Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 61.—. Poštno-ček ovni rač. 10.303.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO 2 MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, 'h strani Din 250.—, V« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Liberalna iraesu ne zrasiefo do nebe§.
To dokazuje Španija. V tej državi je z upeljavo republike zavladalo laži-svobodomiselstvo meščanskega liberalizma in marksističnega socializma. Vlada, ki ima sedaj v svojih rokah u-sodo Španije ter se imenuje svobodo-umno, je diktatorska in nasilnima,-ka-ikor je doslej ta država še ni imela. Primo de Rivera, ki je v . ejšnjem desetletju kot diktator vladal Španijo, je bil dobrodušen človek napram sedanjemu diktatorju ministrskemu predsedniku Azaai. ""roti nasilnostim Aza-nine \1ade sa je dvignil sam Miguel de Unamuno, vseučiliški profesor in duševni voditelj španske revolucije. V svojem govoru je ostro napadel izjemne zakone, izgon jezuitskega reda, požiganje cerkva in samostanov, policijsko inkvizicijo, ki je razvila svoje mreže po vsej državi ter je izjavil, da je liberalizem popolnoma bankrotiral.
Kakšne razmere sedaj vladajo v Španiji, pojasnjuje veliki londonski list »Times« v dopisu iz Madrida. V tem članku se med drugim navaja to-le: »Republikanska vlada je vsem osebam, ki so bile osumljene, da so bile v kakšni zvezi z zadnjo neuspelo pobuno, vzela vse državljanske pravice. Te o-sebe so bile vržene v ječe, kjer so ostale tedne in mesece, dokler se vladi ni zdelo potrebno, da stvar preišče. Ako se je izkazalo, da so osebe nedolžne, vendar niso dobile odškodnine za pretrpljena preganjanja. Pogažena je bila neodvisnost sodnikov, sodniki so bili odpuščeni iz službe in kaznovani. Kako se je postopalo z osumljenimi osebami, dokazuje Statistika, ky je nedavno bila prečitana v španskem parlamentu. Od 5000 oseb, ki so jih zaprli, je bilo sodišču izročenih samo 13. V svojem govoru v Valenciji je državni predsednik Zamorra poudaril, da mora biti republika za vse Špance, ker drugače bo propadla. Politika sedanje Aza-nine vlade pa je popolnoma protivna tem pametnim besedam. Kakor dolgo ne bo republika v Španiji spoštovala vsako prepričanje in svobodo državljanov ter zavrgla nasilna sredstva diktature, tiranstva in tlačenja, tako dolgo ne bo upanja na mir v Španiji.«
Vlada meščanskih in delavskih svo-bodomislecev je tudi izpraznila državno blagajno, v kateri je zazevala velika praznota. Finančna politika je popolnoma pogrešena in ne ve, odkod bi dobila država potrebne dohodke. Ko so
ukinili jezuitski red, so liberalci in socialisti mislili, da bodo jezuitska posestva vrgla težke milijone v državno blagajno. Pa so se močno urezali. Pri prevzemu teh posestev se je izkazalo, da so zgradbe tega reda imele kot posestnike vknjižene zasebnike, ali pa so bile obremenjene z velikimi dolgovi. Mesto gmotnih dobrin je država morala prevzeti te dolgove, vrhutçg£~pa mora razne dobrodetec "Ustanove, ki sojiiug^cj^^jezuiti vzdrževali iz podpor vernikov, vzdrževati iz lastnih sredstev. Z odstranitvijo jezuitov so španski liberalci hoteli uzadovoljiti socialiste, sedaj pa se radi blamaže z jezuiti obojim smeji španska in evropska javnost.
Finančni položaj države je zelo resen ter se nahaja v težki krizi. Končni obračun za leto 1931 dokazuje, da je bilo za 600 milijonov pezet manj dohodkov ko izdatkov. V prvih dveh mesecih sedanjega proračunskega leta so dohodki padli za 225 milijonov pezet. Kljub temu je vlada za 1. 1933 izdelala proračun, ki je večji kot oni, ki ga je uvedel Primo de Rivera ter je znašal
4413 milijonov, dočim znaša budžet za prihodnje leto 4711 milijonov pezet. --Ljudstvo je razočarano. Pričakovalo je, da bo vlada španske republike odstranila mnogotere prejšnje izdatke Španije kot monarhije. Toda ni se zgodilo. Vojno ministrstvo je povišalo svoj proračun za 75 milijonov, čemur je Aza-nina, vlad« pritrdila, da si zasigura naklonjenost višjih Častnikov. V isto svr-ho je tudi dovolila višjim uradnikom luksuzne avtomobile na državne stroške. Za parlament in senat se izdaja toliko, kolikor se ni trosilo nikdar prej. Nezadovoljnost radi take finančne^po-litike se razširja v vseh slojih, zlasti med poljedelci, ker jim je zakon o agrarni reformi naložil velika bremena. Zakon namreč predvideva odškodnino prejšnjemu posestniku za odvzeto zemljo, živino in orodje. Radi tega je zavladalo veliko nezadovoljstvo in pravcata zmeda v nekaterih pokrajinah, kakor v Estremaduri in Andaluziji. Španski liberalci in socialisti torej doživljajo na sebi po zgodovini izpričano resnico, da svobodomiselna drevesa ne zrastejo do nebes.
V NAŠI DRŽAVI.
Kct podporo siromašnemu prebivalstvu v naši državi je odobril ministrski svet 50 milijonov kredita za podpiranje glede prehrane pasivnih krajev in za brezposelne. Na dravsko banovino odpade od omenjene svote 6,200.000 D.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Madžarski parlament je bil odgoden do 20. januarja.
Položaj bolgarske vlade je nesiguren,
ker zahtevajo zemljoradniki 4 ministrska mesta in takojšnjo preureditev vlade.
Nemške zahteve glede razorožitve.
Nemški zunanji minister Neurath na-glaša z ozirom na položaj, ki je nastal po sporazumu petih držav o nemški enakopravnosti glede oboroževanja, da bo nastopila Nemčija na razorožitveni konferenci v Ženevi z dvema zahtevama: 1. Tudi druge države se naj razorožijo do stopnje, kakor jo predpisuje versaillska mirovna pogodba Nemčiji. 2. Nemčiji se naj prisodi z drugimi državami enaka vojaška pravica.
Pod novo nemško vlado generala Schleicherja. Pred božičnimi prazniki so bile. v Berlinu na dnevnem redu ple-nitve trgovin z živili. Napade so zakrivili mlajši brezposelni. Za božične praznike je zavladal med vlado in strankami kratek mir. Na eni izmed prvih sej državnega zbora v januarju bo imel kancler general Schleicher govor o programu svoje vlade. — Nemška vlada je dovolila kredit 1,500.000 mark za podporo brezposelnim. Glavna bremena za brezposelno nosijo v Nemčiji občine ter okraji.
Nova Boncourjeva francoska vlada se je predstavila parlamentu dne 22. decembra. Izjava nove vlade napoveduje nadaljevanje pogajanj z Ameriko o vojnih dolgovih, izvajanje dosedanje zunanje politike in nekatere zakonske spremembe v področju kmetijstva ter nezaposlenosti.
KATOLIŠKEM
Anglija se nagiba h katolicizmu. Nekoliko stotin angleških protestantovs-kih duhovnikov je nedavno izdalo o-lclic, v katerem i duhovniki v zvezi s svetnimi razumniki zagovarjajo in zahtevajo združenje z Rimom, to je, s ka-
ioliško Cerkvijo. V tem oklicu izpove-lajo podpisniki svojo vero v troedine-;j;a Boga, v učlovečenje Sinu božjega in odrešenje ljudi, v Devico Marijo in Mater božjo, v resnično navzočnost Telesa in Krvi Jezusove v Najsvetejšem zakramentu, v 7 zakramentov, ki jih je ustanovil Jezus Kristus, v vice, vstajenje in večno življenje. Kar se tiče oblasti rimskega papeža, izpovedujejo to-ie: »Verujemo in izpovedujemo prvenstvo papeža, in sicer ne samo v časti, marveč tudi v oblasti, ker je on naslednik sv. Petra, prvaka apostolov, in namestnik Jezusa Kristusa. Verujemo in se podrejamo odločbam velikega vatikanskega cerkvenega zbora (1.1870) o prvenstvu rimskega papeža in o njegovi nezmotljivosti.« V istem smislu so ti angleški protestantovski duhovniki in razumniki izdali pravila »Bratovščine edinstva«, ki so prešinjena z MtrefiO ill odkrito težnjo napram katoliški Cerkvi. V nie.«ecih. novembru in decembru je nekaj stotin angleških uU-hovnikov podpisalo izjavo, da je nujno potrebno izvesti združenje s katoliško Cerkvijo ter se podrediti papežu.
Napredek katolicizma v Afriki. An-r$eška vzhodna Afrika je 1.1931 imela ekdli 12 milijonov prebivalcev, med katerimi je 865.693 katoličanov. Ako tem prištejemo okoli 300.000 katehumenov = pripravnikov za sv. krsL, znaša število katoličanov preko 1,200.000. To afriško ozemlje je za katolicizem velevaž-Tukaj je bilo prelito veliko muče-niške krvi. Tukaj se je zlomil val mo-hamedanizma {mohamedanske vere), ki je iz severne Afrike prodiral proti ju-^u. Ti veliki uspehi so se dosegli ob primeroma majhnem številu misijonarjev. V tej obsežni afriški pokrajini deluje 663 misijonarjev, 224 bratov pomočnikov, 844 redovnic domačih in tu-jeiodnih, in 8680 katehistov. V teh krajih hodi v katoliške šole 174.127 učencev, in sicer 105.679 dečkov in 68.448 deklic. Tudiprotestantovski misijonarji so si to pokrajino izbrali za svoje področje, kjer pa kljub velikim denarnim sredstvom nimajo uspeha, ker jim nanjka dejavna ljubezen do bližnjega n vzvišen zgled, ki ga dajejo katoliški misijonarji. Celo neki pravoslavni škof, ti se imenuje naslednika sv. Petra iz Vntiohije, se je pojavil v tej pokrajini, pa ga nikdo ne upošteva.
Bal ljubezni do bližnjega. Bilo je v -oboto pred zadnjo adventno nedeljo. V mestu Jassy v Romuniji je dobrodelno društvo »Ljubezen do bližnjega« priredilo v veliki dvorani društva za šport in glasbo svoj bal. Obisk bala je bil prav dober, občinstvo je napolnilo dvorano. Ko je bila zabava v najboljšem teku ter so se pari plesalcev v razigranem veselju vrteli po plesišču, je naenkrat prihrumelo v dvorano precejšnje število fantov, oboroženih s palicami in gumijevkami. Napadli so plesalce in plesalke, divje tolkli po njih, ter jih 40 ranili, med njimi 15 tako težko, da so jih morali prepeljati v bolnico. Lotili so se ne samo ljudi, marveč tudi pohištva in*opreme v dvorani ter vse razbili in pokončali. Gostje, zlasti gospe in gospodične so v divjem begu drvele iz dvorane. Zunaj pa so čakali drugi fantje, ki so z isto divjostjo
Za vsake oči — optik Peteln
Maribor, Grajski trg 7.	1324
pretepali ubežnike in ubežnice. Policija ni mogla izslediti fantov-napadal-cev. Tako se godi ljubezni do bližnjega, ako priredi kak bal.
Bil krščen v zadnjem hipu. Slovenska misijonarka Ksaverija Pire piše iz Svatova na Kitajskem »Katoliškim mi-sijonom« med drugim to-le: »Bila sem s č. predstojnico po opravkih v pristanišču. Deževalo je in močan veter je pihal preko razburkanega morja. Na enem izmed pomolov je ležal zleknjen mlad človek. Pod glavo je imel s papirjem pokrit kamen, obraz pa mu je bil ves mrliški. Le oči so še živo gorele. Upiral jih je v nas, kot bi nas hotel prositi usmiljenja. Č. predstojnica reče Kitajki, ki je bila z nama: »Govori revežu nekoliko o Bogu, na pragu smrti je.« Kitajka je začela z vso zgovornostjo. Bolnik je poslušal, prikimaval in ko sni (j £a vprašale, ali bi hotel iti v nebesa, je vzuinnii.- 1>Q kako rad!« Med tem pa se je že zbrala množica pristaniških delavcev, nosačev in tudi vsako vrstnih postopačev in radovednežev o-krog nas. Pripovedovali so nam, kako dober dečko je bil ta bolnik, dokler je bil še zdrav, kako uslužen in nadarjen. Govori štiri kitajska narečja, ki se razlikujejo kot štirje jeziki. Starši so mu daleč nekje pri Singapurju in bolan je že nad mesece na črevesnem katarju. Tedaj se nam je še bolj smilil. Č. predstojnica je rekla: »Nosilnico mu plačam, če mu pomagate vanjo, in tistemu, ki ga spremi v bolnico, dam tudi 20 centimov.« Brž se je ponudil krepak možak iz gneče, »Ko bi imele vsaj kako svetinjico«, reče č. predstojnica. Ker nisva imeli ničesar s seboj, sem dala siromaku svojo lastno Don Bos-kovo svetinjico z vratu. Ko bi videli, koliko poželjivih oči je bilo uprtih vanjo! »Dobro jo shrani! — V žep jo de-ni! — Ne, za srajco! — Boljše je, če jo držiš v roki! — Veš, to je talisman zo-pe- vse hudo! — Lepo se zahvali!« — Tako so mu naročali vse vprek. Končno je bil revež v nosilnici in kmalu tudi v mestni bolnici. Kitajka, ki smo jo poslale za njim, gledat kam ga bodo položili, ga je krstilr na njegovo lastno prošnjo in veliko veselje še tisti večer na ime Jožef. Jutra ni več učakal. Ves srečen je odšel k svojemu Stvarniku.«
HTmmoííhI
Višji mašniški redovi v letu 1933 v naši škofiji. Višji redovi se bodo delili v nastopnem letu 1933 v sledečem sporedu: Prvi višji red ali subdiakonat na dan 6. januarja 1933, ki je praznik Raz-glašenja Gospodovega. Drugi višji red ali diakonat na dan 1. aprila 1933, ki je sobota pred Tiho nedeljo. Tretji višji red ali presbiterat na dan 9. julija 1933, ki je peta pobinkoštna nedelja ali nedelja slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Subdiakonat bodo prejeli naslednji gojenci V. in IV. letnika v kn.-šk. Duhovniškem semenišču: Iz V.
letnika: Čakš Štefan iz Šmarja pri Jelšah, Čoki Janez iz Zibike, Halas Daniel iz Črensovc, Kolenc Martin iz Zagorja ob Savi, Orešnik Jožef iz Ljubnega ob Savinji, Varga Jožef iz Bogojine. Iz IV. letnika: Bratuša Alojzij iz Negove, Križan Franc od Sv. Lovrenca na Dr. polju, Pečar Franc od Sv. Martina pri Vurbergu, Prelog Ljudovik iz Frama.
Za seprovizorja je postavljen na Go-milskem g. Ivan Atelšek, župnik v Bra-slovčah.
Dvajset let Legatove šole v Mariboru. Dne 3. januarja 1933 preteče 20 let, odkar je bila ustanovljena in otvor-jena Legatova šola. Radi tega se bode vršila tekom drugega meseca primerna slavnost, na katero bodo vabljeni vsi prejšnji absolventi in absolventinje, učitelji in profesorji, zastopniki oblasti in časopisov ter prija-telji šole.
Ženska lahkovernost. Brezposelni delavec Josip Štumpf iz Rač pri Prager-skem se je izdajal po Mariboru kot hišni posestnik ter poštni uradnik. Kuharici Tončki je-obljubil zakon in ji je izvabil z ženitovanjsko sleparijo 900 težko prihranjenih Din, da bode plačal s tenl deuSrjcm hišne davke. Zaročenca ni bilo, ko je prejel denar, od nikoder več na spregled. Nikdo gd ju poznal kot hišnega lastnika, še manj kot poštnega uradnika. Ko se je pa drznež dne 21. dec. zopet upal k Tončki, je ta po spoznanju goljufije pozvala policijo, ki je vtaknila sleparja pod ključ.
Smrtno nevarno se je opekel z vrelo vodo v Podovi pri Mariboru llletni Štefan Pauko. Dečka so oddali v mariborsko bolnico.
Dva detomora so odkrili v obmejnem delu župnije Sv. Ana v Slov. goricah. Enega otročička so našli v kleti, drugega v grmu. Zaprti sta radi suma detomora dve ženski.
Vse pride enkrat na dan. Orožniki v Dravogradu so predali sodišču posestnika Obrovnika in njegovo ženo Terezijo iz Broda pri Dravogradu. Obrov-nik je po enem letu priznal, da je za-žgal dne 30. junija gospodarsko poslopje na ta način, da je postavil v skedenj med seno gorečo svečo. Sveča je dogorela do sena v dveh urah, na kar. je izbruhnil požar, ki je uničil poslopje. Požigalčevo ženo so zaprli radi moževe trditve, češ, da ga je nagovorila ona k požigu, ker ima preveč dolgov, poslopje je že staro in dobro zavarovano. Zavarovalnici »Dunav« in »Slavija« sta izplačali ženi 18.000 Din.
Badi uboja 5 let zapora. Ferdinand Slameršek iz Sterjancev pri Veliki Nedelji je dne 25. avgusta zabodel v nekem vinotoču po končanem kožulianju Rudolfa Toplaka v vrat, da je slednji izkrvavel. Pred sodiščem v Mariboru se je zagovarjal obtoženec dne 21. dec. s silobranom, ker ga je Toplak poprej obklal z nožem. Slameršek je bil obsojen na pet let zapora.
Nehote povzročil smrt. Vincenc Sve-tec iz Kroga pri Murski Soboti je v nedeljo v mesecu juliju po ostrem prepiru udaril svojega tasta, 721etnega Ivana Kereca, s pestjo po obrazu, da se je udarjeni s hrbtom prevrnil po mizi in je na posledicah umrl. Obtoženec je svoje dejanje pred mariborskim sodi« ščem dne 21. dec. prinzal, pa je bilo
Lonce po kuhanju ...
čisti hitro čistilka Vim!
«
Kako težko je bilo doslej po kuhanju očistiti kuhinjsko posodo! Z VIM-om je to igrača. VIM čisti hitro, ker vsebuje jriiloj Nesnago ne praskaj marveč jo razkroji To more samo VIMl
V'3 8-32
ČISTILKA VIM ČISTI VSE I
očividno, da ni povzročil smrti namenoma. Obsojen je bil le na 6 mesecev zapora.
V spanju sta ga zaklala. Dne 20. dec. na večer so bili pri žganjekuhi posest-nice Marije Toplak v Mostju pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah 221etni hlapec Lovrenc Brumen ter krog 18 let stara hlapca iz Most ja: Jakob Mergeduš in Anton Slana. Fantje so seve pili žganje, se sprli med seboj in Mergeduš ter Slana sta naskočila Brumena z noži. Napadeni je ušel iz žganjarne in pribe-žal domov k posestniku Jakobu Toplaku, kjer se je podal spat. Zasledovalca sta napadla že spečega in mu prizadja-la od kolen do trebuha z noži 16 vbod-Ijajev, od katerih sta bila dva smrtonosna. Brumen je izkrvavel. Mladostna morilca sta po krvavem dejanju pobegnila.
Težja nesreča pri delu v vinogradu.
Alojz Hvaleč, 281etni posestnik iz Hla-poncev pri Ptuju, je padel pri delu v vinogradu 3 m globoko, si zlomil nogo in se tudi sicer na znotraj poškodoval.
Občinskega stražarja Franca Centri-ha, ko je napovedoval policijsko uro po Bregu pri P4uju, sta pobila na tla dva krošnjarja iz Zlatarja na Hrvatskem. Napadalca so orožniki aretirali.
Zagonetna smrt starke. V Šalovcih v Prekmurju so našli dne 21. novembra v svoji sobi obešeno 811etno Ano Leb-ševo. Radi uboštva je bilo skraja vse prepričano, da si je reva sama končala življenje. Ljudska govorica je razglašala, da je kriva smrti omenjene zločinska roka, in je bila Lebševa na sodno povelje iz Murske Sobote odkopana in raztelesenje je ugotovilo nasilno smrt. Radi te zadeve so bile že aretirane 3 osebe in oddane v preiskovalni zapor mariborskega okrožnega sodišča.
Pretkana tatica, ki je imela smolo. Kramarica Francka Sluga z Gomilske-ga je hotela v Celju na že v Mariboru od druge ženske preizkušen način ogoljufati in okrasti nekatere celjske trgovce. V neki manufakturni trgovini v Celju je kupila blaga za 696 Din. Ko so jej stregli, je ukradla blaga za 181 Din. Ivo bi bila morala plačati pri blagajni na listku zabeleženo svoto 696 Din, je izginila. V neki drugi trgovini je odnesla blaga za 149 Din. Aretirali so ¡Slugovo izpred hotela Skoberne, ko se je hotela odpeljati z avtoomnibusom v Savinjsko dolino.
Vlom v župnišče. Iz Zabukovja pri Sevnici poročajo: V nedeljo dne 18. t. m. je tat vdrl v župnišče med jutranjo sv. mašo. Prišel je skoz kuhinjo, kjer je stri okno in ukradel 100 Din. V pisarni in sosednji sobi je vse premetal, a k sreči nič ni našel denarja. Tudi obleke ni nič odnesel, ker so ga ljudje opazili in prepodili. Skočil je zopet sko zi okno kakih 5 m visoko in srečno odnesel pete.
Smrt fantka pod avtomobilom. Dne 20. decembra se je zgodila v Trbovljah na cesti od kolodvora nesreča, ki je zahtevala življenje učenca I. razreda Ivana Veberja. Šolar se je hotel na najbolj ozkem prostoru ogniti nasproti prihajajočemu avtomobilu s skokom na njivo. Pri skoku je pa tako nesrečno omahnil, da je padel pod avto, ki mu
je šel preko glave in je bil fant pri priči mrtev.
Tatova smola. V vasi Zagorica v o-kolici Kamnika se je odigral zadnje dni ta le slučaj: V hiši tovarniškega zastopnika je bil osemletni Mirko edini doma, ker sta se mudila oče in mati v mestu. Stopil je v sobo neznanec ter vprašal fantka, če je res sam doma, kar mu je otrok pritrdil. Tujec je začel stikati po sobah in je zadel na gospodarjevo sukno, v kateri je našel 2500 Din in je odnesel. Vrnivšemu očetu je otrok natančno opisal tujca, katerega je ta izsledil v Kamniku in ga pozval na orožniško postajo. Na hodniku na orožniški postaji si je uzmovič brisal čevlje in v trenutku, ko je oče odprl vrata, je vtaknil ukradeno listnico pod slamnjačo za čiščenje čevljev. Pri telesni preiskavi niso našli orožniki pri njem ničesar sumljivega in je tudi tatvino v Zagorici odločno tajil. Eden od žandarjev je slučajno našel pod slamnjačo potisnjeno listnico, v kateri je bilo samo še 347 Din, Tat ni hotel povedati, kam je dejal preko noči toliko stotakov. Toliko so iztisnili iz lopova, da je priznal, da je brezposeln, mora skrbeti za ž6no in 4 otroke. Po izvršeni tatvini je popival po Kamniku.
Vlomi v pastirske kcče. Na Veliki planini nad Kamnikom so obiskali neznanci tamoSnje pastirske koče, ki slu-
žijo v zimskem času kot zavetišča smučarjem, in pobrali iz njih vse, kar se je dalo odnesti. Štedilnike in male pečice, katerih ni bilo mogoče .vzeti s seboj, so razbili.
Po 18 letih se je vrnil iz Poljske v Jezico na Kranjskem Jožef Škrlj iz Kleč, p. d. Bosteč.
Pregnan vlomilec. V noči od 20. na 21. decembra je vlomil neznanec v kar-meličanski samostan v Mostah pri Ljubljani. Vlomilca so pravočasno prepodili.
Povodenj na južnem Francoskem. V
južni Franciji je bila pred božičnimi prazniki vsa obala od vzhodnega roba Pirenej do reke Rodana poplavljena. Mnoge občine in vasi v okolici Perpig-nana v obsegu 50.000 ha so popolnoma odrezane in jih morajo letala preskrbovati z živili in vodo. Pri Maries de la Mer je voda odnesla 100 m dolg most in je tudi to mesto popolnoma odrezano od ostalega sveta.
Amerikanci bodo pili pivo. Ameriški senat je pred božičnimi prazniki z 230 proti 65 glasovom sprejel predlog fin. odbora, s katprim se dopušča proizvodnja in točenje piva v Združenih državah. Pivo bo smelo imeti 3.2% alkohola. Davek na sod piva bo znašal 5 dol. Predlagali so, da se popolnoma ukine alkoholna prepoved, vendar je bil pred log z veliko večino odbit. Zelo dvomijo,
da bi ta sklep posta! zakon, dokler traja službena doba sedanjega predsednika, ker je Hoover baje sklenil vložiti proti temu sklepu svoj veto (ne dovolim!).
Tvrdka Hrastelj Joža v Gornji Radgoni je
v letu 1932 darovala pogorelcem v svojem o-kolišu 3500 kg apna in 1750 komadov strešne opeke in to sledečim pogorelcem: Jožefa Ferk, posestnica, Jauhova; Josip Scheiher, posestnik, Gornja Radgona; Adolf Ferk, posestnik, Ščavnica; Peter Geček, posestnik, Ščavnica; Janez Žokš, posestnik, Hercegovščak; Marija Osojnik, posestnica, Gornja Radgona; Josip Ropoša, posestnik, Črešnjevec.
Dobro toaletno milo ne sme samo prijetno dišati, temveč tudi po svojih sestavinah v medicinskem smislu delovati očiščujoče na ko-<.0. Samo tako lahko koristi pri negovanju telesa. Ravno zato so Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja tako cenjena. Paket s 5 vrstami mila za 52 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.
Polovica žetve v južnoameriški Argentini je ogrožena od kobilic. Oblast v Buenos Airesu je sklicala pravi vojni svet učenjakov ter vseh mogočih praktikov, kateremu sta prisostvovala tudi argentinski kmetijski ter vojni minister. Tokrat so se zedinili na velikopotezni bojni pohod proti grozni nevarnosti kobilic. Prvi obrambni korak je bil ta, da je razdelila vlada 40 milijonov varnostih pločevin ogroženim kmetovalcem, da bodo lahko ogradili svoja polja proti lazečem kobaličjem naraščaju. Letečim množicam kobilic se bodo postavili Argentinci v bran z letali, ki bodo širila med zalego — strupene pline.
V argentinski pokrajini Entre Ris se je pojavil pred kratkem roj kobilic, ki je doslej največji. Po obsegu je meril 25 km in je. letel 4 km na gosto. Kjerkoli se je spustil na tla, je preostala tekom nekaj minut samo še gola zemlja. Med take roje se ne sme podati aeroplan, sicer bi bil zgubljen. Celo železnica ni mogla voziti, saj so bile tračnice po cele rhetjre visoko pokrite s kobilicami.
Leteča trdnjava se imenuje najnovejše ameriško bombno letalo, ki proizvaja 650 k. s., poseda 5 strojnic in celo skladišče za bombe.
j a
Žrtve tunelske nesreče pri švicarskem mestu Luzern odnašajo.
Olje pridobivajo naravnost iz na dnu morja ležeče žile pri severnoameriškem mestu Los Angeles. — Levo: Viharna nesreča v japonskem mestu Jokohama. Podrtih je bilo 500 hiš in 50 oseb pa ubitih.
Prva vožnja najhitrejšega voza na tračnicah. Voz je prebrzel razdaljo Hamburg—Berlin v dveh in pol uri.
Aparat, s katerim je mogoče slišati na razdaljo 3000 km — od ruskega otoka Nowaja Semlja do Potsdama pri Berlinu.
Amaconas, ki spada tudi med čisto neraziskano ozemlje Južne Amerike.
Napram ogromnim kobiličnim rojem pomagajo danes najmodernejša sredstva še bore malo. Argentini je predložen načrt obmejne obrambe, ki bi stal 200 milijonov mark. Nameravajo namreč, da bi 2000 km argentinske meje zaprli z oviro iz žice ter pletenja in za to oviro bi naj prišel z oljem napolnjeni pas. Znano je namreč, če pridejo kobilice iz pragozda, da se spustijo na tla na prvi pripravni prostor. Sedaj upajo, da bodo z oljnatim pasom uničili pretežni del rojev, predno bodo prodrli v notraj-nost dežele.
vzorno poljedelstvo, vzorna živinoreja, vzorno sadjarstvo itd., če pa ne bo mogel ničesar prodati; če bo prodal, bode moral dati za smešno nizke cene. Kje naj kmet dobi denar, da bo davke in dolgove plačal, za zimo družino oblekel, otrokom dote dajal, delavce plačeval, ki so še vedno tako dragi kot leta 1924, ko je bilo dobro za denar. Kako naj da sina, ki je brihten, v kmetijsko šolo, da bo napravil vzorno posestvo in potem lažje gospodaril, če pa znaša šolnina 400 Din in še drugi stroški blizu 100 Din na mesec. Za celoletno šolanje sina mora prodati 6—8 krav, do-čim je pred leti lahko z 1 kravo izšolal dva sina. Kmet dela celo leto od zore do mraka v potu svojega obraza z žu-ljavimi rokami v veselje, da bo prišel kupec in plačal njegove pridelke še po primerni ceni. Ko pride, ponuja kakor za živino, žito, sadje, vino, les itd. tako smešne cene, da kar očitno osramoti kmeta in njegov stan. Kmet, kar kupi pri trgovcih in industrijski izdelki so
še vedno visoko v ceni in še celo rastejo, dočim kmetijski pridelki od dne do dne padajo. Zato ni čuda, da marsikateri stari kmet pravi, da gre boljše vsakemu postopaču, ko gre toliko prosit, da dobi jesti, potem pa v senci leži in tako brezskrbno živi.
Oni, ki delajo kmetijsko krizo, to so: mesarji, agenti, trgovci, posredovalci in drugi prekupčevalci. Ti gospodje hodijo elegantno oblečeni z aktovko v roki in se vozijo vsak s svojim motorjem ali avtomobilom. Kje je videti kakega takega gospod, ki mu nese njegovo podjetje stoprocentne obresti, seveda na kmetov račun, da bi bil postaran in suh kakor je kmet. Če pogledamo dalje, vidimo te gospode na letoviščih, v zdraviliščih, ki že bolj spadajo med letovišča, na veselicah, v najbolj gosposkih hotelih in še ne vem kje se zabavajo in zapravljajo kmetov denar. Ali je videti tam tudi kakega kmeta? Ni ga, če je, je bela vrana in ta hitro zdrkne s posestva.
Kako in kaj je z našim sadjem?
Domač trgovec kupi od kmeta sadje prav po nizki ceni in ga proda z dobrim zaslužkom dunajskemu trgovcu. Dunajski trgovec ga zopet z dobrim zaslužkom proda holandskemu trgovcu v Amsterdam ali angleškemu v London in od tam še le sadje potuje, kamor je namenjeno. Tam ga sprejme predzadnji trgovec, ki ga razproda manjšim trgovcem in kramarjem. Ti ga še le razprodajajo na drobno. Ni čuda, da je pri nas sadje tako poceni in tam, kjer ga uživajo, tako drago, ker vsi ti trgovci si drago zaračunajo prevozne stroške in trud, povrhu pa še hočejo dobro zaslužiti. Neka vplivna oseba je pravila, da je bilo pri nas sa-
V zvezi s strašno nevarnostjo, ki o-groža argentinsko žetev, sili v ospredje vprašanje: Odkod da prihajajo kobi-lični roji? Izvor kobilic je, kar se tiče Južne Amerike, še nepojasnjena uganka. Znano je, da komaj iz jajčec izlezla mladež preostane na polju po odletu letečih rojev, in ta zgine po preteku nekaj časa v severne pokrajine, odkoder se povrne po pol letu v ogromnih letečih rojih, ki uničujejo do golega prav vsako zelenje.
Znanstveniki se še niso izrekli natančno glede domovine kobilic in ko-lebajo med pokrajino Chaco, radi katere se tepeta sedaj državi Bolivija ter Paragvaj, in med izvirom veletoka
i
Kmefllska Urim m m-
(Piše Martin Stojan, absolvent kmetijske šole, Sv. Primož pri Sv. Juriju ob južni žel.)
Ljudske pijavke.
Kmetijska kriza pritiska na kmeta z vso silo, da kmet že ne more več dihati. Kako ne, saj kar kmet kupi, mora vse tako drago plačati, kakor leta 1920—1927, ko so imeli kmetijski pridelki najvišjo ceno, dočim so danes padli za 60 do 70%, živina celo za 70 do 80%. V kmetijskih šolah učijo, da absolventi naj napravijo vzorne kmetije s tem, da uredijo poslopja, povzdignejo sadjarstvo, poljedelstvo, živinorejo itd. Oni bodo v bodočih letih pionirji kmetijstva. Kaj bode absolventu pomagalo
Najnovejša dunajska radic-oddajna postaja na Bisam-bergu.
Ije po 1 Din in potem se je prodajalo aa otoku Java v Južni Aziji po 35 Din našega denarja. Lep zaslužek, ki so ga imeli ti trgovci. Ko bi šlo po poštenju, bi morala biti razlika največ 10 do 12 Din z vsemi stroški in še z dobrim zaslužkom vred. Pri nas bi bilo sadje veliko dražje in oni bi ga veliko cenejše uživali.
Ko bi imeli naši kmetje več pojma o zadružništvu, bi lahko sami poiskali in spravili sadje na svetovni trg. Ustanovila bi se v vsakem srezu sadjarska zadruga, ki bi imela svoje skladišče z vsemi pripravami. V večjih krajih sre-za naj bi imela svoje podružnice, oziroma zbiralnice. Člani teh zadrug bi po zakonu morali biti vsi kmetje, ki bi imeli sadje za prodajo. Vse te zadruge naj bi bile članice zveze, to je: glavne zadruge v dravski banovini. Ta sveža naj bi izdelala pravilnik, po katerem bi se morali vsi člani strogo ravnati v dobro zadruge. Ob času sezone bi morala imeti vsaka zadruga oziroma podružnica nadzornika, ki bi nadzoroval, da bi se ne godile neprilike. Biti bi moral sadjarski izvedenec^ pa dober zadružnik. Glavna zadruga, t. j. zveza, bi morala imeti revizorja, ki bi strogo vodil revizijo po srezkih zadrugah in njih podružnicah. Revizor bi moral biti izveden sadjarski strokovnjak, a Seveda tudi dobre zadružnik. Tudi bi imela zveza enega zastopnika, ki bi po njem poiskala inozemski trg, od tam poklicala kupce, da bi tukaj videli sadje in se dogovorili glede cene in prevoza. Kmet bi lahko prodal sadje vsaj po 3—4 Din in če računamo stroške 7—8 Din, bi se tam prodajalo naše sadje po 10—12 Din za 1 kg.
Eaj pa živina in kako je z njo?
Kmet redi živino v tolažbo, da bode prišel mesar in plačal žival še po primerni ceni. Ko pride, mu obljubi ceno, da ga očitno osramoti, mu plačuje debelo živino največ po 3—3.50 Din in on prodaja meso po 10—12 Din. Ako računamo odpadke in stroške 2 Din, če ima za delo 2 Din, še dobro zasluži. Od koga so pa ostali 3 Din? Kmetovi so!
Neki posestnik je moral zaklati vola, ker se mu je zapeklo, in proda mesarju najboljše kose komaj po 1.80 Din; dočim ga je mesar gotovo sekal po 10 Din. Če računamo vse stroške z mesom vred 3 Din, je mesar gotovo zaslužil 7 Din pi- 1 kg. Lep zaslužek!
Tudi živino bi lahko kmetje prodajali zadružno kot sadje. Živinorejske zadruge so se že ustanovile. Sedaj naj bi se še prodajne in klavne. Živinorejske zadruge bi tudi lahko ustanovile nekako samopomoč. Če bi bilo v eno zadrugo vpisanih iOOO živali in bi od teh ena poginila, ki je vredna 2000 Din, bi se od vsake teh vpisanih živali pobralo 2 Din in nobenemu bi se nič ne poznalo, in onemu, ki bi bil ob žival, bi bilo mnogo pomagano.
Člani vseh teh zadrug bi po zakonu morali biti vsi kmetje.
Še druge zadruge.
Tako bi se lahko ustanovile še druge zadruge, kakor vinarske, mlekarske, za prodajo poljskih pridelkov, strojne,
lesne, vodne itd. Da bi se pa to razvilo, bi morala država izdati potrebne zadružne zakone z dobrimi pravilniki in zadruge bi se jih morale strogo držati. Vsak član, ki bi bil sprejet v zadrugo na občnem zboru ali na seji, naj bi mu natančno razložili pravilnik, da ne bi se izgovarjal, če bi kaj zakrivil, da ni vedel. Vsak, kdor bi kako škodo napravil, naj bi tudi sam trpel. Zadrugo naj bi vodili takšni ljudje, ki bi nekaj razumeli o zadružništvu in delali v dobro zadrugi. Revizor od zveze naj bi zadruge strogo pregledoval, da ne bi se godile goljufije, kakor so se že pri večini zadrug. Vsakega člana, ki bi se ne hotel držati pravilnika, naj bi ga brezpogojno vrgli iz zadruge.
V nekem kraju še pred vojno je bila zadruga »Konsumno društvo«. Člani so jedli in pili na »puf«, gospodinje so se hvalile, da toliko kave in sladkorja še nikdar prej niso imele. To pa ni dolgo trajalo, ker zadruga je prišla v dolgove in zato morala napovedati — konkurz. Drago so morali člani plačevati sladkor, kavo, klobase, pijačo itd. So kleli zadrugo, pa krivi so bili sami in slabo vodstvo, ker se niso držali pravilnika. Tako se je že zgodilo na velikih krajih. Zakaj dobro uspevajo zadruge na Danskem, v Nemčiji in na Češkem? Zato, ker so kmetje bolj izobraženi in se zavedajo zadružništva. — Pri nas pa, predno bo prišlo zadružništvo na tako visoko stopinjo, še bo treba vzgojiti hajprej ljudi
Ker sta skupščina in senat sprejela podaljšanje zakona o zaščiti kmeta, prinašajo sedaj »Službene novine« tozadevni zakon. S tem se veljavnost zakona z dne 19. aprila o zaščiti kmeta podaljšuje od 21. decembra do onega dne, dokler se ne uveljavi novi zakon o zaščiti kmeta in ureditvi kreditnih odnošajev v državi. Poleg tega pa vsebuje zakon tudi važne spremembe, in sicer se izvzemajo od predpisov par. 1 prejšnjega zakona: davki, javne dajatve in pristojbine, dolgovi do 500 Din za kupovanje potrošnih življenskih sredstev, blaga in obutve, ki so nastali po 20. oktobru 1931, v kolikor niso pretvo-rjeni v menične dajatve, vsi ostali dolgovi, narejeni po 20. aprilu 1932, terjatve za vzdrževanje, terjatve, ki izvirajo iz kazenskih del, terjatve za naknadno škodo na polju, terjatve za plače oseb, zaposlenih v gospodinjstvu ali gospodarstvu dolžnika, zakupnine in najemnine kakor tudi terjatve obrtnikov za izvršene obrtne posle, dospele po 21. oktobru 1931.
Sedanja zaščita obsega vse dolgove kmeta brez ozira na tc, komu je kmet dolžan. Izvzeta je samo Narodna banka. Obresti, ki do 20. aprila 1932 niso bile plačane, se pripišejo h glavnici dolga. Od 20. decembra 1932 pa mora dolžnik plačevati obresti, ki so bile dogovorjene, ki pa z drugimi pribitki ne smejo presegati 10%. Če dolžnik teh obresti ne plača, lahko vloži upnik tožbo
za plačilo teh obresti ter predlaga prodajo, sekvestracijo itd.
Piištajn. V večjih listih se piše, kako težko prenašajo kmetje breme krize. Ne mislite, g. urednik »Slovenskega gospodarja« in cenjeni čitatelji istega, da smo pri nas na Pilštajnu kmetje zadovoljni s krizo.Z letnim pridelkom smo še razmeroma zadovoljni, posebno pa z vinskim. Imajo nekateri več kot lani, posebno še kvalitetno. Pa kaj nam to vse pomaga, če se pa ne da vnovčfti. Pisal je že večkrat »Slovenski gospodar«, da se v tem ali onem kraju prodaja vino po 3 do 3.50 Din 1 liter. Pri nas imamo večinoma vinograde le v Vir-: štajnu, ki je daleč sloveč s svojim dobrim vinom; nam ponujajo gostilničarji le Din 1.75 do 2 Din za liter, to nam krije le komaj 60%' dela in stroškov za pridelavo vina. Še za to ceno mora ubogi kmet odpreti marsikatera gostilniška vrata s prošnjo, če kupi kaj vina. Vsak gostilničar se mu smeji z izgovorom, da ga ima polno klet, čeprav to ni resnica, to pa zato, ker čaka prilike, da pride kateri in mu ponudi vino po sramotno nizki ceni. Večkrat sem se že pogovarjal s kmeti, ko bi bili vsi tako pametni, da bi si napravili sami ceno za vino ter se iste držali. A kaj, stari pregovor pravi: Sila kola lomi! Tako je tudi v tem slučaju, da je ubogi kmet primoran dati vino, ! čeprav pod sramotno ceno, samo da dobi za prvo največjo silo par dinarjev, ker kredita nima danes nobeden kmet ve?. In še eno, da se prepreči vedno sodnijsko opominjanje z velikimi stroški, tako da dolg vedno raste. Kaj pomaga, če se posestvo ne sme prodati, a toži se pa lahko vsak mesec. Znana mi je ena stranka, ki je bila dolžna 4000 Din, a jo upnik vsak mesec po advokatu toži, da je sedaj ista že dolžna 5500 Din. Ali ni to huda huda krivica za ubogega zadolženega kmeta!
Čebelarska podružnica pri Sv. Andražu v Slov. goricah ima svoj redni občni zbor dne 6. januarja 1933, ob 3. uri popoldne pri odborniku Tomažu Toš. Dnevni red: Letno poročilo, vplačevanje udnine, volitev odbora in delegata, predlogi in nasveti. Kdor predvideva, da se ne bode mogel občnega zbora udeležiti, naj članarino že preje izroči dosedanjemu načelniku. Iv prav obilni udeležbi vabi odbor.
Cene in sefffiisko poročila.
Ptujski sejmi. Živinski sejem v torek dne
20.	decembra je bil precej dobro obiskan, kupčija pa je bila slaba, ker so manjkali tuji živinski kupci. Prignanih je bilo 158 krav, 72 telic, 130 volov, 20 bikov in 55 konj, skupaj 435 glav, prodalo pa se je 147 glav. Ker je bilo malo kupcev, so cene nekoliko padle in sicer so se prodajale krave po 1.25 do 3.50 Din, telice £.50—4.50 Din, voli 2—4 Din, biki 2—3 Din za 1 kg žive teže, konji po kakovosti od 200 do 2600 Din. — Svinjski sejem v sredo dne
21.	t. m. je bil razmeroma slab, prignanih je bilo 114 svinj in prascev, prodanih pa je bilo le 57 komadov. Cene so ostale neizpremenjene in sicer peršutarji 6—7 Din, polmastne 6.50 —8 Din za 1 kg žive teže, prasci od 70 do 175 Di% plemene pa 200 do 450 Din komad.
Tedenski svinjski sejmi v Celju se bodo zopet vršili od 1. januarja 1933 dalje. Opozarjajo se trgovci s svinjami, ki posečajo celjske sejme, da morajo biti vozovi in avtomobili po vsakem
prevozu svinj temeljito razkuženi, sicer jim bo dovoz svinj na sejmišče za-branjen.
Več nego salenisfvo!
V	ameriških južnih državah stopa v ospredje močno gibanje proti neverjetnim razmeram v izvrševanju kazni. V javnost prodirajo grozne podrobnosti glede postopanja s črnimi in belokož-nimi kaznjenci.
Obče zgražanje je vzbudil slučaj jetnika Arturja Mailleferta, mladega be-lokožca, katerega so mučili v kaznilnici Jacksonville na polutoku Florida dobesedno do smrti. Omenjenega so u-jeli, ko je poskusil pobeg. Zvezanega na rokah in nogah so stiščali v lesen zaboj, ki je zgledal kakor pokoncu stoječa krsta. Izpostavili so ga tako dolgo vplivu žgečih solnčnih žarkov, da je u-mrl od onemoglosti. Paznik, ki je odredil nečloveško kazen, je dobil sicer 20 let ječe, a poučeni krogi so resnega mnenja, da zgorajni slučaj mučenja do smrti nikakor ni osamljen.
Amerikansko postopanje s kaznjenci spominja na najhujše čase sužnjosti. Da, kulturni škandal zasužnjenja, ki je razdelil svoj čas severno Ameriko v dva tabora in dovedel do državljanske vojne, danes zopet sili na plan.
Kaznjence namreč odstopajo v Združenih državah zasebnim podjetjem, ki jih uporabljajo za gradnjo cest ali na bombaževih plantažah. Pretežna večina podjetnikov je proslula radi živinske podivjanosti. Delavce kaznjence tirajo v močnih verigah na nogah na delo. Revolver ter bič sta običajno sredstvo za pr.iganjanje k delu. Za slučaj pa, da se je kateri jetnik zoperstavil takemu postopanju, ga prebatinijo na mrtvo ime,
V	resnici so življenski pogoji kaznjencev, ki so pretežno črnci, slabši nego sužnjev pred letom 1863. Do tedaj je gospodar izdajal gotov denar za sužnje in se ni samo brigal za to, da se je
sužnju dobro godilo, moral je tudi skrbeti, da je ostal zdrav in če je bil dale-kovidnejši, mu je oskrbel celo marsikatero udobnost. Takega interesa pa nima zasebni podjetnik, ki si izposodi človeški materijal iz kaznilnic. On popolnoma izrabi jetnika in si nato drugega vzame.
Še en drug način postopanja je pri plantažarjih običajen. Naročijo si delavce na ta način, da plačajo za zamorce, ki so zapadli kazni za kako malenkost, denarno globo. To plačano svoto mora zamorec odslužiti. Prav zvit način skrbi za to, da črnec nikoli več ne more odplačati dolga in sploh ostane pri gospodarju kot suženj.
Dogaja se, da sodniki, ki so navezani na farmerje iz osebnih ali trgovskih vidikov, pahnejo v ječo moža, ki poizkusi uteči mučitelju. Izgledi pobega so
na plantažah presneto malenkostni, ker stražijo nasade noč in dan oboroženi pazniki na konjih in imajo na razpolago še posebne pse, ki najdejo takoj sled begunca.
Še hujša gaženja zakonov so na dnevnem redu. Dogaja se, da zagrabi beli sodnik nekaj zamorcev. Obtožnica jo takoj pri rokah. Da jim pa na prosto,-ali sedijo 6 mesecev v ječi, ali pa pri delu na račun na kaki farmi. Mesečna plača znaša 30 dolarjev, kar ne zadostuje niti za pokritje najnujnejšega. Življenske potrebščine mora jetnik kupovati za drag denar v farmerjevi kantini.
Vsa zgoraj opisana grozna dejstva je razgrnil pred kratkim javnosti John Spinak v knjigi »Zamorci iz države Georgija«. Njegove trditve so podprte s pričami in fotografičnimi posnetki.
(Dopis iz kmetskih vrst v Posavju.)
Slovenija je dežela z lepo razvito kulturo, akoravno niso bile v njeni zgodovini za razvoj kulture (prosvete, izobrazbe) ugodne razmere. V nekdanji državi se razvoj slovenske prosvete in izobrazbe ni podpiral od strani državne oblasti. Toda vstali so iz slovenskega naroda samega nesebični in požrtvovalni možje, ~ ki jim je bilo srce p^lno ljubezni za slovenski narod, katerega so hoteli dvigniti na ono stopnjo omike in "".obrazbe, ki so se na njej nahajali drugi narodi. Od Vodnika na-pr:j jih je dolga vrsta vnetih kulturnih delavcev, ki so z besedo in peresom dramili ljudstvo in budili v njem narodno samozavest. Kot učitelja in buditelja naroda, kot velika apostola
Slovencev sta zaslovela nesmrtna in nezabna Anton Martin Slomšek in dr. Janez Evangelist Krek. Trajno hvalo jima je dolžan slovenski narod; dokler bo živel rod slovenski, bo tudi živel med njim spomin na moža, ki sta svoje življenje in vse svoje delo posvetila za napredek in blagor naroda. Lani ob 701etnici smrti Slomšeka se ga je ves narod hvaležno spominjal. Najbolj se pa bomo oddolžili spominu Slomšeka, ako upoštevamo njegove zlate nauke in se po njih ravnamo. Podlaga vsega narodovega napredka in boljše bodočnosti je srčna in umska izobrazba. Trajno vrednost imajo Slomšekove besede: »Drevesce, ki se ne požlahtni, nikdar dobrega sadu rodilo ne bo in vedno le malovredna lesnika ostane.« Velika potreba današnjih dni je, da se slovenska mladina vzgoji in odgaja v duhu Slomšekovem, da se v cvetu svoje mladosti izobrazi in si pridobi kulturo uma in srca. Veliko dela še čaka naša prosvetna društva po slovenski domovini: vcepiti mladini v srce smisel in veselje za izobrazbo; navdušiti jo za vzvišena narodna in krščanska načela; vzdramiti jo iz duševne brez-
Žalostcn konec preko-
cceansksga lstalca.
V ubožno hišo v Či-kagi so spravili zadn-nje dni moža, ki se je zgrudil onemogel na cesti. Zdravnik je ugotovil, da trpi neznanec na hudem želodčnem raku in je izstradan. Ko je zdravnik vprašal moža po imenu, mu je odgovoril, da se piše William Brock. S ponosom je še povda-ril, da je baš on taisti Brock, ki je preletel Ocean in je bil ponos mesta Détroit ... Po teh par besedah so je spomnil zdravnik na vse. Pred njim, v postelji ubožnice v Čika-gi je ležal siromak, katerega je proslavljala pred i leti cjla Amerika. William Brock
irliMt m sftopcha.
Dremala sta že, ko so se odprla vrata in pater Saheb, njun pater Saheb se je pojavil v govorilnici misijonišča. Trenutno poživljena sta padla dobra otroka duhovniku krog vratu.
Bili so to veseli, srečni in blaženi trenutki svidenja.
Jutri se bosta podala s patrom v Sangamner in bosta ostala tamkaj.
Za božične praznike bosta prejela sv. krst in te slovsenosti se bode udeležil tudi — pater iz Bombaya.
Konec.
Januš Goleč*.
Po Sloveniji se je razpasla od prevrata do danes neverjetno strast ponarejanja bankovcev in novcev. Komaj izda Narodna banka nov denar, že buknejo v promet več ali manj posrečene notvorbe. Kot ponarejevalci ne nastopajo kaki
šolani fotografi ali tiskarji, navadno čisto navadni ljudje, samouki in se moramo čuditi njihovim zmožnostim. Strast denarnih potvorb ne korenini tolikanj po mestih, največ po deželi, kjer je količkaj spreten ponarejevalec pravcati bog. Po-tvorbe se večkrat izredno posrečijo; vsikdar pa padejo v primeroma kratkem času pravici v roke razpečevalci. Osebe, ki so okusile enkrat strast potvarjanja in tihotapljenja potvorb v promet, se tudi po še tako hudih prestanih kaznih le red-kokedaj ali sploh nikoli ne spametujejo in poboljšajo.
Pisec teh vrst je imel večkrat priliko, da se je razgovarjal z že postaranim bivšim ponarejevalcem denarja pod rajno Avstrijo, ki je bil kaznovan radi te strasti in je po prestani kazni do prevrata bil zaposlen na Dunaju v državni tiskarni za tiskanje bankovcev, ki je bila in je še na glasu kot nekaj izrednega v celi Evropi. Ko so ga po zlomu kot Jugoslovana odslovili z Dunaja, si je kupil v svojem rojstnem kraju lepo hišo s posestvom in živel do svoje smrti pred leti liki božanstvo občudovan in čislan vsemo-gočnež, ki je rad pripovedoval o svojih izrednih zmožnostih in spretnostih na polju izdelovanja papirnatega denarja. S potvorbami si častite sta-* rosti ni več omadeževal.
brižnosti; gojiti v njej vse plemenite klice in odpravljati iz ljudstva njegove napake. Le odkritosrčno priznajmo, da ni vse tako med našim ljudstvom, kakor je treba in kakor bi bilo želeti. Veliko, le preveliko pijančevanja in z njim združene surovosti je med našim ljudstvom, žalibog tudi med našo mladino. Kdor to taji ali zakriva, igra ulo-go tiča noja, ki ob preteči nevarnosti zakrije glavo v pesek. S tem se seveda nevarnosti ni rešil, marveč jo še povečal. Pijančevanja in kar je s tem v zvezi, je žalibog povsod, v enem kraju več, v drugem nekoliko manj. Poglejmo resnici v obraz, čeprav je bridka. Ni resničen prijatelj naroda tisti, ki ga le samo hvali. Res, težke so gospodarske in druge razmere povsod, posebno še v gorskih župnijah, toda ako vam je pri srcu blaginja naroda, boste premagali vse zapreke. Sedaj se vršijo in se bodo vršili občni zbori prosvetnih društev. Tista društva, ki morda sedaj iz enega ali drugega razloga niso v polnem teku delovala, ali pa so sploh popolnoma zaspala, naj se vzdramijo in naj se zavedajo svoje dolžnosti. Pritegnite v najširši meri mladino v svoj krog, izobrazite jo,, da bo zrastel iz sedanje kmet-ske mladine plemenit, telesno in duševno zdrav kmetski rod. Naj bi se zlasti mladeniči v prosvetnih društvih izobrazili, da ne zabredejo na slaba pota, marveč da postanejo napredni gospodarji in vredni člani slovenskega naroda. Ti pa, mladina, zavedaj se, kolikega pomena je za tebe katoliško prosvetno društvo! Porabi svoja mlada leta za umsko in srčno izobrazbo, da zagotoviš sebi in našemu narodu lepšo bodočnost!
*
Vurberg. Katoliško prosvetno društvo vur-berško obhaja na dan Svetih Treh kraljev 6. januarja 251etnico svojega plodovitega dela. Višek proslave bo gotovo od občinstva že tolikokrat zaželjena igra »Miklova Zala«, ki jo bodo priredili fantje in dekleta popoldne v župnijskem domu. Pričetek zaradi kratkega
dneva že ob 2. uri popoldne. Ker bo ta igra eno najboljših del vurberškega odra, se pričakuje dober obisk. Vstopnina bode običajna. Na svidenje!
sorufuieupotu
O
Buenos-Aires. Iz glavnega rpesta Argentine v južni Ameriki pošiljamo iskrene pozdrave Vam, »'kakor tudi vsem prijateljem in čitate-ljem »Slovenskega gospodarja«. Sporočimo vam, da smo tukaj vsi Slovenci iz Dravskega polja še prav zdravi. Tudi nas malo tlači in pritiska svetovna kriza, drugače pa živimo in delamo vsak dan. Če bi pa bilo boljše, bi to prijalo nam v tujini in tudi nSšim domačim, ki sedaj v sili živijo.
Kamnica. Na pragu novega leta se oziramo nazaj ter se spominjamo marsičesa razveseljivega, pa še več žalostnega. Sadja smo imeli, da že dolgo ne tako, in tudi vinogradi so se obnesli. Cerkev sv. Urbana smo temeljito popravili in nanovo poslikali ter jo koncem junija z veliko slovesnostjo blagoslovili. Naše pokopališče je dobilo z novimi vrati prav lično pročelje. Bog nam daj tudi še sredstev, da si napravimo s časom tudi še novo ravno cesto v to počivališče naših ljubih rajnih! V našem prosvetnem domu smo imeli nekaj prav dobro uspelih prireditev. Bilo je podučno in veselo. Pa še živahnejše delovanje za narodno prosveto se nam obeta za prihodnje leto. Zato so že začeli s preurejevanjem dvorane, ki se bo v kratkem času pokazala v novi in okusiifcobleki. j Seveda je pa tudi v tem letu bleda smrt neusmiljeno kosila in nam pobrala mnogo ljubih faranov na vseh koncih in krajih. Pred svetim večerom smo k večnemu počitku položili 681etnega Ivana Večerni-ka, pridnega mlinarja in posestnika iz Jeló% ca. Velika množica spremljevalcev na njegovi zadnji poti je pričala o njegovi priljubljenosti. Želimo vsem rajnim večni mir, vsem živim pa srečno novo leto.	J
Remšnik, V ne 'cijo dne 18. decembra so prire*;': šolarji pod vodstvom učiteljstva lopo božičnico, ki je prav dobro uspela, obisk
je tudi bil obilen. Spored je bil sledeči: Deca svojemu vladarju. Proslavna igra h kraljevemu rojstnemu dnevu. 2. Darežljivi otroci. Enodejanka. 3. Božična noč v kraljestvu palčkov. Božična pravljica v enem dejanju, 4. Božična pošta. Dvodejanka. V odmorih so učenci izvajali igram primerne deklamacije. Čisti dobiček je namenjen v prid revni deci. Prav hvalevredno je, da se toliko stori za izobrazbo ljudstva, posebej mladine, zlasti v našem obmejnem Remšniku, ki ga je s sv. Pankra-cijem vred tako lepo opisal in s slikami ponazoril g. profesor dr. Mišič v »Slovencu« z dne 11. decembra. Velika, od davnih rodov podedovana ljubezen do domače gorske grude, pa naj bo ponekod še tako trda in skopa, naj bo mladini nauk:
Ljudje, ostanite doma! Tujina trd vam reže kruh, brez blagoslova je in suh in sreče prave ne pozna.
Marenberg. Že dalje kot en mesec nam nas »Slovenski gospodar« ni ničesar poročal iz Marenberga, zato nam bo pa treba sedaj toliko več potrpežljivosti, da bomo vse novice prebrali. — Z mesecem novembrom je prevzel dolžnosti vršilca javnega notarja Primorec g. dr. Fran Penko, ki je prišel sem iz Kranja. — Smrt se je za nekaj časa naselila spet v trgu. Tu sta namreč umrli gospa Terezija Lukas in Kristina Preglan. Prva je bila, tašča bivšega nemškega poslanca g. Franca Schauerja in je dosegla starost 64 let. Gospa Kristina Preglan je dočakala 30. leto svoje poroke in 54. leto življenja. Zaradi svoje prijaznosti je bila zelo priljubljena, o čemur je pričal njen pogreb. Udeležila se ga je domača duhovščina, velik del uradništva in cela množica domačinov. Na poslednji poti so jo spremljali tudi gasilci in godba. — V starosti 57 let je umrla v Gornji Vižingi delavka Marija Tratnik na posledicah možganske kapi. — Šmartinski sejem je bil precej dobro obiskan. Tudi precej živine je bilo prodane. Najboljši par volov je bil prodan po 4 Din za 1 kg žive teže. — Na predvečer državnega praznika je bila skozi trg bakljada, na čelu z godbo. Ob zaključku je imel učitelj g. Ter-čak navduševalen govor. Šolska mladina je proslavila državni praznik naslednjega dne po slovesni službi božji v Brudermannovi dvo-
Kaj mi je pripovedoval nekdaj mladostni ponarejevalec?
»Že kot ljudskošolar in pastir na paši sem kotlarju preko Sotle izmikal baker in ulival štir-jače (4 krajcarje skupaj). Potvorba se mi je tako posrečila, da so moja rajna mati nevede precej tega denarja spravili v promet čisto nemoteno. Zadeva je prišla na dan, ko sem začel mesto bakra uporabljati drugo cenejšo zmes. Mojo nedolžno mater so najprej prijeli. Izpovedala je, da jej nosim štirjače jaz, njen sin, ki služim za pastirja pri dobrem in imovitem gruntarju. Ko je prišel žandar nad mene, sem mu brez vsega pokazal: kako, s čim in iz česa delam denar. Niti na pamet mi ni prišlo, da bi bilo kaj takega prepovedano. Orožnik me je tiral s paše pred okrajnega sodnika, ki je imel slaboumnega sina. Pri pogledu na-me razcapanega pastirja in na posrečene potvorbe ni verjel moji spretnosti in krivdi. Pred njim sem moral ponoviti, česar sem se naučil kar sam. Gospod se je razjokal, ko se je prepričal o mojih talentih in rekel na glas pred pričami, da bi si pel noč in dan, če bi bil jaz njegov sin. Posvaril me je in mi zasigural, da me bo dal čez leto in dan v uk slikarju, saj tedaj- bom fe šole prost. Le obljubiti sem mu moral jaz in
še mati, da bom opustil ponarejanje štirjač, ki se itak ne izplača.
Dobri gospod je ostal mož beseda. K imenitnemu italijanskemu slikarju sem prišel, ki je tedaj potoval več let po Sloveniji in je slikal cerkve na presno. Ta me je bil vesel. Risbe, barve in senca so mi bile igrača. Ko sem dobil pogled v mešanje barv in sem imel na razpolago vse mogoče risalne pripomočke, se mi je zopet vzbudila strast potvarjanja. Ob prostem času nisem čital in se učil tujih jezikov po mojstrovem naročilu, delal sem avstrijske petake in desetake, ki so bili za las enaki novim.
Ne smete misliti, da sem hotel na ta način obogateti, ali oškodovati državo. Rog ne daj! Za bogastvo mi ni bilo tedaj in mi tudi danes ni! Nepopisna radost me je prešinjala, če sem primerjal potvorbo z izvirnikom in sta se obe sliki krili za moje tedaj že šolano oko, kaj še le za pogled priprostega človeka.
Potvarjanje denarja je prirojena strast, ki enkrat vzbujena, se ne pusti utolažiti zlepa! Isto, kar je strasten divji lovec, je tudi ponarejevalec. Saj tudi divji- lovci se ne podijo za zverjadjo, da bi se s tem poslom preživljali, gre le za utešenje strasti. Nikdar niste čuli, da bi bil kedaj res pravi ponarejevalec sam obogatel. On privošči imet-
je bil prvi, ki se je lotil z letalom »Ponos Detroita« leta 1928 poleti 5: Njujorka v japonsko pre - ^ico Tokio. Tedaj, v dobi oceanskih preletov je bil slavljen in vkovan v zvezde! V njujorškilu-ki so ga sprejeli ob povratku s streli iz topov, 150 vojnih letal je zabrnelo v pozdrav po zraku, ko se je srečno vračal. Predsednik Ze-d-injenih držav je pozdravil letalca, kojega zvezda je svetila poleg one polokovnika Lind-bergha blesteče po celi Ameriki. Pa Brock je bil revež in ni razumel, da bi si bil nakoval denarja iz obče slave. Po preteku nekaj mesecev so že pozabili nanj. Da je lah-
rani. Slavnost je otvorila učiteljica gdč. Majcen z govorom o pomenu državnega praznika. Nato so šolarji zapeli nekaj domoljubnih pesmic, bile so sicer lepe, a preveč umetne, ter nastopili s telovadnimi tčkami. — Dne 9. dec. sta nad Vidmoserjevo gostilno v Vuhredu trčila skupaj avto g. Toplerja iz Vuhreda, ki je peljal sedem potnikov na postajo, in pa avto g. Vrenčurja iz Meffenberga, ki je vozil s postaje. Avto g. Toplerja je dobil precejšnje poškodbe, oba šoferja lažje, a potnikom se ni ničesar pripetilo, mogoče da so prestali nekaj strahu. — Katoliško prosvetno društvo je 8. decembra imelo občni zboi katerem je bil izvoljen za predsednika g. /inko Hajnc, posestnik v Zgornji Vižingi. Ostali odbor je v «{lavnem nespremenjen.
Sv. Martin na Pohorju. Povsem nepričakovano se je dne 8. decembra nagloma razširila žalostna novica, da je preminul tukajšnji posestnik, gostilničar in trgovec g. Ivan Koren. Smrt ga je zagrabila po dvomesečni mučni bolezni po povratku iz graške klinike. Njegovo truplo je bilo položeno na mrtvaški oder
iv	rojstni hiši, katera stoji na prijaznem griču pri cerkvici sv. Marjete nad Slov. Bistrico. Pred hišo žalosti se je na dan pogreba 10. decembra poslovil od rajnega g. Križan iz Šen-tovca. Pogreb se je vršil v Slov. Bistrico ter ga je vodil vlc. g. župnik Šolinc Ivan ob asistenci č. g. prof. Bogoviča in domačega č. g. kaplana Vodeba. G. župnik se je pri odprtem grobu poslovil v ganljivih besedah od rajnega Ivana ter orisal njegovo neumorno delavnost v stanovskem poklicu ter tudi njegove zasluge za vero in državo, ki ga je bila odlikovala z zlato kolajno. Zapušča užaloščeno soprogo in 10 otrok. Prvi sin Ivan služi pri planinskem polku kot podporočnik v Škofji toki, drugi Alojzij obiskuje 8. razred realne gimnazije v Mariboru, ostalih osem pa žaluje z materjo doma. Nadalje se je poslovil od rajnega g. šolski upravitelj in načelnik gasilnega društva v Šmartnem na Pohorju Anton Podvršnik. Ker je bil rajni član gasilnega društva in njegov dolgoletni blagajnik, so ga spremila na zadnji poti gasilna društva Sv. Martin in Slov. Bistrica in Zgornja Polskava
v	največjem številu. Smrt Ivana Korena je bridko zadela ne samo njegovo rodbino, ampak tudi nas Šmarčane. Blagi rajni naj po-
čiva v miru! Težko zadeti rodbini naše srčno sožalje! -
Šmartno na Pohorju. Nedavno nas je zapustila vrla učenka Ivanka Pliberšek, po domače Fajdigovcova, stara komaj 9 let. Jako si je želela sv. popotnice, katera želja se ji je tudi izpolnila. Kako lepo je njena čista duša odplula k Bogu v večnost! Res pravi angelček! Na njeni sedmini smo nabrali za novo mariborsko bogoslovje 80 Din. Bog povrni darovalcem! Da bi le še bilo pri nas kaj dosti posnemovalcev!
Marija Reka. Dne 15. decembra smo ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev od blizu in daleč izročili materi zemlji truplo dne 13. t. m. umrlega prevžitkarja Fr. Dolinarja, po domače Vrankarja. Pokojni je bil izrazita osebnost v naši občini in župniji. Rojen je bil pred 78 leti v sosednjem Šmi-klavžu, pa se je kot krojač tukaj oženil, si kupil malo posestvo, ki ga je pa prav kmalu z nakupom zemlje znatno razširil. Bil je priljubljen krojač, ker je delal poceni in trpežno. Pri tem pa je ostal skrben in umen poljedelec. Občani so mu zaupali in ga povzdignili do najvišjih časti: župana in načelnika krajevnega šolskega sveta. Zato mu je tudi sedanji občinski odbor izkazal posebno čast s pol-noštevilno udeležbo pri pogrebu. Pokojni je bil globokoveren katoličan stare korenine in vnet častilec Matere božje.Pred kakimi 15 leti je začel prihajati »Slovenski gospodar« v njegovo hišo in ni prenehal do današnjega dneva. Ostal je vedno zvest Mohorjan, pa tudi nabožni listi so prihajali v njegovo hišo. Svoje otroke je lepo oskrbel, jim zapustil ne-zadolženo posestvo in še precej gotovine, kar je dandanes, vsaj tukaj, izvanreden slučaj. Bil je pač vzgled skrbnega^ QVarčnegay krščanskega gospodarja. Naj v mfru počiva!
Marija Reka. O nobeni reči se dandanes toliko ne sliši, ne piše, ne bere po raznih časnikih, kot o tej nesrečni krizi. Saj še pravzaprav ne vemo, kaj to pomeni: kriza; čutimo jo pa na vseh koncih in krajih. Mi bi jo označili z besedo stiska, pomanjkanje vsega potrebnega. Letošnja suša je povzročila, vsaj tukaj, pomanjkanje vseh življenjskih potrebščin: ni se obnesla pšenica, ne rž, ne ječmen, ne oves, tudi koruza je slabo odrezala. Fižol v suši večinoma dobro obrodi, so ga tudi ne-
411 potrebujete» čistilno sredstvo ?
Zgodaj zjutraj dosežeta Bftr-malno lahkotno Iziilienje, it tis me te prejšr.i trečer 2—3 dratefe ARTINA. Dobi-jo se v vseh lekarnah. * fieblna I ikatlice
Dlo
zadostuje za 4 do 6 krat
Odobreno od Mlnlstar. «oe. politik« ¡n narodnega tdrivj» Sto. oddeL S. Br. 12258 od 12. julija 1932.
kateri res precej dobili, drugim so ga pa deloma ali popolnoma zajci uničili, kakor hitro je polukal iz zemlje. Primanjkuje krme za živino in za svinje. Kaj čuda, da gledajo gospodarji in zlasti družinski očetje a strahom v bodočnost. Prehrane ne bo, sredstev za nakup pa tudi ne; saj nimamo niti davkov in zavarovalnine s čim plačati. Glejte! To je stiska, to je kriza. Bog nam pomagaj! — Radi denarne stiske smo tudi naročnino za Mohorjeve knjige bolj počasi skupaj spravljali] zato nas ima Koledar samo 35, četudi nas je v resnici il. Take zmote v številkah so najbrž tudi po drugod in dejanski padec je gotovo manjši, kot je v Koledarju.
Št. Peter pri Mariboru. Pretečeni teden v torek smo pokopali 771etno Kronvogel Antonijo iz Štamberga. Po daljši bolezni je sledila pred par leti umrlemu možu, s katerim je leta 1928 obhajala zlato poroko. Naj v miru počiva. — Na novega leta dan imajo šentpe-terski fantje kot običajno zjutraj skupno cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom. Naj ta dan ne manjka prav nobenega šentpe-terskega fanta! Lep in srečen začetek, tudi takšen konec. — Prosvetno društvo vabi vse Šentpeterčane na zanimivo predavanje, ki bo na novega leta dan popoldne po večernicah v samostanski šoli.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Tukaj je zatis-nila v Gospodu oči blaga žena, dobra mati in gospodinja Marija Kraner. Možu Antonu in otrokom naše sožalje, rajnki svetila večna luč! Srčna zahvala vsem, ki so blagopokojno
ko živel, je moral svoje zgodovinsko letalo prodati mestu Detroit. Letalsko šolo, na kateri je podučeval, so zaprli in povrh je W. Brock še zbolel. Zapu-Btila ga je cela okolica. Tri dni se je mučil Brock v čikaški ubož-nici in nato je umrl. Časopisje je o njegovi emrti poročalo le prav skromno. Brock je bil rojen v Detroitu, je bil nekaj časa ponos svojega rojstnega mesta, a je umrl kot tujec v čikaški ubožnici.
Koliko je na vsem svetu univerz vseučilišč).
Po vsem svetu je 220 univerz. V sami Evropi jih je 130, te pa se razdelijo med posamezne države tako: Nem-
je drugim, njemu je vse uživanje v tem, ponarediti nekaj, o čemur so uverjeni na najvišjem mestu, da je njihova umetnost monopol — dobesedno vzeto!
Kot slikarski učenec nisem zaupal potvorb nikomur, niti lastni materi ne. Po končani učni dobi bi se naj bil podal po mojstrovem naročilu na daljše potovanje po svetu, da bi še videl nekaj več in izpopolnil svoje enkrat na plan poklicane slikarske talente.
Komaj sem držal v rokah pomočniško spričevalo, se me je oprijela strast ponarejevalca s tako silo, da sem zavrgel vse mojstrove nauke in nasvete ter se podal v svoj rojstni kraj k materi. Obiskal sem dom pred božičnimi prazniki. Ne morem vam opisati, kako veselje me je prevzemalo, ko sem stisnil sedaj temu in onemu siromašnemu sorojaku petak v roke. Vsi kočarji so se za taisti Božič na novo oblekli, obuli, si pogrnili mize in pili na moje zdravje. Postal sem jim bog in to mi je bilo dovolj zahvale. Nobeden me ni izdal, potvorb niso prepoznali.
Največji križ z navadnimi sirotami je pač ta, da nobeden ne pozna prave mere. .Enkrat nasičene, napojene in oblečene reve, so prosile vedno novih dobrot. Nikdo se pa ne spreobje tako naglo kakor revež. Pitan postane bahav, blebetav in,
pozvan na odgovor, bo on prvi, ki bo pokazal s prstom na dobrotnika kot na hudodelca, katerega naj mesto njega primejo in zaprejo. Slika pijanosti, blebetavosti in baharije se je začela vedno bolj pojavljati v rojstnem kraju, in radi tega sem zginil liki kafra.
Kar sem storil doma, sem ponovil še na več krajih. Na dušo zakleto vam povem, da sem hotel le zadostiti s potvarjanjem prirojeni strasti in pomagati bednemu človeku, ki je bil prepričan, da so me poslala v to solzno dolino sama nebesa.
Raj sem užival sam pri sebi, ako sem bil pri kakem kmetiču kje v čumnati skrit in sem delal sam zase in se je tresla cela okolica za mojo varnost.
S časom pa se je ponovila povsod med od mene obdarjenimi slika pijančevanja ter razna-šanja skrivnosti, dokler me niso prijeli in sem presedel 1 leto v zaporu.
Po prestani kazni so pa tudi gospodje znali: fant se na svobodi ne bo poboljšal, škoda zanj. Spametovala ga bo sila in nemožnost, da bi se pečal s potvarjanjem na nedovoljen in kazniv način. Poznali so moje izredne zmožnosti in hočeš nočeš, moral sem na Dunaj v državno tiskarno za tiskanje bankovcev. Tukaj mi je bila dolž-
obiskovali na bolniški postelji in so ji posodili zadnjo pot!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Pred kratkim so bile odpeljane zadnje jabolke in je sedaj jabolčna trgovina končana. Mnogim je bilo saj nekoliko "pomagano in smo zadelali največje luknje. Kdor pa nima veliko sadnega drevja, je naravnost revež. Sedem prekupcev je sadje nakupovalo in je bila kupčija zelo živahna. Cene nas seveda niso zadovoljile, pa bolje nekaj nego nič. Take rodovitnosti še sta rejši ljudje ne pomnijo, kot je bila letos. Sadno drevje nujno rabi pomoči, da nam bo čez dve leti lahko zopet rodilo. Pognojimo torej to zimo naše sadovnjake. Mislimo na precep-Ijanje spomladi. Sedaj vemo, katere sorte so najboljše za trgovino. Vsak prazni prostor zasadimo, ker sadjarstvo še bo tudi v bodoča izdaten vir naših dohodkov. Naši domači drevesničarji: Franc Zemljič na Ročici, Miha Senekovič v Trsteniku in Janez Kraner na Ščavnici imajo v svojih drevesnicah dovolj lepega blaga na razpolago. Tudi pri kmetijski podružnici se še vedno sprejemajo naročila. V nekaterih sadovnjakih je videti dosti lima. Odstranite vendar te škodljivce, ker bodo sicer orožniki te »cajgarje« vzeli na muho. — Sedaj z velikim veseljem prebiramo Mohorjeve knjige. Kdor še jih želi, jih dobi v župnišču. — »Slovenski gospodar« prihaja v 228 hiš: na pošto Sv. Benedikt 188 iztisov, na pošto Sv. Trojica 15 in na pošto Sv. Ana 3 iztisi in na pošto Gornja Radgona 22 iztisov. Naša župnija pač ni med zadnjimi, kar se tiče števila naročnikov. Oglasite se še novi celoletni naročniki. Položnice vedno dobite v župnišču. — Izseljeniška nedelja nam je pokazala, da so benediški rojaki raztreseni po severni in južni Ameriki, po Francoskem in Nemškem, po Nemški Avstriji, na Bolgarskem in po mnogih krajih Jugoslavije. Nekateri so se v tujini žal že izneverili veri očetov. Ali so še zvesti Slovenci, pa je tudi veliko vprašanje. Neusmiljena tujina, koliko ljudi nam požreš! Naši starši morajo otroke vzgajati v odločno verskem pa tudi v odločno narodnem duhu, da bodo lahko vztrajali mecl svetom v verski in narodni zvestobi. — Knjižnica našega bralnega društva je dobila lepo število novih kpjig. Radi si jih izposojujte, sedaj je čas branja. Lepo vspodbudno berilo je 'zelo
plemenita zabava. Mlad človek, ki rad čita dobre in poučne ter zabavne knjige, resno misli o svoji bodočnosti, se varuje krivih potov in slabe tovarišije ter si z veliko vnemo pridobiva ono znanje, ki ga bo nujno rabil, ko bo samostojen gospodar.
Negova. Tukaj je umrl najstarejši župljan naše fare Franc Marinič. Blagopokojni je bil dolgo vrsto let poštar pošte pri Sv. Urbanu p. Ptuju. Dosegel je visoko starost 90 let. Pred nekaj leti se je preselil k Negovi, k svoji hčeri Juliki in tukaj prebil jesen svojega življenja. Pogrebni sprevod je vodil sorodnik bla-gopokojnega, vlč. g. monsignor Lovrec iz Ljutomera. Naj mu bo naša žemljica lahka! — Baš te dni smo končali gospodinjski tečaj, ki ga je zelo spretno vodila gdč. Premrou z gdč. Mlakarjevo. Spet 13 absolviranih kuharic! Upajmo, da te mlade kuharice ne bodo povečevale brezposelnosti v kuharskem poklicu!
Sv. Trojica v Halozah, V Doleni je zaspala v Gospodu dne 19. decembra blaga žena, dobra mati ter skrbna gospodinja Neža Jus. Zapušča žalujočega moža in 5 nepreskrbljenih otrok. Preostali izrekajo zahvalo vsem, ki so izkazali blagopokojni zadnjo čast. Rajni daj Vsemogočni večni mir, možu in otročičem naše sožalje!
Št. Janž pri Veienju. (Fantje iz Št. Janža pri Velenju.) Skoraj v vsaki številki našega »Slovenskega gospodarja« čitamo kakšen dopis iz našega kraja, a od fantov redko kedaj. Precl kratkim se je tukaj poročil Lednik Lo-vro, rudar, pa tudi član tukajšnjega Prosvetnega društva. Za tovarišico si je izbral v škalski župniji pridno in vrlo mladenko .Ženin se je večkrat udejstvoval na našem odru. Želink), da bi užival obilo sreče v tem novem stanu. — Prišel je' čas, ko nam je treba po<-gnojiti in o3nažiti naša sadna drevesa Tu pa tam se kakšno drevo posuši, nekatere veter odmaje, druga pa rastejo kvišku. Tako je pa tudi z nami fanti. Ki smo čvrsta drevesa, naš steber je prosvieno društvo, v katerem lepo napiedujemo. Letos smo popravili dvorano in v tej novi Slomšekovi dvorani smo že proizvajali igro »Pri kapelici«, ki je prav lepo izpadla. Zalim, da bi v prihodnjem letu še več fantov pristopilo k našem društvu. Čim večja bo moč, tem lažje bomo napredo-
vali. V društvu se človek izobrazuje, ker je dandanes izobrazba potrebna vsakemu človeku, posebno za nas fante, da bomo nekoč napredni in vaj-čni gospodarji. Vam fantom pa kličem: Le tako naprej, ne ustrašite se, ampak se pridno udeležujte naših sestankov* Bog živi! — Fant prosvetnega društva.
Šmarje pri Jelšah. Pa še to poročaj, ti nas ljubi »Slovenski gospodar«, da smo pri nas tudi v zahajajočem letu vkljub krizi in stiski zidali. Naš Katoliški dom si je preuredil svoj oder in dvorano ter si prizidal dve prepotreb-ni sobi, katere smo slovesno blagoslovili ob priliki Slomšekove akademije dne 2. oktobra. Nad Šmarjem si je Regoršekov sosed, mizarski mojster, na pogorišču stare postavil prav lično novo hišico. V trgu ob potoku tik dekanijske cerkve že obratuje pekovski mojster Mavrin v svoji novi enonadstropni hiši. V kotu okrajne in pa stare »rimske« ceste pred gradom Jelše pa se dviga tretja nova hiša, ki si jo je pozidal naš drugi pekovski mojster Završki. V novih domovih jim želimo veliko sreče in blagoslova, sv. Florjana pa prosimo, naj nas varuje časnega in večnega ognja!
Videm oF) Savi. Najprvo, kar bom povedal, je to, da tudi pri nas razsaja kriza, beračev je pa vse-polno, da že ne vemo, kam z njimi Tudi sv. Miklavž se je oglasil pri nas v dvorani in obdaril precejšnje število"otrok in odraslih. Pa tudi smrt pri nas pobira in nič ne izbira.Umrl je g. Kužnik, mesar in gostilničar, vsepovsod priljubljen. Za njim je legla v prerani grob gospa Vahčič, priljubljena po vsej okolici kot vzorna krščanska mati. Pred dnevi smo pa pokopali gospo Tramšek, učiteljico v pokoju. Naj počivajo v miru!
im
— tli«
Odsiužsnje roka pri mornarici. S. V., Zgornje Hoče. — Potrjeni ste k pehoti na 18 mesecev, želite pa odslužiti vojaški rok pri mornarici. — Prošnjo za prevod iz pešadije k mornarici, kolekovano s 5 Din, naslovite na pristojni vojni okrug; opozarjamo pa, da traja službeni rok pri mornarici 24 mesecev.
Hranilec, Poljčane. Odsluženje roka. — Na vloženo prošnjo za vpoklic na odsluženje roka v stalnem kadru še niste prejeli poziva.
nost, da sem kazal v dejanjih najvišjim gospodom, kako in kaj sem se izvežbal kot samouk. Občudovali so me, poverjali mi najbolj izvirne ter najtežavnejše naloge, vse sem storil, kar so tirjali od mene; a onega notrajnega zadoščenja, katerega sem užival s polno dušo kot ponarejevalec, na Dunaju nisem oknsil nikdar več. Lepo sem zaslužil, pa kaj denar meni, ko sem ga sam delal in več kot jesti in piti itak človek ne more. Ko mi je bilo enkrat dovoljeno, kar mi je bilo prej zabranje-no, je zgubilo zame vso mikavnost. Užival sem še v tuhtanju, poslati v promet bankovce, ki bi bili količkaj zasigurani napram ponarejevalcem. Tudi glede tega prizadevanja sem se prepričal, da to, kar zmore ena oseba — druga še lažje za njo!
Zresnila me je in potegnila na plan poštenega življenja žena, ki me je oblagodarila z deco. Še le cilj družine je potlačil v meni hlepenje, da bi naj veljal v tihotapski službi ponarejevalca v okolici siromakov za nekako nadnaravno bitje.
Zaupali so mi v tiskarni eno od vodilnih mest, katerega pa nisem nikdar zlorabil v želji: moje potomce naj spremlja skozi življenje poštenost. Pa še enkrat vam zaupam: brez žene in brez otrok bi jo bil prej ali slej potegnil še s tako do-
brega mesta, se pomešal med ljudi dvomljive prošlosti in končal v — kaznilnici!
Stari moji rojaki vejo dobro, kaj sem znal še kot pastir s štirjačami, kako sem pomagal domačim siromakom s petaki kot slikarski pomočnik in kaj bi še le lahko kot dolgoletni dunajski gospod v aa državo najvažnejšem zavodu. Čudim in zopet se čudim, da se me še ni doslej niti eden dotaknil z vprašanjem, če še znam delati denar in če ne bi hotel osrečiti njega kot starega znanca s svojo za kmeta največjo umetnostjo.
Pomnite pa, da je ponarejanje prirojena strast in jaz sem eden onih redkih, ki strasti ni podlegel kot dosmrtni zločinec samo radi tega ne, ker mu je bila družina nad strastjo!«
Naša nova povest:
„Skrivnostni studenec
prične s prihodnjo številko. — Naročite pravočasno „Slov. Gospodarja!"
čija jih ima 23, Francija 20, Italija 22, Anglija 12, Irska 3, Španija 10, Švica 7, Avst* rija 4, Čehoslovaška 3, Poljska 5, Jugoslavija 3 itd. Amerika jih ima nad 60, ki pa niso vse na tako visoki stopnji kakor evropske.
Valuta za turiste.
V Angliji se je rodila misel valute za turiste hribolazce). Ta denar naj bi bil enoten za vse dežele in naj bi se vnovčeval povsod, kjer je razvit tujski promet. Posebna turistična seja v Niči januarja leta 1933 bode obravnavala predlog podrobnejše in bo skušala rešiti to nalogo, ki je prav tako nujna, kakor mednarodna.
p= Je tudi drugih rekrutov, lansko leto potrjenih, ki še niso prejeli poziva, zato prav gotovo prejmete poziv početkom pomladi prihodnjega leta, seveda, če Vam ugodnost hranilca vsled spremenjenega rodbinskega stanja več ne pripada. Zato čakajte na poziv!
Pogoji za vstop k žandarmeriji ali policiji. — F. Š., Sv. Trojica v Slov, goricah. — Kateri dokumenti so potrebni kot priloge k prošnji za sprejem k policiji ali orožnikom? — Priložite lastnoročno pisani prošnji še krstni list, domovnico, nravstveno spričevalo, zdravniško spričevalo (od drž. zdravnika), šolsko spričevalo in 20 Din kolek. Prošnjo za sprejem k policiji naslovite na bansko upravo v Ljubljani, za orožništvo pa komandi žandarmerije v Beogradu.
Podoficirska šola. — I. E., Sv. Peter. — Vprašate, če je pouk v podčastniških šolah brezplačen. — Šolanje je brezplačno, vendar je rok za vlaganje prošenj za to leto že potekel in se prične šolanje s prihodnjim letom predvidoma v oktobru.
Odsluženje roka. — C. J.., Rajhenburg in S. B. v S. ter M. K. F., Vojnik, — Poziv za odsluženje roka prejmete gotovo početkom prihodnjega leta v marcu mesecu.
zgotovili, Vam je plačal »po novi meri«, ki jvam je v škodo za 10%. Vprašate, ali sme plačevati trgovec tesani les po novi (reducirani) meri. — Ne razumemo, kaj hočete posedati z »novo reducirano mere«. Mislimo, da Vam hoče trgovec plačati po kubičnem metru, Vi pa da ste imeli, dogovorjen zaslužek od čevlja. Za izplačilo je merodajen ter edino odločilen dogovor, torej morete zahtevati zaslužek od čevlja.
11. Obetanje izročitve posestva. Hiša na tujem svetu. Zastaranje terjatve na plači. D. M. L. Ž, Pri stari materi ste že od mladosti. Vedno Vam je obetala posestvo in niste radi tega dobivali nobene plače. Oženili ste se in na prigovarjanje stare matere ste postavili na njenem svetu še eno sobo z zagotovitvijo, 'da bo itak vse Vaše po njeni smrti. Sedaj pa mati hoče vse skupaj prodati in pravi, da pojdite z ženo in otrokom, kamor hočete. Vi ■vprašate, če lahko tožite za povračilo stavbnih stroškov in plačo od 14. leta ter če Vas jima res pravico zapoditi od hiše, ki ste jo ,Vi sami napravili. — Soba stoji na svetu stare matere; zato je njena. Vam pa je dolžna povrniti stavbene stroške. Po našem mnenju
bi imeli pravico zahtevati plačo za ves čas od 14. leta dalje, vendar stojijo sodišča na stališču, da morete zahtevati plačo samo za zadnja tri leta, ker terjatve na zaostali plači zastarajo v treh le',ih. Obljuba, da Vam bode izročila posestvo, ne veže stare matere, da mora to storiti, vsled česar Vas lahko s tožbo prisili, da izpraznite njene prostore, v katerih stanujete. Spravite zadevo na lep način s sveta. Če sta soglašala toliko let, poskrbite, da bo soglasje tudi v bodoče. Pokažite stari materi, da ji ni treba na stara leta prodajati sveta in Vas pognati po svetu s trebuhom za kruhom.
12.	Služnostna pravica zajemanja vode. D.
M. L. Ž. Že pred 10 leti Vam je sosed pismeno potrdil, da imate pravico do zajemanja vode na njegovem svetu. Sosedovi otroci sedaj vedno kalijo vodo. Vprašate, če imate pravico studenec zazidati in vodo zakleniti, ker ima sosed svojo vodo. — Vaša pravica obstoji v tem, da smete čez sosedov svet po vodo, ki je na njegovem svetu. To pravico je sosed priznal in Vam dovolil izvrševanje. Zato nimate pravice studenca obzidati in vode zakleniti, čeprav Vam sosedovi otroci vodo kalijo. Pač pa lahko tožite one, ki kalijo vodo, zaradi motenja posesti pravice do zajemanja vode, ali morebiti tudi za vso škodo, ki bi Vam zaradi takih dejanj nastala. Uredite zadevo zlepa s svojim sosedom in ga o-pozorite, kaj delajo njegovi otroci ter ga prosite, naj Vam dovoli obzidanje studenca in zakleniti vodo.
13.	Preživitek. L. J. S. p. Sv. A. V izročilni pogodbi ste si izgovorili eno tretino jabole-nika, kadar drevje obrodi. Letos je sadna Tetina, a prevzemnik-sin proda mnogo jabolk, Vam pa noče priznati nobenega denarja. Vi vprašate, če morete v denarju zahtevati, ker bo sin po veliki večini sadje prodal in napravil prav malo jabolčnice, tako da boste oškodovani. :— Če niste določneje označili, iz koliko jabolk mora napraviti sin jabolčni k, je po našem mnenju merodajno, da mora napraviti toliko jabolčnika, kolikor ste ga pri Vas delali običajno, dokler ste bili gospodar in ko je sin prevzel. V Vašo škodo te svoje obveznosti sin brez Vašega dovoljenja ne sme omejiti. Ako pa ne dobite od tako ugotovljene količine ene tretine jabolčnika, morete od sina zahtevati dajatev razlike jabolčnika, oziroma ako bi tega tudi s sodiščem ne mogli doseči, odškodnino zaradi nedobave ali premajhne dobave.- Mislimo, da bi bilo za oba najbolje, ako se na lep način pogodita in da Vam sin izplača nekaj denarja zaradi nedobave polne količine Vam pripadajočega jabolčnika, ker je gotovo v letošnji sadni letini prav dobro odrezal.
14.	Odškodnina za kupljeno in odpeljano zemljo. J. F. V. Sosed je prodal svoj vinograd s hišo vred. Kupec je dal sosedu 500 Din are. Glede naprave kupne pogodbe sta se dogovorila, da jo bosta napravila, ko bo kupec prodal svoje posestvo in prodajalcu izplačal kupnino. Kupec se je s privoljenjem prodajalca na kupljeno posestvo takoj priselil in začel na njem gospodariti po svojem izprevidu in
Pri poapnenju arterij v možganih in srcu
dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Joseiove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učenikl na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustransko ohromelih s »Franz Jo-seiovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	6
zase. Vam je prodal nekaj zemje, ki je bila za hišo na kupu. Tudi ste Vi kupljeno zemljo že plačali kupcu in jo odpeljali na svoje posestvo. Ker kupec ni mogel prodati svojega posestva in kupljenega plačati, je pustil 500 Din are in odšel. Sedaj pa zahteva prodajalec od Vas, da kupljeno, plačano in odpeljano zemljo tudi njemu drago plačate, ali pa jo pripeljete nazaj. Vprašate, če morate res ponovno plačati, ker Vam grozi prodajalec s tožbo. — Kupili in plačali ste zemljo kupcu, ki je popolnoma po svoji uvidevnosti, zase in s privoljenjem prodajalca gospodaril na vinogradu, ki je bil še zemljiškoknjižna lastnina prodajalca. Vsled tega prodajalec nima pravice od Vas zahtevati ponovnega plačila in se prav nič ne razburjajte, ako Vam grozi s tožbo. Naj prodajalec išče vso odškodnino pri kupcu, ki ni izpolnil dogovorjene kupne pogodbe.
NOVA KNJIGA.
Raztreseno klasje. X. del, 17 govorov dr. Mihaela Opeke za razne praznike in nedelje, začenši z adventom. Pubgvilifcu. ki je že leta
•	v
in leta na eni in isti župniji, je včaŠlS «"ea '/'% težko, povedati vernikom ob raznih nedeljah kaj novega. Zato bo ta nova zbirka slovečega govornika gotovo s svojimi bogatimi mislimi mnogim prav dobro služila. Cena s poštnino vred 24 Din. Dobi se tudi v Cirilovi knjigarni v Mariboru.
Celo lifitenlc ircpofeolt-
ŠSil¥.
V amerikanski kaznilnici je umrl pred kratkem Jesse Pomeroy, ki je preživel 60 let v jetniški celici. Pome-royevi zločini so razburjali pred 60 leti mesto Boston v Združenih državah — enako kakor pred leti grozna zverinst-va Kurtena v Dusseldorfu v Nemčiji in Leitgobovi umori žensk pred kratkem v Avstriji. Od obeh omenjenih morilcev se je razlikoval Pomeroy v toliko, da je zagrešil krvava dejanja s 14. letom.
Prva zločinstva.
Krog leta 1870 so našli nedaleč od Bostona že napol mrtvega petletnega dečka, ki je bil privezan k drevesu. Ko so ga rešili, so videli, da je bil grozno pohabljen. Slično je šlo drugemu fantku. Oba poškodovana sta o zločincu le toliko lahko povedala, da nosi brado. Kmalu Ža tem je postal še en drug dečko žrtev pohabljenja in od tedaj niso upali pošiljati starši svojih otrok brez varstva v šolo.
Izsleditev.
Policija ni mogla odkriti nikake sledi za zločincem, dokler ni izpovedal majhen od hudodelca trpinčen otr&k, da ga je mučil že večji fant. Še le ta izpoved je rodila v ravnatelju šole, ki je posedala sama več učencev in je bilo vse vznemirjeno, sum, da mora biti od njegovih šolarjev zločinec. Bil je to gotovi Jesse Pomeroy, na katerega so bili vsi opozorjeni radi neusmiljenosti napram živalim. Celo svoje šolske so-tovariše je mučil, kjer je le mogel. Ravnatelj je sporočil policiji svoja opazovanja. Sklenili so, da pokličejo v šolo otroka, po kojega mnenju in zatrdilu
l\nm\ profilih.
9.	Priposestvovanje občinske zemlje. K. P.
v V. Na zahtevo soseda je državni zemljeme-rec zmeril Vaš vrt in ugotovil, da uživate 40 jsvadratnih metrov občinske zemlje. Pravite, da tega ni vedel nobeden Vaš prednik, niti Vi in da ste nemoteno in neovirano uživali vso to zemljo že čez 50 let. Vprašate, ali more kdo zahtevati od Vas, da to zemljo odstopite? — Ako ste v resnici na tem' kosu zemlje izvrševali popolno lastninsko pravico, tako da ste sami uživali ta svet, ne more nihče terjati istega od Vas. Seveda ste morali izvrševati to svojo lastninsko pravico in uživanje proti občini najmanj 40 let, in to nemoteno in neovirano. V slučaju pravde boste morali vse to dokazati. Imate pravico zahtevati od občine, da Vam izda zemljiško-knjiž-po listino za prenos Vaše lastnine na ta kos sveta, oziroma za njegov pripis k Vašemu zemljišču.
10.	Dogovorjena plača. P. F. v G. Delali ste y gozdu za lesnega trgovca; glede zaslužka je bilo dogovorjeno za čevelj 1 Din. Ko ste
Ob pojavih slabosti
in nezadostnemu kroženju krvi, ki se pojavlja pri človeku, ako so mu oslabeli živci in mišičevje, mnogi hvalijo drgnjenje s Fellerjevim Elsafluidom. Proti revmatičnim bolečinam, prehladu, za masažo, trganju v členkih, bolečinam v križu, obrazu in vsem telesu, ga imejte stalno pri hiši. Kadar je človek duševno in telesno utrujen, ga
osveži in pokrepi nekoliko kapljic blagodišečega Elsa-fluida. Uporablja se že nad 35 let kot zanesljivo domače sredstvo. Dobiva se v vseh apotekah in tozadevnih trgovinah po 6 Din, 9 Din, 26 Din. Po pošti najmanj 1 paket (9 poizkusnih ali C dvojnih ali 2 veliki spec. steklenici) 58 Din, dva taka paketa 102 Din pri lekarnarju EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.
Odobr. od Min. soc. pol. i nar. zdr. Sp. br. 509 od 24. III. 1932.
se je spozabil nad njim fant in mu pokažejo vse učence. Ko je zagledal otrok grd in poživinjen obraz Pomeroya, je pričel na ves glas jokati ter zagotavljati, da je bil uprav ta. 141etnega lopova so zaprli. Iz zapora so ga poslali v poboljševalnico, kjer bi naj preiskali zdravniki njegovo duševno stanje. Baš v tem zavodu se je pokazal hudoba od najboljše strani, ker je upal, da se bo le na ta način zopet osvobodil. Zdravniki so slednjič trdili, da je vsa' njegova dosedanja hudobna dejanja pripisati prehodnemu duševnemu razdra-ženju. Že po enem letu so ga odpustili iz poboljševalnice.
Novi zločin?.
• Par tednov po izpustitvi je izginila devetletna deklica, ki je šla nakupovat za svojo mater. Od tedaj se otrok ni več vrnil. Pomeroyeva mati je bila lastnica trgovine s sukancem in drugimi bolj neznatnimi predmeti. Ko je vprašala policija na poizvedbi za izginulo deklico tudi v tem lokalu, je rekel Jes-s», ki je bil v trgovini, da je bila iskana tamkaj, je kupila sukanec in je takoj odšla. Komaj par dni po izginutju dekletca so našli izven mesta strahovito do smrti razmesarjenega majhnega dečka. Obči sum se je obrnil na Po-meroya. Policija se je podala na njegov dom, kjer je izjavila mati, da leži bolan v postelji. Res so ga tudi. dobili v trdem spanju. Pod posteljo so zadeli na par oblatenih čevljev, kojih sled se je natančno krila z ono, katere je bilo vse polno krog fantkovega trupla. Lopova so zbudili, pa je prisegal, da ni bil na onem kraju. Zaprli so ga. Že par dni za tem je prodala mati trgovinico in njen naslednik je odkril v kleti truplo tolikapj zaman iskane deklice.
C	Obsodba.
Sodnik je obsodil Pomeroya na smrt na vešalih. Ker je pa pripadal guverner države oni stranki, ki se je trudila
SKRIVALNICA.
Kje je dekiica, ki krmi srne?
za odpravo smrtne kazni, je zavlačeval potrditev obsodbe teden za tednom. — Temu guvernerju cincarju je sledil drugi, zadeva je silila znova v ospredje. Ponovna obsodba je spremenila smrtno kazen v dosmrtno ječo.
V kaznilnici.
Mladostni zločinec je videl samo še eno rešitev — v pobegu. Z materjo, ki ga je redno obiskovala, je izdelal načrt, da uteče. Mati je prosila ravnatelja kaznilnice, če bi slobodno poslala svojemu sinu udoben stol. Ustregli so njeni prošnji. Stol so natančno preiskali ter odkrili v naslonjalu pile in drugo orodje. Pozneje mu je poslala mati še kruh, v katerem je bilo vpečeno vlomilsko orodje.
Čez eno leto je javil Pomeroy ravnatelju, da bo iznašel poseben svinčnik, M se sam špiči in za to rabi orodje. Ravnatelj mu je dal zaprošeno, saj je bil uverjen, da s takim orodjem si ne bo pomagal na svobodo. Razven tega so ga še natanko opazovali po dnevu; lopov se je trudil cele noči, da bi izkopal iz zaporne stene velik kamen. Neko noč je le čul paznik ropot in ga zalotil pri delu. Kaznjenča so prestavili v drugo celico, kjer se je tudi lotil stene. Od-kra&pani omet je pojedel, luknje je za-mazal s prežvečenim kruhom in s papirjem. Cilj njegovega truda je bil: doseči plinsko cev, jo navrtati tako, da bi se celica napolnila s plinom. Nato je hotel plin užgati z užigalico, do katere se je bil dokopal, in eksplozija bi naj bila izkopala v steno veliko luknjo. V noči, ko bi naj bil njegov načrt uresničen, je prosil paznikr. bi. i mel zastreti vrata celice z ode	:o-
duje njegovim očem luč s hodni.v ■ . In zgodilo se je to. Napolnil je celico s plinom. Ko je že bil vsled udihavanja plina napol nezavesten, je prižgal vžigalico. Nastala je huda eksplozija, ki je raztrgala ter porušila celo steno. Paznika na hodiaku je pognal zračni pritisk po tleh. med ostalimi kaznjenci je nastalo tako vznemirjenje, da so minule ure, predno se je celi zavod spet umiril.
Pomeroy le ni mogel izrabiti priložnosti za pobeg. Brezzavestnega so ga našli v celici. V eni roki je držal zoglje-nelo šibico, v drugi od postelje odlom-ljeno nogo, katero je hotel rabiti na pobegu kot orožje.
Šestdeset let je prebil ta človsk v kaznilnici brez znakov poboljšanja. Še le smrt mu je odprla vrata ječe.
Raznoterosti.
Več nego sto let stari plakati. Tujci, kateri pridejo v neko francosko vas, ki leži nekoliko stran od glavne ceste, se ne morejo načuditi, ko zagledajo mobilizacijsko povelje iz leta 1914. Omenjeni plakat je še vedno prilepljen na
zid, ki je zaščiten napram vremenskim neprilikam. Kaj bi šele rekli ljudje, če bi jim padel pogled na isto povelje, ki je dočakalo starost 100 let. Resnično je še pritrjen tak razglas 30 km južno od francoskega mesta Toulouse, v vasici Noe. Na napol strohnelih vratih visi vojaško dnevno povelje iz leta 1814. Podpisano je od ruskega barona von Sacken, ki je bil poveljnik zveznih za-sedbenih armad. Povelje je sestavljeno v francoskem in ruskem jeziku in grozi onemu, ki bi oviral poštni promet z vozovi, s težkimi kaznimi.
P© zakiiaChu Slsla siosle usti In notice.
Vlak je smrtno povozil na sveti večer pri
Litiji Praprotnikovega hlapca Karla Dobrino, ki je bil namenjen, da obišče za praznike svojo mater na Bizeljskem.
Pogorela je na sveti večer na Jesenicah mizarska delavnica Kranjske industr. družbe.
Umrl je v Rajhenburgu zlatomašnik in vpo-kojeni g. župnik Franc Nachtigall.
Avtobus Oplotnica—Konjice. S 1. januarjem
bo vozil avtobus iz Oplotnice v Konjice po
sledečem voznem redu: Odhod iz Oplotnice v
Konjice ob 6.30, 15.15; iz Konjic v Oplotnico
ob 11.40 in 18.05. Ob pondeljkih, četrtkih, ft-, .. ,	....	hias-V ' a
deljah in praznikih pa vozi izven tega še iz
Oplotnice v Konjice ob 12.30, iz Konjic v Oplotnico ob 13.20.
Jubilejni dar Posojilnice v Narodnem domu.
Posojilnica v Narodnem domu obhaja letos SOletnico obstoja. Ob tej priliki je darovala mariborskemu sokolskemu naraščaju 100.000 Din, tako da vsak naraščajnik dobil 100 D.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Katoliško izobraževalno društvo priredi letos Silvestrov večer. Na sporedu so: deklamacije, nastopi tudi domači pevski zbor z dvema lepima točkama in potem pa še »Nebesa na zemlji«, zelo živahna burka v treh dejanjih. Začetek bo ob 6. uri zvečer. Pridite v obilnem številu vsi, ki si želite poštene zabave, nikomur ne bo žal. Na svidenje!
Prevalje. Občni zbor Sadjarske in vrtnarske podružnice v Prevaljah se vrši dne 6. januarja na sv. Treh kraljev dan, ob 9. uri dopoldne pri Riflu. Občni zbor bo zelo poučen za vse sadjarje, za člane in za nečlane zaradi praktičnih predavanj.
Žrtev fantovskega pretepa. V hiši posestnika Franca Mačič iz Staiešincev v žiipniji Cir-kovce so točili na Štefanovo šmarnico. Zbrali §o se pri njem fantje iz sosednih vasi in brezmejno popivali pozno v noč. Krog polnoči se je začel v pijani družbi prepir, ki se je prelevil v obči pretep. Žrtev pokolja je postal 27-letni Jožef Pesek od Št. Janža na Drav. polju, kateremu je eden od pretepačev preparal trebuh tako, da so mu izstopila čreva in je bil oddan v brezupnem stanju v mariborsko bolnico. Smrtnonevarno ranjeni je odsedel letos štiriletno ječo radi uboja. Ta žalosten slučaj bi naj opozoril oblast, da prepove enkrat za vselej nedovoljeno točenje šmarnice. Brezmejno popivanje te strupene pijače dovede vedno do pokoljev.
V trgovini
1305
Anton Plačan
v Mariboru, Gosposka ulica 10
so pri zimskem ženskem in moškem blagu ter pri gotovih ženskih plaščih in moških suknjah znižane ce:ae, ker je še izbira zelo velika.
t^f^fj^r^f^f^fPfliT^i^f/Ji^fiv^fAifAirs1
Srečno in veselo novo leto
želim vsem mojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem ter se priporočam za na-daljno naklonjenost. Potrudil se bom postreči z najnižjimi cenami, solidno postrežbo in dobrim blagom. Se priporočam: 1379
Ivan Kovač mlajši, umetni mlin in žaga, Radanja vas, Zreče.
Prodam posestvo, velikost po želji kupca, v prometnem kraju, ugodno plačilo, nekaj gotovine in hranilno knjigo. Naslov v upravi lista.	1381
Proda se v petek in soboto licitacijsko prevzeto: več postelj, omare, stoli, mize, pernice, podzglavniki, posoda, perilo, obleka, zložljiva železna postelja; Maribor, Strossmajerje-* va ulica 5.	1378
Cunje, staro železje, krojaške suknene odrez-ke, ovčjo volno kupi: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	-1780
Proda se lepo posestvo 10 oralov. Naslov: F. Drozg, Velika Zimica 40, pošta Sv. Barbara pri Mariboru.
Posestvo 26 oralov pri Sv. Marjeti ob Pesnici se proda. Naslov v upravi lista.	1375
Sedlarskega vajenca sprejme Bezjak Ivan v Mariboru, Cvetlična ulica 33.	1346
Izučena šivilja z dežele išče službo k boljši družini. Naslov v upravi lista.	1374
Sprejme se4 dekla v župnišče, sposobna za vsako delo. Naslov v upravi lista.
Stare obleke dobro ohranjene proda starinam Samuh, Maribor, Mlinska ulica 1, poleg g.-Vlahoviča.	1290
Ugodna prilika. Po zelo znižanih cenah ^flobitflj manufakturo, pletenine, nogavice itd., ka-i kor tudi druge potrebščine za božične praz« nike samo pri Franji Zagožen, Radmirje 33, žel. postaja Šmartno ob Paki.	1314
Konjski hlapec dobi službi takoj, zmožen za' vsa poljska dela. Naslov: Maribor, Koroška cesta 49.	1319
Pomoč oškodovanim! — Člani bivše »Vzajem« ne pomoči«, pozor! Podpisani nudim članom bivše »Vzajemne pomoči« iz Ljubljane radf njih nepričakovane zgube brezplačen nasvet. V poštev pa prihajajo samo taki člani, ki že posedujejo polico te pomožne blagajne bodisi iz oddelka za posmrtnine ali pa za doto. — Za območje: Ptuj, Ljutomer, Prek-murje: Jakob Gregorec, trgovski zastopnik, Ptuj, Vošnjakova ulica 4. — Za območje: Ljubljana, Kamnik: Sitar Leon, trgovski zastopnik, Ljubljana, Baragova ulica 9. — Za Kočevje in Vtflike Lašče: Samsa Joško, posestnik, Dolnje Retje 7, p. Velike Lašče, — Za okoliš: Celje-Vransko: Leskošek Alojzij, zastopnik, Celje, Razlagova ulica 5. 1344
ašamo eiva dinarja sta mesec,,
to je izdatek, iki ga kljub težavam zmore skoro vsaka družina, vsak posameznik. Da teh dveh dinarjev ne dajemo redno tudi za »Nedeljo«, je vzrok pač to, da nismo še navajeni.
Celoletni naročniki zavarovani!
Celoletni naročniki, ki plačajo enkrat celoletno naročnino 24 Din, so za slučaj smrtne nesreče zavarovani za 1000 Din, ki jih Vzajemna zavarovalnica izplača svojcem ponesrečenega naročnika. V preteklem letu so bile zplačane tri zavarovalnine:
Klobasa Franc, polir, Žerjavci, Št. Lenart v Slov. goricah,
Ana Krajnc, Žalec, ki je ponesrečila pri znani avtobusni nesreči pri Žalcu.
Aprisnik Ivan, Tezno, ki ga je povozil vlak.
S325 strani delbeSo knjigo
imate tekom leta, ker izhaja »Nedelja« tedensko na 16 straneh, za 24 Din, polletno za 12 Din, četrtletno za 6 Din. Po pošti plačujte vsaj po 6 Din, ker so veliki stroški!
Uprava „Nedelje", Maribor. Koroška c. 5.
Naš znak.
Vsaka svojo člansko legitimacijo in svoj znak. Tudi katoliška Cerkev je velika organizacija. Uradna legitimacija katoličanov je krstno izpričevalo, dejanska legitimacija, njen znak, po katerem se spozna, da je kdo res katoličan, pa je: kakšno časopisje naroča in čita. Katoličan sme imeti le ono časopisje, ki se javno prizna za katoliško.
Hočete biti srečni?
Hočemo! Hočemo! Ni niti enega človeka na svetu, ki bi rekel, da noče biti srečen. Razlika med ljudmi je le v tem, da iščejo srečo na različnih potih. Do sreče pa pride samo oni, ki sledi klicu: Jaz sem pot, resnica in življenje. »Nedelja« hoče biti vaš kažipot k tej sreči. Vsaj vsako nedeljo poglejte s pomočjo »Nedelje«, če ste na pravi poti!
Danijel Defoe:
Pobinson Cmsoe.
(Dalje.)
Brcnil sem ga z nogo, ali on se ni premaknil. Nato sem pomislil, da je bolje, če ostane tu. Če je mene tako prestrašil, bo prestrašil še bolj divjake, če bi prispeli do sem.
Nato sem začel pregledovati pečino. Jama je imela nepravilno obliko, veliko kakih 20 stopinj čez križ. Na nasprotni strani od vhoda je bila še nadaljnja luknja, pa tako majhna, da bi mogel skozi njo samo po vseh štirih. Nisem hotel iti dalje, ampak odločil sem se, da bom prišel zopet 'drugega dne s svečo, ki sem jih izdeloval iz kozjega loja.
Drugega dne sem se res splazil skozi tisto ozko luknjo. Dospel sem v drugo jamo, ki je bila kakih 20 stopinj visoka. Svetlost od sveče se je odbijala od sten v tisočih leskih. Iz česa je bila stena? Ne bi bil vedel povedati, ali je to žlahtno kamenje, zlato ali navaden kristal. Pa naj si bo karkoli, gotovo je bilo to najvarnejše zavetje na vsem otoku. Tla so bila ravna, stene pa docela euhe, nikjer ni bilo sledu vlage.
Tako nepristopno mesto je bil baš, kar mi je bilo treba. Odločil sem se takoj, da bom prenesel sem ves svoj smodnik in puške.
Drugega dne je stari kozel poginil. Da se ne bi usmrdel, sem telo zakopal pod neko skalo, to mi je bilo lažje, kakor pa da bi ga bil izvlekel iz jame.
VIL Petek.
Tako sem končal dvajsettretje leto svojega bivanja na otoku. Da me ne bi bil mučil večni strah pred divjaki, bi bil tu popolnoma zadovoljen, čakajoč mirno dneva, ko me Bog pokliče k sebi. Moja papiga je še živela. Z velikim zado-
množile, da so mi bile v škodo in sem jih moral pobijati. Nekatere so izginile v gozdu in so tam podivjale. Bilo je meseca decembra. Tu je bilo ja-ko toplo in napočil je čas žetve. Nekega jutra sem vstal zarana, da bi dovršil žetev na svoji njivi. Prestrašil sem se, ko sem zagledal na obali ogenj. Bilo je to na tisti strani otoka, na kateri sem stanoval.
To odkritje me je zelo vznemirilo. Rekel sem si: »Če pridejo divjaki Ha mojo še nepožeto njivo, bodo takoj vedeli, da živi kdo na otoku, pa ne bodo odšli, preden me ne najdejo.«
Vrnil sem se domov in sem splezal na vrh pečine. Ležeč na trebuhu sem videl skozi daljnogled pet čolnov in trideset divjakov, ki so plesali okoli ognja.
Nato sem videl, da je nekaj divjakov šlo k čolnu in je od tam izvleklo dva človeka, da bi ju ubili. Enega so imeli takoj na tleh in so ga začeli razsekavati na komade. Drugi nesrečnež pa je stal poleg in čakal, ko pride vrsta na njega. Ko pa je videl, da nanj ne pazijo, je stekel brž po obali baš proti moji strani. Silno sem se prestrašil, ker sem mislil, da se b&de vsulo celo krdelo divjakov za beguncem. Odleglo mi je, ko sem videl, da ga zasleduje samo njih trojica. Begunec je tekel mnogo hitreje od njih; če bi tako vzdržal pol ure, bi jim sigurno utekel. Na svojem begu je prispel do potočka, ki je žuborel mimo mojega bivališča. Skočil je vanj in je bil kmalu na drugem bregu. Dva zasledovalca sta skočila za njim, tretji pa je postal na obali. Videč, da beži nesrečnik baš napram meni, sem sklenil, da mu pomagam. Spustil-sem se hitro s skale in sem tekel proti .obali.
K6 me je begunec zapazil, je postal kakor ukopan, tako ga je moja pojava iznenadila. Z
r

znaki sem mu začel tolmačiti, da mu ne mislim nič hudega storiti. Pozivajoč ga, naj stopi bliže, sem se postavil med njega in prvega zasledovalca, ki se je bil med tem približal. Skočil sem proti njemu in sem ga tako silno udaril s puškinim kopitom po glavi, da se je zrušil kraj mene na zemljo. Med tem je drugi hotel sprožiti puščico v mene. Na njega sem ustrelil in padel je mrtev na tla.
voljstvom sem poslušal besede, katere sem jo bil navadil. Moj verni pes je živel šestnajst let, pa je poginil od starosti. Mačke so se bile tako po-

mp
(Dalje sledi.)
Z možitvijo s 16 osebami obogatela.
V Ameriki je na dnevnem redu obravnava, koje središče je ženska, ki si je stavila za življensko nalogo: poročiti pohabljence. Ima že za seboj 16 zakonskih zvez. Kakor hitro je zakona-željna ženska zvedela za kako prometno nesrečo, se je požurila, da je začela streči s •požrtvovalno ljubeznijo žrtvi. Svoje skrbi ni razdeljevala kar tako brez cilja. Najprej se je oglasila kot sama-ritanka, ako so se glasili osebni podatki o ponesrečenem ugodno. Njena špekulacija je bila povsem pravilna; kajti v 16 slučajih jo je doletela kot zahvala za postrežbo zakon-, ska zveza na bolniški postelji. Čez nekaj časa se je pustila ločiti, ali pa se je znebila moža na kak drug način. Od njenih 16 mož živijo le še 4. Najdaljši zakon je trajal 3 leta, večina njenih zakonskih mož pa je umrla kmalu po sklepu zakona W nh bol'-i'* niški postelji. 16. slučaj zakonske zveze je bil tej prefrigani ženski v pogubo.
Hiša se je bila podrla in gotovi Webster je pri tej priliki težje ponesrečil. Prijazna samaritanka se je lotila s postrežbo ponesrečenca, ki jo je tudi poročil iz hvaležnosti na bolniški po« stelji. Točno 8 dni po poroki je Webster — umrl. Zapustil je ženi opremi j eno stanovanje in 10.000 dolarjev. Vse bi se bilo izteklo po sreči, ako bi ne bil začel dvomiti o celi zadevi Websterjev sin iz prvega zakona. Najel je detektiva in ta mu je predložil v kratkem času celo predživljenje mačehe, katero je pastork ovadil. Zadevo ima v rokah sodišče, ki bode pa prebrisani ženski težko dokazalo v njenem brezvestnem početju kaj po obsto-. ječih zakonih kaznji-vega.
Inscrirajfc!
! Srctno in meto novo Ido 1933! ^šritii"1			
Anton Hrastelj trgovec Sv. Lenart v Slov. gor.	Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Koroška c. 5 podružnici: Aleksandrova 6, Valvazorjeva 5		Bezjak Ivan sedlar Maribor, Cvetlična 33.
Franc Erbus trgovina z mešanim blagom Ptuj Ormožka cesta		Elanjšek Franjo Glavni trg Maribor Glavni trg	
Franc Senear trgovina mešanega blaga Mala Nedelja in Ljutomer	„Zlatorog terpentinovo milo"		Franjo Vrabl trgovina z železnino Ptuj
Kostanjev taninski les še vedno kupuje in plača po najvišji ceni tvrdka Ernest Marine v Celju. Ponudite! 1329	Kmetice! Najboljše zamenjale orehe, bučno seme in drugo v tovarni bučnega olja v Mariboru, Taborska 7, pri državnem mostu.1273	Cepljene trte, eno- in dvoletne, po znižani ceni. Zahtevajte cenik od I. trsničarske zadruge v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. 1328
Radi dedščine se išče Bevk Marija, rojena leta 1877 v Trebnjem. Njen naslov naj se sporoči na Bevk Antona, Dol. Stara vas, pošta Št. Jernej, Dolenjsko. 1334	Posojila brezobrestna za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavo hiš, podeljuje: »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Išče zastopnike. 1221	čebelarji! Vse čebelarske potrebščine kupite po izjemnih cenah v trgovini Fr. Stupica? železnina in zaloga poljedelskih strojev v. Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. 1304
Svinfereici — pozor!
- • i HI a >■}');('■_" ■ r . r .
Po celem svetu znan belgijski preparat, ki prepreči bolezni pri svinjah ter jih za 2 do 3 mesece prej zredi. Tovarna tega izvrstnega preparata je vsled krize dosegla znižanje cene z željo, da ga uporabljajo vsi svinjerejci. Ako se hočete prepričati o resničnosti našega oglasa, izkoristite priliko in kupite pri Vašem trgovcu takoj 1 originalno škatlo od približno 800 g, ki stane sedaj samo 25 Din. Garan cija: V slučaju neuspeha sprejmemo neporabljeno količi no ter vrnemo ves denar. Ako ga v Vašem kraju nimate, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo za uporabo se nahaja v vsaki škatli v hrvatskem jeziku.
Generalni zastopnik za Dravsko banovino:
Josip |unc, *
LJubljana, Aleksandrova cesta 5-II.	1178
Širile „Slov. gospodarja"!
Naročite za fante,
ki ge odpravljajo k vojakom, knjižico:
MoJ tovariš.
Molitvenik za mladeniče in še zlasti za vojake.
Cena z rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Dj»; Po pošti 1 Din
. ve?. Tiskarna sv. Cirila Maribor.
Pozor! Pozor j
Za češčenje presvetega Keš-njega Telesa je izšel nov molitvenik
„Pridite, molimo!"
ki obsega poleg običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupne molitvene nre. Zelo priročna knjiga stane samo Din 16"— z rdečo obrezo in Din 20"— z zlato obrezo.
Knjiga se naroča pri
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Knjigarna in trgovina s papirjem
Franc Leskovsek
se nahaja
v Celju, Glavni trg i© ns7
Golša — r..
;S vrat!
je obolenje ščitne žleze, katera se more pravočasno ozdraviti-, ker se drugače delovanje tega važnega organa kot zaščita proti strupom o-groža, vsled česar nastopajo neugodni in dostikrat nevarni pojavi.	1262 Zdravniška znanost je ugotovila, da soli, ki vsebujejo jod, izvanredno dobro delujejo na razne oblike golš. Mnogobrojni bolniki so u-gotovili, da dosežejo z uporabo našega enostavnega
pitnega zdravljenja
hiter in povsem neškodljiv upliv na bolezen. Vsakdo, kdor trpi na golši in ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, katero mu pošljemo brezplačno. Dopisnica zadostuje. Poštno nabiralno mesto: Georg Fulgner, Beilin-Neukfiln,
Ringbahnstrasse 24, Abt. P. 83.
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Centrala: Maribor
v lastni RO¥i palači na ogln Gosposhe-Slovenske ulice.
Sprejema vloge na knjižice in
Podružnica: Celfe
nasproti poste, prej Jn2nošta-b£8	jersha hranilnica.
tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
!!
i i

			
v icisi 19 j j vam priporočamo poscono actccc ivr«K€:			
			
KARO čevlje Maribor, Koroška cesta 19	„Zlatorog terpentinovo milo"		»Peko«, d. z o. z. velika zaloga vseh vrst čevljev Maribor, Slovenska ul. 12
Franc Strupi veletrgovina s steklom Celje	Joža Hrastelj trgovina z mešanim blagom Gor. Radgona, Slatina Rad.	Kari Jančič manufaktura, perilo, čevlji Maribor, Aleksandrova 11	Ljudska samopomoč podporno društvo za slučaj smrti Maribor, Grajski trg 7/1
Maks Ussar instal. podjetje in stavb. klep. Maribor, Gregorčičeva 17.	Anton Brenčič trgovina z železnino Ptuj	Jos. Jagodič trgovina z železnino in specerijo Celje, Gl. trg 14, Gubčeva 2	Roza Pitschl trg. s papirjem in galanterijo Slov. Bistrica
Ivan Klančnik steklar Maribor, Slovenska ul. 15	Josip Farkaš trgovina z mešanim blagom Sv. Jurij ob Ščavnici	Vinko Zorko manufaktura, špecerija, želez. Sv. Benedikt v Slov. gor.	Franc Senčar nakup jajc, masla, suhih gob Mala Nedelja in Ljutomer
Srečko Pihlar manufaktura Maribor, Gosposka ulica 5	Ormoška opekarna družba z o. z. Ormož	Ehrlich Kari paromlin in žaga Pesnica	Drago Rosina galanterija, okras za rakve Vetrinjska ulica 26
I. Trpin-ov tekstilni bazar Maribor, Vetrinjska ul. 15	Ivan Rojnik manufaktura, specerij:? Slovenjgradec	Spectrum d. d. tvornica ogledal in bruš. stekla Ljubljana, Celovška c. 81	KNJIGOVEZNICA tiskarne sv. Cirila Maribor, Koroška cesta 1
Veselo novo leto želi Ivan Cvikl, manufaktur-
na trgovina, Ptuj.	1732
Sreče® nov® feSo f§B?
želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka
Kari Jančič trg. z manufaktura, perilom, čevlji, klobuki Maribor, Aleksandrova c. 11
„Slov. Gospodar" slane:
celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno S Din.
in druge kože od divjačine kupuje po najvišji ceni I. Kalej, trgovec v Slov. Bistrici.	1275
Banovinska trsnica in drevesnica v Kapeli pri Slatina-Radencih
dobavlja prvovrstno sadno .drevje (visokode-belno in pritlično) od jablan, hrušk, črešenj, breskev ler Ia cepljenke vinske trle na raznih amerikanskih podlagah Cene zmerne, zahtevajte ponudbo!	1098
Radi gromne zaloge vsakovrstnega mannfak-turnega blaga, kakor tudi gotovih oblek in površnikov Vam nudim vso blaco po znižanih cenah.	1373
Ivan Cvikl
r.ianufakturna trgovina, Ptuj. Prepričajte se sami.
Kupujte v	1011
Trpinovem Dazarfn
Maribor, Vetrinjska ulica 15.
ker lam je res dobro blago in poceni.
Trgovci Sn ©firtiifl«!!

Novoletno reklamo stenskih koledarjev z bloki vam najugodneje natisne
lisisaraa sv.Ciriia v Mariboru
kjer imate tudi veliko izbiro. Ne odlašajte z naročili, da jih boste pravočasno imeli!
» t
0111000000000000000^
E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E

najboljše in najvarnejše pri
sni nosolilnici v Mariboru
i v--,, sssrk			
			
Gosposka ulica
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog ®»r nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost taffani&nil? vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
OBST Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
i-//
3
3-
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3'
3
3
3
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Alb
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenske
ariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.