiva oR Slovînijj), Kronika, fiasooii » siov ->sk . kra vno zgodovino, ' nik 24, 1976, fc. 1, str. 54-56, str, 4" 48
Rtunrava o orbmh v SkiHSSp'* soaousučnc rt ibuke Slovenije, Art Vi 1, 1, 197«
bzi ilnlnožč najcowa ire ¡v6w potsb> Vi irSava - LodI 1978, Arhivi m, Ljubljana 1980, str. 69-70 Politično preganjanj1 Slov:ncev v Avsinji 1914-1917, porotni vojaïk in \iadnc komisije. Pno vil dr. Janko Ple. sld Rublja îa 1980, Vhivi IL, Ljubljara 198U, str. /2-73
Dok. imen ti yudske revohidjc v Sloveniji, kn<iga 6 (marec -aprii 1943). Ljubljani, 19K1 (prrdftavhcv), Prjpevk za .godovino delavšktgr gibanja, Ljubljana 198; AIcjvoc irtočrikm dm?" , Zbornik tankov, Ak demija Nauk Moskva, 19^8, strar! 272; Arhivi 1961, str. 191191 Srenje Laltf- Arhivst. sli^a v iAP Vopt)dini 194.; i975, Srenski Kfiovci J984 \rhivi 19F5, it 1-2
Dr. Joče Žontar - šestdesctlctn-k
L.'tos je praznoval še *tdcsetletnico svojega življenja dr. Jože Žontur, zgodi vinar in arhivist. Rudi! se je 15. man a 19132 "tarŠem dr. Josipu Žontaiju, znrnemu pravnemu zgndovinrrju, in učiteljici Anici Fra.ikovič, kr jc pribeiala s morske, in je našla v Kranju svoj novi dom. Naš slavljenec je v Kianju ibiskoval osnovno šolo v htih 1938-1942, med okupacijo se je Solil na meščanski šoli v Krarju 1942 1945, po koncu vojne pa je nadalj val šolanje na gimnaziji v Krai.ju, kjer je 1950 maiuri'al. Tega leta se je vpijal na univerzo, sprva se je odločil za itudij tc-hničnj ft"ke, a ga je že po prvem -emestm pritegnila zgodovina na Priiodoslovr;'maUmalini-filoBofeki fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1955
tudi diplomiral. V času študija zgodovine je dobil dvakrat Prešernovo naijrado za s.minar;ki deli. Takoj po diplomi se jc napodil v tedanjem Državnem arhivu LRS, danes Arhivu Republike S^venijc, kjer je ostal do 1972 s kratko prologi-tvijo enega leta ko je sl':ifl vojaški rok. Ltta 1972 je postal ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ljubljane, kjer je ostal do aprila 1992, ko se je vrnil v rt,pub1iški arhiv in danes je svetovalec vlade Republikt Slovenije v Službi za matične arhivske strokow naloge pri Arhivu Republikt Slovenija I-eta 19^7 jt doktorira' iz zgodovine z disertacijo Str kturt uprave in. sodstva ns Slovenskem od srede 18, stoletja do leta i848. Ko so se dolgtletra prizadevanja Arhivskega društva
l4b
Osebne vesti
ARHIVI XV 1992
Slovenije m Skupnosti arbivov Slovenije za uv dbo Študija arhivu* ike na oddelku za zgodovino Filczof'ke fakultete v Ljub1 ai uspešno za kljuČila in ■ so se v ¡Šolskem letu 1978/79 začela p re dr vanj a in seminar iz arhivistike, se je 1978 babiii+iral kot docent za arhivi itiko na oddvlku za igo do vin o Tu je od 1990 dalje rediL profesor.
Obdobje petdesetih m Šestdesetih let je bilo v Oriavnem arhivu LFS zaznamivaro z delom na urejanju arhivikega gradiva kot pripnvi za izdajo vodnika po arhivu. Vzpor dno pa se ;e arhiv spopadal s prevzemi arhivskega gradiva Li-stitucij, k. so prenehale delovati leta 1945 ali kasneje zaradi upravni® n drugih spiemrml. To je pred ar h.v postavljalo vprašanje organiziranosti dela pn prevz mu grr diva ir vzpostavljanju čimbolj tvornih stikov arhiva z ustvapalci arhivskega giadiva. S tem je bila povezana tudi prostorska st-ska avhiva. Nas jubilant se je vključil v delo arhiv?, sodeloval je predvsem p', pi vzemanju gladiva, pnpravah na njegov prevzem in ustvaraniu stikov arhiva z ustva:jald godiva Ko je v šestdesetih letih arhiv z^Čel dobivati prve organizacijske enote, je postal vodja tako imenovane zunanje službe (1964). Istoeasnr pa je bila njegova naloga pppraviti strokovne podlage za prostorsko rešitev, katere posledica je leta 1976, pc njegovem odhod i, zgrajeni prizidek arhiva. Opravil je tudi redakcijo pi'Mutacije Vodnik po arhivih Slovenije (196.^), ki je prvi pr :gl"d o branj ;nosti arhivskega gndiva, ne le v arbivh, amonk tudi v muzejih in krjižr.eah, V času svoje zaposlitve v tem arhivu je mnoge Časa posvečal tudi delu iprva v Arbivsk m društvu Slovenije, kateremu je predsedoval v ■letih 1^66-1968, in v Skupnosti arhivov Slovenije, ki je bila ustanovljena v letu 1966 in naj t povezovala arhive pri rel vanju e trn Kovne pro Dlematikn. Pp Skupnosti arhivov Slovenije je opravljal posle, ki fnrmalnr niso bili opredeljeni, dejuisko p? jih bi mogli označiti z deli organ zacijskega sekretarja, Vse to delo v arhivu je dr Žoniaija .oblikovalo za delo na arhiv kem pod ročju. Velikega do mena za nadalin,j usmerjenost in delo dr Žontarja je imelo njegovj sodelovanje z dr. Sergijem Vilfanom, tedanjim ravnateljem Zgodovinskega arhiva Ljubljana, k: ic tedaj veljal za vodilnega arhivsk ga strokovnjaka pn nas. Z niim začne sodelovati pri pripravi republiškega zakona o arhivskem gradivu in o arhivih 1 ly66, prvega republiškega arhh skega zakona v Sloveniji, ki je posravil temelje organ ziranosti arhivsk' - dejavnosti m arhivske mreže pp nas. Pol;g 'akona sta takrat priDravaa 5e dva podzakonska akta Navodilo o načinu izvajanja materialnega varstva arhivskega n registra-turnega gradiva leta 19f9 in Navodilo o odbiranju arhivskega gradiva iz regjitratun? .ga grad1 /a
leta 1970. Od tedaj dalje je dr. Žontai sodeloval pri priprav, republiških zakonov in podzakonskih akHv na področju arhivske dejrvnonti, tako pri dopolnitvi zakona iz L 1966 v letu 19^3, pn Zakonu o naravni m knlturni dediščini iz 1 1981, petih podzakonski) akiih k: so izšli v letih 1981 -1983 ia 1988; tuai sedaj sodeluje pri pripravi nov .gr 7ikona o arhivskem graufvu in ari ivih. Njegovo delo na področju arhivski zakonodaje; spremlja vrsta člankov, ki zakonodajo kcmeatiiai a jt jc aplicirajo na delo v arhivih.
Sodelovanj : z dr Vilfanom je prešlo od sodelovanji pn arhivsk» zakonodaji do sod lovanja pr publikacijah Arhivskega društva Slovenije, in sirer pi informativnih publikacijah o arhivih kot so Artr n, Od pisarne do zakladnice zgodovine (1967), Arhivi v Sloveniji (1970) in pri pri-ro^iku Ahivistikr» (1973\ ki je bil namenjen arinvistom n ji prvi tovrstni priročnik pri nas.
Prebod v Zgodovinski arhiv Ljubljana na ravnal eljsko mesto je pomenil za dr. Žontarja nov izriv Tedaj so tu razširili območje arhiva take, da »o nastale poleg delovne enote, k' j< obsegala območje ljubljanskih občin, se druge delovne enote, ki so pokrivale območje 5c drugih o bi. m ustanoviteljic arhiva, s sedež v Kraniu, Škofji T-oki, Novem mestu in Idnji. Poleg vzpostavitve trdne organizacijske mreže, k: je pokrival? vse delovno območje arbiva. je bilo potrebno poskrbeti tudi za primerne skladiščne: pn store po enotah in temu je namenil mrogc svoiih prizad vanj. Na strokovnim področiu se je v Zgodovinskem arhivu sooKl predvsem z arhivskim gradivom, nastalim po 1. Iy45, pnib-lemom njegove valorizacije, ureditve m veliko potrebo izobraž ;vanja delave :v, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Zato sodeluje pri pripravi Priročnika za d da ver, ki delajo z doku mentarrim gradivom. (1984) Ta se je pridruži Žo ntaijevemu učbeniku Arhivistika (1984), s ka terim je presegel ofevire, ki mu jih je zastavi1 učni nečrt za pndmet arhivistika v ok/iru srediije5c'skega usmerjenega zobraievalnega programa
Svoje raziskave v arbivi tiki je jubilant usmerjal na strokovno obdelavo arhivske g? gradiv?, kar pričajo tovrstni članki v str likovnim gias;lu Arhivi in delno na prikaz arhivskega graoiva med obema vojn-ma in po 1. 1945. V zadnj-m Času se posveča predvs :m raziskavam s podro^a zgodovine arhivov in upr?vn;h institucij Tu ie nastavil Že s svo'o diiertaajj, Na tem področju moramr omeniti predvem publikacijo Pnroenikj in karte o r rganizatfjski stnk ni v ceželab Koroški, Kianjiki, Primorski in Štajerski do leta 1918 (19*8), "kjer je opravil redakcijska dela in prispeval pogirvje TJprava Štrjerske, Koroške Kran-skt m Primerja 174'T/48 do 184? Publikacija je rezultat sod lavama rrhhov Slcveni-e, de-
ARHlVi XV 1992
Osebne vesb
147
želnih trhivov v t Celovcu in Gradcu ter dr zavnega arhivu v Trstu.
V Času njegovega ravnateljavanja v Zgc kovinskem arhivu Ljubljana je ta izkazo al lepe rezultate pri strokovn_m delu z'asti na področju valorizacije dokumentarnega gr diva v publik."djski dejevnosti kakor z izdajo vc.dnikrv pc fondih Zgodovinsk. ¿a arhiva Ljubljana (1^80 in 1992), prblikarij, naslovljenih Gradivo in razprave ter D;kuj odmevnimi razstavami, zlasti zadnjo z naslovom Idrijski mcnik skozi stoletja ob 500-Jetrna nidnikr (1990]. Za svoje delo v Zgodovinskem arhivu Ljubljina je bil i. 1979 nagraier z Župančičevo nagrado, j rt v pa je istega leta prejel državno odlikovanje, za drlo.
Dr. Žo itar se je uveljavljal kot priznan -tro kovnjuk na arhivskem področju tudi na območju bivše Jugoslavije. Sodiloval je pn Rječniku ar-hnke terminologije (1972) jJ Frirucniku iz arhivistike (1977), k: ju je izda'a Zveza društev arhivskih delavcev Jugoslavije, V let;h 1968-*9'T2 je bil glavni m odgoverni urednik jugoJo-vanikega strokovnega glasila Arhivist in od 198C dc 1988 Član sveta za znanstveno n zisknvalno dejavnost pn Zvezi arhivskih delavcev Jugoslavije. Na mnogih strokovnih posvetovanjih v Sloveniji m Jugoslaviji je mnogokrat nastopal z referati, ki so pomenili nove prisp ;vke v arhiv stiki
Svoje znanje je dr. Žontar dopolnjeval z obiski v tujih arhivih, predvsem v nemških in avstrijskih. Od tam je nrinaša] nove ideje in rešitve, ki jih je uspešne prenršal v naše prakso. Udeležil se je tudi več mednarodnih arhivskih kimgres^v na katerih je sodrlnval s prispevki in informacijami o arhnski prib irratik pri nas. Od 19U8-1972 je bil dopLni član mednarodnega arhivskega časopisa Arnhivum, V letu 198b je postal član komiteja za izobraževanje pn Mednarodnem arhivskem svetu in pokrhpri tem komitejj območje vzh?dne Evrope. Objavil je ve? prisptvkov v tujih strokovnih publikacijah.
Pri dr, Žontaria ne moremo vedno povleči estre ločnio* med zgodovinskimi in arhivsknr raziskavami. Na zgodovinskem področju se težišče njegovih razirkav usmerja predvsem na področje upravne, agrarni in kraj :vne zgodovine od srede 18. stol. do srede 19. stoletja. Vidni sc zlauti njegov prispevki s področja Jprrvne in krajevn.-zgodovini.. Sodeloval je v uredništvu -vrste Krdnj-jlah zbornJccv, kjer je objavljal svoji, prspevke P ipravfl in uredil je ponatis dela svojega očeta ar. Josip? Žontarja Zgodovina mesta Kra^a (1982), ki ga je dopohfl z razpravo Noveiia dognanja o zfic.dovij'- Kranja in nj-govega ob mcija Pri vsem trm je 5e našel čas, da je bi1 v letih 1972-1979 odgovorni uradnik Kronike, časopisa 7£ slovensko krajevno "odovino, pridsednik sekcije za kraj.ivno zgodovino ZgodoviLsk^ga društva za Slovenijo v letih 1976 1982, nekaj
časa, 19K2-19P4, tudi podpr :dsedr.ik Zveze zgc dovinsah društev Slovenije.
Ko pregledujemo dosedanjo delo našega jubilanta, ugotavljamo aa je ves čas žm, in tvorno sodeloval, mnogokrat pa je imel pebudo pn pomembnih vpralanjih arhivske dejavnestL Tiko nair je "azumljivo, da se njegove nove dolžnosti le nadgradnja vsega nje^ovegr dosedanjega dela, lq-r si prizadeva dvijniti raven arhiv ske dejavnosti med drugim tudi z kboljSenjem izt ■ braž vanja arhrvfstov in strokovnosti arhivskega dela. Žalimo mu tudi, da bi zaokrožil svoje raziskave z uda je preghda razvoja institudj na Slovenskem, njihovega pisarniškega poslovanja m sistrmom razvršcan'a gradiva. To delo bo velik_ga pomena ne le za arhiviste, študij arhivistike, a^ipak tud dragocera pomoč pn vsem iuziskovaliem delu. Jubilantu želimo, da bi svoje načrte s tega področja uresničil in obogatil arhivistike še z mnogim* svojimi razpravam1, v ker pf> smn prepričani, ker poznamo njegovo dejavnost in sistemati inost pri delu.
Lma Umzk
Arhivsta bibliografija: Samostojne publikacije:
Arhivi Od pisani ! do óakiadnlcc zgodovin^. Arhivskr dniltvo Slovenije, Ljubljana 1967, 56 str (Skupaj s S. Vil-fenoei)
Arhivi v jJweniji. Arbfvskr druitvu Slovenije ljubit ar 1970, 54 str. (Skupij s S. Vilfanom) Arhivistik Arhiv Jco društvo c'ov_nij \rhivski priročnik zv. 2, Ljubljana 1971, 170 str (Skupaj s s. Vilfanom, lastni prispevki 31-47. 12^1% ¿tt-typ) /irhivistilc Dopisni doizrvska univerza Univerzam, Ljubi -nr. L 984 170 itr. {Ocene Arhivi 8, 1655, 150; Der Archivar 35, 1985. 473, Archr initteüungen 34, 1984 218)
Razoravt in članki:
A.btvi občinski 1 adsldh odbom v LR Sloveniji. Arhiva. 9, 1960, 1, 37-44
ArhJvsku gradj/ u komur' i itrezu. Arhivist 10, 1961, 2, 82-101
Perspektiv" ihivske thübe v Sloveriji, NiS razgj«?1 13, 1!J64, 371. (Skupki z J. M ikom h S Vüianom) ¡>tuá>a doku men idjc i arhivi. Arhivist 14, 1965 1-2, 24-3C
Deveta konferenca ■ Jkruglog stola ufah « u LonHocm. Arhivih 14, 1965, 1-2, 125-129
Dukusija Inrtrui í ta dc trtvalal nouv 'am. Acta da huitii me conférc^eej m: m lUonal- dc la Tabli ronde des Archive) Pari; 1965, 217
SpEoft,n negi d íflzvcJa ir -tanja aihfvsk,- i'iufl» v Slovemjf. V: Vodr-k po arhivih Slovenije Lfubijair i965, 11-28. 'Skupaj z J. MaEknri in S Vilinom; Novo rihivako zakc-iodavstvr u Jugoslaviji Arb'vbt 16-17, 1966-1967, 1-2, 58-76
m
Osebne vesn
ARHIVI XV 1992
DesLlni aihiv v Ljubljani pred iciom 1918 Kroniki. 16, j9b8, 151-160
VL Medfunirodm kongre: arhiva u Madridu. Arhivis' 16,
1968,	\-¿, 77-89. Skupaj z M. Miloševem)
Diskusiji1 The jypoiogy oí QassiTi latíon systeir* Actes du
VIe Congris intemationil des Arch-zci (M~drid 3-7
septembre 1966). Archvum 18, 1968, 187
NaMi za ustanov Lev državmg i arhivi v Ljubljani prd pr
vo svetove* vtjjdo. Krcniku. 17, 19f9, 24-27
Hit sou~ccs if g t analógica. ra.varch in thc Yugoslavian
archives. WorM ccoTerence ju ■ecords and g:n.tdogi. il
sdmicr. Thc gencalogical societv of the Chuith oí Jésus
Qui?1 üf Lat'irday Siints, Sait Lak' City 5-8 Aug.ist
J969; 31 sti (Razmnor :no)
La Légisdation An Juvistiqui - Yugoelavie Archr um 19, 2965, m-224
ftmčna spii.ma i radni mesti u arhivima. Arhivis' 19, 1569, 1, 16-20
Novi nropisi u 1968, godini. Arhivist 19. 1, 74 75 >sœi kongi ïs rvstrijskij "hr/arjev v Gradcu, Arhivist 19,
1969,	2, Ç"-5S
Svetovni" kenfersnea o dokurr ;ntih v Sait Lake Gty-ju. Arhirisf 19, 2, 55-57
Novi zgradb' diž vnih irhïvov v Trsti' in Gorici Arhivi'1 2U, 1973, 1, 50-51
pisterai pTvobïtiiOg sredin-ar j" u upravnim registra turam;-, Rrzvitak sisicD ' Slove jja. Ariiivist 20, 1971, 2, 99-109, 141-144
Arhivski viri za zgodovino Slovenc a med loti 1918 in 194 K Pnspevk /u zgodov. delavskega giban a 10, 1971, 255-28*
B Snik flrhlrakc termine'ogije Jigoslavije Savez druitv •rhivskih radniku Jugoslaviji:, Zagreb 1972, 77 str (Skupa, z vi sodelsva)
Izv Staj o časopis j »Arhivi J«. Arhivis 22, 1*72, J 2, 45-4Ü
Arhivske zgradb' V Arhivske tehnik" Arhivsko druftvi-Slovenije, Arhivski rriročriti, zv. 1, LjuMjan® 197!, 35-111 Trinarla medjunarodna konfre idja ■ Okruelog stola arhiv, i* u BoruiL. Arhiv'« 23, 1973, 2-2, 179-181 75 let ZgoccTíJisxega arhiv,. L. ubij ana. V Starcjia Ijub^an-skp indusuija (razstavi Zgodovi-skcg* 'rhiva Ljubljana) Ljubi)ai 1973, 9-11
Arhivi v Sloveniji, V; Mali spoina ei.dklopediji 1, LKib-ljanfl 1^73, 79
Diskusija: Sonvj questions i bout thc Archive! of iiehitco-ture, Acter du VII1 Congrès intérnanos 1 des Archiva (Moscou 21-25 août 19T2). Archivi m 24, 1974, 25^-299 Arhivsk gradnjr u nistájanju i arhivi. V Priiufnik a arhivistiki, Savjz druïUvi 'rhivskih radnika Jugoslavije, Zagreb l!T™ 45-62
Arhivistični robi mi ob errdivu po oc.oboditvi. V \rhivsk;1 giadrvc v Sloveniji po osi iboditvi, Arhiv to druitv Slovenj]"'., Ljubljana i978, 31-36 Nekater< vprašanja ihizbc varstva ped « nom arhivskima jhiva v arhiv. V: Okrogle miza o problemih van*va irhivsktgL graditi med prevzi. nom v rrhiv, Arfcvsko druiVo Skwenije in komisij' za gradivi pred prevrmom v arhiv Sla^onosti rhrvov Slovenije, Ma "bor 978, 4-13
O delu fitrokovi komisiji za irhmstiko pri Področni raziskov lni skmrreti za humanistiír. ir zgoč winskt vde, Arhiv: 1, 1978, (9-50
XVii McJjonarodna konrerencija »Okrug-og stola aiiuva« u Najrobiju. Arhivis* 27, 1976, 1 2, 178-i6"i »Oprostit, nepoučeni mu jbČinsSTi Od pisarne do a k! dr:ce zgodovin, ob 60- .. lici Zgodovinskega družfv". Ljubljana). Naii razvidi 1979, 23, (1-! 12. 1579), 6/4-675
Ncicktcra vpr^ianja organu acijt driavnt uprav, n? Slover skem od srede 18, j tok tja do najnovejSct Čjsa. Arbvi 2,
1979,	13-16
Nastali «Je in Tizvoj upravnih bkrnjev n*i Slovrnskeiti do le'a i849. igodovinsL	34, 5980, 119-155
Perspektiv nadaljnjega razvoja arnivistikc. V. Deveti Jedl gicr irhivskih radnik1 JugosiavijL Refe.ati i fopitenja, Savez druiiava arhivskin radnika Jugoslavije, Struga 27-29. JL 1960, 37-45
Standardi za tchnlCka pitanja arhiva. Arhivi 79, Mf-ibor
1980,	6 str.
Pr rcpektive arhi.a kot udeleženca v varstvu fcilturne dediSčiuf Arhivi 3, 1T80, 41-45
Zbirm pod a tki o ust^ariMcih gnidivr. V: Vodnik po fondih Zgodovinskcg arbtva Ljubljana, Ljubjana 1980, 39^5U Predpisi. Vi urejajo irhivsko cejavnosi \rhhi iV, 1981 536
Virstvo »rhivskega in dokumtn' t me ga gradh-a v Zakona o naraviL in kultuir' oediSčini s posebnim oamm na organizacije združenegi dela Arhivi '81, Maribor 1981, 6-22 Aihivi v vruovanu kultura- disdiičine. V O kulturi v Ljubljani. Ljubljansk*. ku!tuma ski-pnost, Ljublj.ijia 1981. 18-19. (Skupr1 z M. Dr ovikom)
Urejanj* in ponisovani'' aihivskega gradivi - temena vprašanja metodi Jogije in postoph Arhivi 5, 1962 5-14 Pravil "ild na osnovi Zakona o nan vni in Iniltum. diiimi s posebni odrom na organizauje združenega dela. Aihivi ■Br, MifiSor 1982, 10-16
Pravd adainjeg rezvitka arhmkog zakonodavstv u Jk Slov 'tuji. Arh"ist 32, 1982, 1-2, 288-Z93 Stznje in problemi razisLtv na podrt** arhivistike Arhiv 6, 1983, 15-16
Priroč nik za „uokovnn usposabljanje delavccv, Vi diiLajo z dokumimamini -¡jadivoTi, L radni list SRo, Ljubi,"na -.98^, 136 :tr (Skupaj z več sodelavt., lastni pri pevki 45-58, 88
Izobraicvr^jt, poklid in delovn* mena v irhmh. Arhivi '84, Maribč TŠ84, 135-'46
10. m dnarodni kongre» -»diivov (Bonr, 17. de 21. septembra 1984). .Arhivist 34, 1984, 1 2, 226-234- Arhivi 8, 1985, 117-120
Ttiiičc dela in straVcr-ii problemi irhivov v Sloveniji, Arhh-' 8, 196:, 66-90
Arhivsk- delaf oet u 5!ovcniji i penpektive njenog diljneg nzvilka. Arhivi 35, 1985, 1-2, 3C44 Pravn-. osnove zaifiti -rhivske gridje. Arhh'at 36, 1986, 1% 45-51
Diskusija: AcU* du 10c Longris internatianal des Archiv s (Bonn 17-21 sept imbrc 19fl4x Archiv-m 12, J986 98-99 VjsIvo aihivsl g gradiv l druiun Z™m kakuraih orgrni-tadj Slovenije - Zve^ kritumih trgi lisidj mest". Ljubljane - Zgodovinski 'ihiv Ljub; na, Ljubljana 1966, 72 str (skupaj z več sodelavci lastni prispe-dt J5-:i0) Arhiv, Arhivi stik , V: ciklopedija Slovenij. I, Ljubljana 1987 112-119
Fizvoj 1 protlemi jugoslovensk- rhivistike. Arhivist 37, 1967, -2, 1J4-141
90 let zgodovinskega arhiv Ljub^ana. Kroniki 36, 1988, 1C8-117
Delovanje Centralne kome ij za umetnostni in zgodovinske spomenike, in Ar*' vskega sveta ter arhivi na Ki jijskem. Arnivi U, i988, 22 26
Pravilnik o strokovni obdelavi in izdelavi »ripomoČkov za raziskave nhivskega gradivi (ITradni list »RS, it 11/89). Arhivi 11, 1J86, 124 126
Etna Um "k - žestdcsetlctnica. Zgodovii dd čisopis 43, 1989, 125-126
Arhivi v Jugostlviji. Arhivi 12, 1189, 7-16
arhtv' xv 1992
OsfcDne vesti
149
Arhivsk_ izobrczcvanj' v Jugoslaviji s posebr " ozuooi na STovenijo. Arhivi 1 % 1989, 16-18
Vod jk po fondih in zbirk; h arhiva. 3b obja-.ih od' kov slovenskih *+iivov v zadnjih desetih letih. Arbivi 12, 1989, 49-5 J
Pojasnila k n. Icaitriii- vprašanjem y zvezi i pravilnikom o sestavi m vodeno cvid.nce diivskega gradiva. Arbivi 12, ,989, 1P2-104
Arb'«^ko grrdivo in niegove varovanje (analizr Rqxi-bli£kegs komilja za ' rulturo). Arhivi 12, 1989. 60-51 Pomi n dela dr Sergija Vilfana za razvoj 'rhi w in arti'-vislke v Jugoslaviji m Sloveniji. Ob sedemde&^iem življe-n^kem jubileju. Arhivi 12, i 989, 110-112 Ema Ur»ek - ïestdcietletnici> Arhivi 12, 1989, 114-1T 5 Archivi in Jugo&awii n. Scrinhim 4C, "Wîen 1989, 40H-431 Idrijski rudriild ihiv. V ldrijsld rudnik sktm stoletja. Razstava Zgodovinskega aihivj Ljubljana in Mestnega mu-zeia v idriii, tdrija - Ljubljana 1990, 7-11 Šolanje ?a potr be rrhivov - Db jn. ko'okviju komiteja Mednarodnega arhrvskeg;; sveta za poklicno izofcražcvpnje_ Arhivi 13, lv90; 125 12"7
ArehVal tod-books and menuals in slavir "inguages, ¿anus International Council on archives, i991, 2, 59-64 Spložri preglfd usharjalccv irhrvsb ga gradiva; Upra/a. samoupirfvn« interesne skuprosu. V: Vodnik Zgodovinskega ariiiv Ljubljana, Zgodov.nsld "rh>v Ljub j an a, iraitvo in razprav II, Ljubljana 1592, 11-29
Ri «cnz-jt:
Uputstvo za racionaliju org; lp eiju oihivskfc »kžbe u privremenim org mzarij-ima, Z igrcb 1968-19C9. ArhVist 19, 19«, 1, 86-88
Michel Duchiia, Les bâtiments et équipements d'archiver Pari: 1966. Arhivist 19, 1969, 1, 96-9? Majdi Sœole, GraÎSnt Srrîbarski mm - inventar m GiaiSnt Ribnica - inventar, Ljubljana 198U. Arhivi 4, 1981, 186-18?
Marjan Drnovfck, Arhivsk zapuščin Petra Gras< lilija 184? 1944 Ljubljana 1983 Arb-vi 5, 1983, 163 1M Savla Popov Zb'rka prepisa iz arhivske d latnosti, Beogr d 1987. Arhiv 11, 1988, 110-112
Uredništvo in dourednistvo:
Arhivis* 19b2 'zv. 2) - 1964, 1968-19*7 (glrvni in od govorni urednik)
Vodni* po uhivih Slovenije Dru!t/o arhivarjev Slovenije, Ljubljana 1965 '
\rliiVi a ti hnitra, \r ivske dn-ltv Sovenij rhivski prLočrlk rv. 1, Ljubljani 1972