PoStnina v gotovini plačana.
Številka 5
Letnik XXV.
Jzhaja poljubno najmanj shrikrat na leto. Posamezno številke 5! kroni, za 'no/.emsivo 3 krone. V «Zvezi“ združena gasilna nnuštva dobivajo po en ■j *s ,Gasilca“ brezplačno, bednik FRAN BARLE ===:==: v Ljubljani. =====
Cene enkratnim oglasom :
Cela stran 1200 kron.. /2strani 600 kron.,'/4strani 300 kron., '/sstrani 150kron '/12 strani 100 kron.,
‘/24 strani 50 kron.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 10. decembra 1921.
Predsedstvene vesti.
i.
Odborova in predsedstvena seja.
Predsedstvo in odbor Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana imata v sredo, dne 28. decembra 1921 ob 10.-uri ^opoldne v Ljubljani, v »Mestnemu domu«, skupno sejo.
D n e v n i red:
Sklepanje in posvetovanje:
1. o došlih vlogah;
2. o prošnjah gasilnih društev za prispevek iz gasilnega sklada;
3. o raznoterostih.
Liane predsedstva in odbora vabimo, da se seje pol-hcštevilno in točno udeleže. Po sklepu občnega zbora šinejo prisostvovati tej seji tudi župni načelniki, ker gre dl podpore gasilnim društvom in vodstvom organizacije.
Predsedstvo.
2.
Iz zadnje predsedstvene seje.
Pne 9. septembra 1921 sta imela predsedstvo in od-"ür JGZ skupno sejo.
V	predsedstveni seji so bila sprejeta v JQZ nastopna Gasilna društva:
a) v O a s 11 s k o ž u p o K r a n j s k o :
Jezersko;
b) v Gasilsko ž u p o 2 a 1 s k o •
Teharje,
Rimske Toplice;
c) v Gasilsko ž u p o Ormoško:
Sv. Miklavž pri Ormožu;
č) v Gasilsko župo Novomeško:
Verčiče pri Semiču;
d) v Gasil s k o ž u p o R i b n i š k o :
Loški potok.
Gasilno društvo na Uncu se je premestilo iz Loga-ske v Cerkniško gasilsko župo.
3.
Veselični davek.
,. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo v Ljub-Mnj 7 razpisom z dne 26. avg. 1921, štev. B. II. 7'7\ zv sporo^i*a predsedstvu Jugoslovanske gasilske ,j ®Ze’ je izdala vsem podrejenim uradom in organom j;e'deči odlok z dne 5. julija 1921, štev. B. II. 7/68- »Vsled ^javnega odloka gospoda ministra financ z dne 1. julija s-.l štev- 9859> se Prostovoljna gasilska društva, ki se kona VzdržuJ'ej°. oproščaio takse po tar. post. 99 a za-v !Ul P taksah, če prirejajo koncerte ali zabave izključno Korist nabave gasilnih notrebščin.
Je
iz
in
Podpore iz gasilskega sklada.
V	odborovi seji dne 28. decembra 1921 bo odbor JGZ iazpravljal o razdelitvi, podpor iz gasilskega sklada. Podpore razdeljuje pokrajinska uprava, odbor pa stavi 1 okraji n ski upravi na podlagi vposlanih prošenj in po-pisnic primerne predloge. Iz gasilskih krogov čujemo, da se nekatera gmotno dobro stoječa gasilna društva c dpovedo podpori na korist gmotno slabo stoječim in zadolženim gasilnim društvom. Ta kolegijalen čut vreden vsega priznanja.
Gasilna društva, ki se odpovedujejo podpori gasilskega sklada na korist gmotno slabo stoječim zadolženim gasilnim društvom, prosimo, da to z dopisnico do 28. decembra t. 1. snoroče predsedstvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani.
.	-. ... . .	5.
Gasilske potrebščine.
d)	(iasi.no o r u š t v o v /. a g o r j u ob Savi iir.a močno in prav dobro čveterolcplno brizgalnico, ki pa je za tamkajšnje gorate kraje pretežka. Brizgal-nica je primerna za gasilna društva v ravnini ter je za primerno ceno naprodaj, ali pa se zamenja za motorno brizgalnico.
b)	Gasilno društvo v F r a m u , okraj mariborski, ima naprodaj raztezalno lestvo brez koles. Le-stvo tudi zamenja za raztezaino lestvo na kolesih.
Prvi zvezni vaditeljski tečaj.
Prvi zvezni vaditeljski tečaj, ki se je vršil dne 9. in 10. septembra t. 1. v Ljubljani je za nami. Uspeh vaditeljskega tečaja je po naših utisih, katere smo dobili, in pa po izjavi frekventantov neprecenljive vrednosti. Kakšen sad. bo to rodilo za naše gasilstvo vobče, nam pokaže 1 odočnost; upajmo, da najboljši. Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani je uvidela važnost tečaja in je v pokritje, vsaj v delno pokritje stroškov, nakazala IGZ znesek 3000 K. Namen zveznega tečaja je bil, poučiti župne vaditelje o enotnem umevanju novega vežbovnika m pa o enotnem izvajanju gasilskih vaj v zmislu vežbovnika. Župni vaditelji naj bi zanesli pridobljeno znanje med posamezna društva, ki so združena v Jugoslovanski gasilski zvezi.
Pouk je bil razdeljen med petero referentov, ki so «"vojo nalogo nad vse pričakovanje povoljno rešili.
S predavanjem je pričel dne 9. septembra t. 1. ob 8. uri dopoldne, ob prisotnosti zastopnika pokrajinske uprave, zvezni starosta. V tri ure trajajočem predavanju je razložil našo gasilsko organizacijo, gasilsko disciplino, dolžnosti župnega načelnika, dolžnosti župnih funkcijo-laijev; razložil je gasilski poslovni red, sestavo gasilnih društev, označevanje dostojanstvenikov in opremo posa-
meznih gasilcev. Po dveurnem odmoru je isti referent razložil konserviranje in rabo cevi ter je s praktično vajo pokazal polaganje, podaljševanje in skrajševanje položenih cevi.
Od 16. do 18. ure je referent tov. Sajovic najprvo teoretično razložil pomen redovnih in prostih vaj, potem pa je teoretično pokazal sestavo in gibe - vrste, čete m zbora.
Naslednjega dne je inženir tov. Premelč predaval od 8. do 9. ure o konstrukciji različnih brizgalnic. Razložil je pomen, rabo in sestavo od najpriprostejše ročne brizgalnice, do najmodernejše avtomobilne brizgalnice. Za njim je referent tov. Hoj an s praktično vajo pokazal porabo dvokolne in četverokolne brizgalnice, obenem pa je razložil tudi znamenja s piščalko, trobko in rogom.
Od 11. do 12. ure je predaval referent tov. dr. Bergmann o reševalnem poslu, o prvi pomoči in o transportu ranjencev. Zlasti zanimivo je bilo predavanje o človeškem organizmu in pa o lastnostih opeklin. Skoda le. da je bil referentu odmerjen za predavanje prekratek čas.
Popoldne je razložil tov. starosta vrste in pomen reševalnih priprav: drče, lovnice, vreča, konopca i. t. d. in naposled je praktično s člani Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva pokazal zatikanje in iztikanje lestev v prvo, drugo in tretje nadstropje. S posebnim zanimanjem so sledili frekventantje plezanju s štetvijo, plezanju brez štetve in plezanju na znamenje s piščalko. Po končanem tečaju so se udeleženci tečaja in corpore podali na velesemenj, ki je bil tiste dni privlačna sila v Ljubljani.
Tečaja se je udeležilo 37 frekventantov, ki so z največjim zanimaniem sledili predavanjem in vajam. Kon-statirati pa moramo, da nekatere župe niso odposlale svojih vaditeljev na tečaj, kar ne moremo razumeti.
Izvršujemo svojo prijetno dolžnost, da se v imenu predsedstva Jugoslovanske gasilske zveze, v prvi vrsti zahvaljujemo tovarišem referentom za njih trud in mojstrsko izvedena predavanja, v drugi vrsti pa tudi vsem frekventantom, ki so do zadnjega z zanimanjem sledili f.redavanjem ter v bratski slogi pripomogli k izvršitvi prvega vaditeljskega tečaja. Srčna hvala pa tudi pokrajinski upravi, ki je pripomogla k pokritju stroškov tečaja in pa članom Ljubljanskega gasilnega društva in tobačne tovarne, ki so sodelovali pri praktičnih vajah.
Sadovi tega dela se že pokazujejo; tu in tam se v gasilskih župah pojavlja veselje in volja, da se pokaže v malem, kar je bilo početo v velikem.
Zavarovanje proti nezgodam.
Jugoslovanska gasilska zveza je na svojem občnem zboru dne 10. julija 1921 v Žalcu razpravljala o zavarovanju gasilstva proti nezgodam. V zadnjem »Gasilcu« smo objavili, da Jugoslovanska gasilska zveza nikakor ne more uvesti centralnega ali skupnega zavarovanja vseh društev, združenih v JQZ, ker ji primanjkuje sredstev in moči. Zveza ima tudi skušnje, da bi se skupno zavarovanje nikakor ne obneslo, pač pa bi bilo lc, na kvar gasilski organizaciji. Predsedstvo se je obrnilo na različne zavarovalnice, naj bi stavile pogoje, pod katerimi bi zavarovale člane posameznih gasilnih društev.
Na vprašanje je odgovorilo le dvoje zavarovalnic, m sicer »Jugoslavija«, splošna zavarovalna družba v Ljubljani in pa »Croatia«, zavarovalna zadruga v Zagrebu, po svoji podružnici v Ljubljani, Stari trg štv. 11.
a)	Pogoji »Jugoslavije« so-
A. Za n e z g o d n o zavarovanje za vsakih 1000 K za slučaj smrti in 1000 K za slučaj invaliditete vsakega posameznega člana po ?5 vinarjev letno za osebo. Ako bi se na primer zavarovalo 100 članov m vsak 30.000 K za slučaj smrti in 30.000 K za slučaj trajne invaliditete, znašala bi skupna zavarovana vsota 3,000.000 K za slučaj smrti in 3,000.000 K za slučaj trajne invaliditete. skupna letna premija pa 1500 K, torej bi odpadlo na vsakega člana letno 15 K.
B Proti jamstvenim nezgodam konj i'1 voz, ki so lastnina društva, zavarovalnica ne zavaruje, pa& pa konje in vozove, ki so tuja lastnina, v kolikor gre pri tem za jamstveno škodo
Ako bi se zavarovalo za take jamstvene slučaje
60.000 K za poškodovanje vsake posamezne oseLte in
200.000 K za poškodovanje več oseb hkratu ter 10 000 K za poškodovanje tuje lastnine, odpadlo bi kot zavarovalnina letnih 48 vinarjev od člana; za vsako parno briz-galnico plačati bi bilo po 20 K, za vsako vozno brizgal-i.ico ali voz za vodo pa po 12 K 75 v letno.
Pri uporabi lastnih konj računa se doklada, koje visokost zavisi od množine istih. Ako se množina event lastnih konj sporoči zavarovalnici, da radevolje naznanja visokost zavarovalnine. Ako pa pridejo pri tem le tuji, izposojeni konji vpoštev, je premijska doklada za zavarovanje jamstvenih nezgod dokaj nižja.
b)	Pogoji »Croatie« so:
Zavarovanje velja samo za one nezgode, ki
o	o gode članom o priliki gašenja, pri vežbi, na zletu, sprevodu in svečanosti, ako se udeleže skupno v kroju. Zavarovani morajo biti vsi člani. Za nanovo pri stopi vše člane stopi zavarovanje v veljavo ob 12. uri opoldne tistega dne, ko je zadruga vzela prijavo na znanje, brez ozira na to, ali je premija za one člane plačana ai. »-• Nadalje se mora prijaviti vsaka izprernemba, t. j. pristoi’ .n izstop članov. Letna premija za vsakega člana bi.znašala za 2000 K za slučaj smrti, 3000 K za slučaj trajn-invaliditete 1 K dnevne odškodnine za slučaj, dela nezmožnosti 2 K. Dalje dovoljuje zadruga nri zavarovanji' sklenjeno n«. u let 10% popusta in na 10 let 20% popusta. Razen navedenega pomisli dovoljuje zadruga 20% popu* sta, ako se zavaruje 50 do 100 članov.
Za pristojbino se računa, kakor običajno, t. j. 20 K od vsakih začetih 100 K premije. Kolkovina se računa 2% od premije in pristojbine.
Gasilna društva, ki sc odločijo za zavarovanje, »ai stopijo v dogovor z eno ali drugo navcdui h zava <>' \ alnic.
Ognfcn boj.
(Janko Hojan.)
(Dalje.)
Poveljnik mora biti na svojem mestu ter natančno preiskati ves prostor, da morda ne uhaja zrak in donaSa ognju hrane. Ugotoviti mora, kako je ogenj nastal, kaK obseg ima, kaj gori, kaj je v nevarnosti in kako bi se prišlo ognju najlažje v okom.
Ako je klet obokana in ni v njej nevarnih, eksplozivnih snovi, potem pač ne bo posebnih težav začeti z uspešnim gašenjem. Odpreti je treba eno odprtino, skozi katero lahko odhaja dim in skozi katero nam je poten1 mogoče opaziti plamen ter tako zaslediti požarno ognji' šče, katerega napademo takoj z vodo. Najboljše je, ak? moremo priti do tega skozi vrata. Seveda, če to nikakor ni,mogoče, skušamo napeljati cev skozi kako drugo odprtino ter tako doseči pravo netišče. Z močnim curkon1 nam je mogoče nekoliko razpršiti dim in s tem lahko zasledimo tudi ogenj, kajti kakorhitro pade voda v ogeüi< zasumi in zacvrči ter nastane nekaka posebna sopari^1 in to nam je znamenje, da snto na pravem potu. Po par curkih prenehamo z gašenjem ter počakamo, da se z0' pet nekoliko dima izkadi iz kleti in se vnovič prika/>’ plamen, na kar zopet spustimo ;>ur močnih curkov vodJ in to ponavljamo toliko časa. da nam je mogoče vdreti v klet in ogenj popolnoma pogasiti.
Pri vsem tem pa moramo dobro pomniti dvoje, *’! sicer: ako je klet obokana, ne smerno nikdar brizgah vode proti oboku, kajti ta je več ali manj segret in ra?' beljen in vsled naglega ohlajenja lahko razpoči in zruši ter tako lahko nastane največja nesreča. Ako pa ]c strop lesen, treba ga je neprestano oblivati z vodo, 1,1
sicer, če je ie mogoče spodaj in zgoraj, ako pa to ni mo-Koče, moramo ga oblivati vsaj samo zgoraj. V kleteh z lesenimi stropi morajo biti gasilci posebno previdni, kajti v' dimu ni mogoče ugotoviti, jeli že strop načet ali ne, in lahko se dogodi, da tramovje neopaženo pregori in se celotni strop nenadoma zruši ter pokoplje vse, kar se trenutkoma nahaja v kleti. Da se obvaruje gasilce vsakih Poškodb, je edino pametni nasvet, naj se jih nikar ne PUJiti in sili v klet, dokler se je ni vsaj toliko očistilo di-UD, da je možno vsaj deloma razločevati in vztrajati v UÜ. Bolje je, da vse v kleti pogori in gasilci ogenj le uuieje, kakor pa, da bi žrtvovali svoje zdravje ali celo življenje za mrtve, pogostoma brezpotrebne predmete.
Da se gasilec prepriča, jeli varno vdreti v klet in teli mogoče brez hudega vztrajati v nji, je povsem pa-'UPtno, da nosi pred seboj svetiljko ali bakljo. in če mu ta v kleti ugasne, potem bo vedel takoj, da v kleti ni dovolj zraka ali da je ondi polno nevdihljivih plinov, in pobral jo ho tudi on nazaj, ker ne bo mogel ukreniti ničesar brez zračnega aparata, katerega poseduje pa le prav malo fosilnih društev iz popolnoma enostavnega vzroka, ker tega aparata ne potrebujejo ali vsaj prav redkokdaj
Večina gasilnih društev si pomaga v takih slučajih 5 tem. da si ovije gasilec pri vstopu v klet mokro cunjo uli gobo okrog ust, da se more tako vsaj nekaj časa usnešno borili proti dimu. V dvomljivih slučajih je potrebno, da ima gasilec, ki vre v klet, pripeto za seboj vrv. da se more v zakajeni kleti lažje ori.ientirati in lažje Pril j zonet do izhoda. To vrv naj drži zunaj kleti dnig dušilec in če opazi na nji, da se gasilec v kleti ne odziva več, treba takoj poslati za niim pomoč, ali če to ni mogoče- treba, ga je urno izvleči iz kleti, da se mu tako otme življenie in prepreči nesrečo. Previdnosti pa je treba tudi onim gasilcem, ki so onremlieni s krinkami, t [ 7. maskami nroti dimu. Zračio sesalko je treba nosfavi+i čim blrje vhoda, toda vedno tako. da ne prihaja popolnoma njč dima vanjo, kaitj sicer dovajamo gasilcu v kleti dim in ne čistega zraka Snloh moramo biti silno Previdni z zračnim anaratom in nostavbi k njemu edino le take ljudi, ki poznajo in razumelo stroj do ničme nn-tenčno in vedo z njim ravnati Treba je pamti. da te^e stroj tesno in nik'er ne pripušča dima vase. To nrenreči-nio v si'i lahko rudi s tem. da namažemo stroi močno z ni iem, Dnlie je treba gledati hidj na to da cp zrači o cev? r>e zamešaio med vodne covi, ker tudi to lahko prepreči dova.ianie potrebnega zraka.
H koncu bi bilo omeniti, da se v kleteh nnlminio 'un.vokmt stvari, kn+erih ne moremo novačiti z. vodo. Vsaki kuharioj im znano, da se ma.cfi. oHa itd. ne more °zK,(i z vodo Ako se .tora! .nahaia kai takega v goreč! kleti, ne onrnvimo z vodo ničesar, marveč moramo «ku-Šatj oveni udušiti S prstjo, noskom, gnoiem ali mokrimi rlahtami katere nam posebno dohro služiio v vinckih klete h. k.ier ovrjniamo z niim? ogrožene sode Pazit; na nioramo. da estnneio te ctmie in nlahte vedno mokre, zate, jih moramo neprestano oblivati z vodo.
Iste težkoče kot tih imamo z gašeniem ognia v kip. ten. imamo tudi z gušemem ognia v raznih laboratorijih, kler ie običaino vse nolno kemičnih snovi Kot nri ognin v kleti, tako ie tudi tukaj nrvi in najboljši noskus gaše-n’a. da. skušamo ogenj udušbi ali ga vsaj omejit; c tem. da tesno zadelamo vse odprtine, če treba tudi zazidamo, foruo da tako preprečimo dohod zraka v ognjene pro-jtere Biti moramo iako previdni, kaiti tudi tukai se nahajajo največkrat taki nredmeti. ki tih ne moremo gact+; '■ vodo. amnak se jim moranm le približati in iih gasiH c T'°"elom. prstjo, peskom, gneteni, mokrimi ctmiami itd j '.'leg tega se razvijajo v takih slučajih struneni niim ki h tke hinno umore tega ali onega neprevidnega. Veliko-krat uiti zračni ar.arati ne moreio koristiti ničesar in se Utdj steni’ ni varno podajati v nevarnost Šele ko se raz n,'V dim in ie mogoče začeti gašenje po načrtu ie čas '■dreti v ogniene prostore ter resifi. kar se nač rešiti dar M°er oa se je omejiti le na obrambo ogroženih sosednjih
Prostorov.
Ne malokrat začne vsled ognja v kleti ali laboratoriju tleti tudi strop ali pod nad njim. Ker tega čestokrat ni mogoče hitro opaziti in ker tlenje jako počasi napreduje in se velikokrat šele po par dneh prikaže na dan, /ato se tega pogostokrat ne pogasi pravočasno in dogodile so se že velike nesreče, katere so zahtevale tudi človeških žrtev, umorjenih po dušljivem dimu, ki jih je iznenadil v nočnem spanju.
Pomaknimo se torej dalje in si oglejmo to vrsto ognja, ki ga nazivljamo
ogenj v podu
ter se pogovorimo nekoliko o boju, ki ga imamo nastopiti v tem slučaju
Kakor že rečeno, je vekkokrat ogenj v podu posledica ognia v klet' ali laboratoriju- zato morajo biti gasilci in.kn oprezni in skrbno morajo po končanem gašenju pregledati vsak kotiček. vcako desko in vsak tram v kleti, nredno odidejo s pogorišča.
tTdušitkogenj v podu je čestokrat mnogo težje, kakor nogasiti ogeni v kleteh • zakaj le z veliko težavo je mogoče tu zaslediti pravo netišče. Dim se vali iz poda tu ;n lam. a net!šče je mogoče popolnoma v drugem kraju. Naloga gasilnega dništva je. da v takih slučajih predvsem najnreie noišče izvor ognja. Dim je goliutiv. zato nikakor ne smemo sled'ti samo d:mu in razkopavati pod vsepovsod. kjerkoli se kadi iz njega. S takim početiem bi prizadejali gospodarju občutno škodo in morda popolnoma oo nepotrebnem uničili ood, med tem ko ognja sploh ne bi našli, ker ga ne bi bilo.
Treba ie namreč vedeti, da se v mnogih, zlasti no-vo’š'h stavbah čestokrat kadi iz podov, posebno v pomladanskih in jesenskih dneh. ko vlada razhčno ozračje v sobah in na prostem, a ne kadi sc morda vsled ognia v podu marveč vc1«d <dabe izpeljave in naprave d:mni-bov peči in ognvšč. Tzurjen in vešč gasilec bo že po \’oniu dima spoznal da tu ne gre za ogeni v podu. ampak da ie to dim. ki uhaja iz dimmkov. peči ali ognjišč le '-slčd tega. ker niso pravdno napravljena. Dimniki so v mnogih stavbah popolnoma ponesrečeno izpeljani tik podov, skozi šibke, otle stene ali celo pod podi.
Ko mizarji in tesari' polagajo pod, postavljajo okna m vrata ter razkčne vdelane omarice in druge stvari, nomlilinie. često na izpeljavo dhnnikov in pritrjuj Mo z '•azliemmi losemmi zagozdami in žeMii te svoje izdelke k stmii mimo ah' skozi katere so 'znelinni .limmki. Te zagozde ali /eblii se polagoma vsDd vročine ki vlada v dhrmi-dh. sčasoma omše in deloma tudi izpadajo ter tako na.orjiviio dimu not ki se not“m od čaca do časa vali jz poda ali iz sten. ob katerih ali skozi katere so izneliane odvodne dimne cevi. lamo je. da tudi ogenj v podu nastane nailažie no isti noti - zakaj vročma. ki prihaja skozi i-nvnpbar omeniepo odprtine, suši in segreva pod. kateri začne naposled tMi in polagoma tud; goreti. Kakor že psojo pnvederio m na ogeni v nodii s'lno lažniiv in var-1i''v ravno vs1°d tega ker nrihaia d:m pogostokrat popolnoma na drugih mestih na dan kot se na v resnici nahaja ogenj.
Dosnepm gasilcem je toset feba vel’ke opreznosti, da s ppenaglen-'m neprepiiSlimum d «lom ng nanravb'ajo t.o nenotrobnem gos n nd arin in strankam škode. Vebko-k’-at udušimo d'"m lahkp že samo s tem. da pogasimo op-ppj v zaVuri°nib nočeh ali na s tem. da z malto ali mtoVro eunio zamaš:mo odprtmo. ki smo io eventualno ;7oiod:1i v odvodnih dimnih ceveh. Seveda, če obstoja rpepidno pgoni v podu. potem nam vsi omenjeni ukrepi ne pomagajo ničesar- dima ne bomo ustavili, dokler ne izsledimo in ne pogasimo skrtega ognja. Izslediti moramo torej ogenj v podu in to nailažje napravimo s tem, da z roko oreiskušamo tla Na ta način bomo ugotovili, kje so tla najbolj vroča in segreta in ondi bo gotovo tudi ognjeno netišče, pa če prihaja na tistem mestu dim na dan ali ne.
S sekiro ali drugo tozadevno pripravo dvignemo nato podno desko in ako smo izsledili pravo netišče, prikazal se bo takoj plamen na dan. Pripravljeno moramo imeti že posodo z vodo ali ročno brizgalnico ter takoj j obliti izsledeni ogenj. Ako je ogenj zavzel že večjo raz- i sežriost, dvigniti moramo tudi sosedne podne deske in tudi ondi hitro nogasiti vsako iskro. Skrbeti pa moramo seveda, da imamo pri rokah vedno dovolj vode, kajti sicer se ogenj lahko hitro razširi in objame tudi pohištvo in druge predmete. Vedno imejmo pred očmi načelo, da ne dvignemo več podnih desk in ne razkopljemo več tal kakor toliko, kolikor jih moremo sproti pogasiti. Ako ]e načeto tramovje v sredini, potem ga moramo radi ali neradi prebiti in z močnim curkom vode preprečiti vsako nadaljne tlenje. Vedeti je treba namreč, da nepogašena iskra, ki tli v notranjosti osmojenega trama, lahko tli nemoteno dalje in šele po dolgem, dolgem času lahko izbruhne vsled te nepogašene iskre požar, ki je v stanu uničiti celo poslopje.
Poveljnik gasilnega društva mora torej silno pazljivo pregledati vsako načeto desko in tram, da morda kje kaka iskra ne tli dalje. Paziti mora tudi na to. da zaukaže pravočasno podpreti pod, ako obstoja nevarnost, da se med gašenjem lahko zruši Dokler ni prostor povsem prazen dima in dokler se popolnoma ne neha kaditi iz načetega ooda in ožganih delov istega, toliko časa ni preprečena nevarnost in tudi ogenj ni pogašen; zato tudi vestni gasilci ne bodo prenehali z delom in ne bodo odšli preje s pogorišča, dokler si ne bodo popolnoma v svesti, da je izključena vsaka nadaljna nevarnost in da jc ogeni povsem pogašen.
Gasilske vaje po deželi.
Dobro in pravilno izvežbano gasilno društvo je kos svoji nalogi, kadar kličejo glasovi na pomoč. Zato pa je vodstvom gasilnih društev v prvi vrsti skrbeti za to, da je društvo pravilno izvežbano za vsak slučaj. Pravilno vežbanje tudi v veliki meri' pospeši je kolegijalnost med
gasilci in pa čut do vzvišenega dela gasilstva. Pri podeželskih gasilnih društvih se čestokrat dogaja, da so gasilske vaje preenakolične in presuhoparne, tako da člani izgubijo veselje in čut do gasilskega dela. Z župnimi vaditeljskimi tečaji, ki so se ponekod že izvršili, ponekod pa se izvrše prihodnje leto, so ti nedostatki, če ne odpravljeni, pa vsaj zmanjšani v veliki meri, vendar pa ne more škodovati, če razvijemo nekatere misli o vajali pri gasilnih društvih po deželi.
Kadar zima jame zapuščati deželo in solnčni žarki vzbude naravo k novemu življenju, takrat naj prične tudi v gasilskih vrstah gibanje, novo življenje. Društveni načelnik ali poveljnik naj takoj prve spomladanske dni skliče na posvetovanje vse društvene dostojanstvenike, ki naj določijo število in vrsto vaj za tekoče leto. Najpri-Kladnejše je, da vaje razdelimo na spomladanske in pa na poletne vaje. Vaje razdelimo: a) na vaje dostojanstvenikov, b) na vaje o znamenjih, c) na šolske vaje in č) na glavne vaje. Gasilske vaje ne smejo biti predolgotrajne, toda izvajane morajo biti po pravilih vežbovnika gladko in točno. Vedenje dostojanstvenikov in vaditeljev mora biti resno, odločno, nikoli pa odurno. Vsako povelje mora biti kratko, jasno in zadosti glasno. Klepetanje in čenčanje med vajo ni na mestu. Posebno pozornost je treba obračati na vedenje moštva.
Vaje dostojanstvenikov vodi društveni poveljnik sam. To naj bo prva vaja v letu in združi naj se s poukom
o	znamenjih. Oprava za to vajo naj bo čepica in bluza, ker ima pravzaprav le informativen značaj. Pred vsem j: poučiti dostojanstvenike o namenu in pomenu gasilnega orodja in o načinu rabe posameznega orodja; obenem pa je razložiti dostojanstvenikom izraze orodja in oprave in pa izraze predpisanih povelj. Dostojanstvenik, ki ne pozna izrazov orodja in oprave, ki ne razume jasno vsakega povelja, bodisi pri redovnih vajah, bodisi pri vajah
z orodjem, je slab dostojanstvenik. In na to je župnim vaditeljem in nadzornikom polagati posebno pozornost.
Med tem, ko je poveljnik razlagal orodje in gasilsko tuminologijo, naj prvi trobentač ponovi z vsemi društvenimi trobentači znamenja s piščalko, trobko in rogom-Poveljnik naj nato vse dostojanstvenike pouči o znamenjih in naj se prepriča, ali jih vsak dostojanstvenik res tudi razume.
Ko so dostojanstveniki zadostno poučeni v tem zini-slu. poda se poveljnik z dostojanstveniki na različne kraje v območju društvenega delovanja, od stavbe do stavbe, od Šterne do Šterne, od potoka do potoka in naj razgo-varja, kje in kako bi bilo prijeti v slučaju požara. Določi naj se, kje je treba napraviti tolmune ali primerne rezer-varje. To je potrebno zlasti v goratili krajih in v krajih, kjer ni vode na izobilje. Na ta način poučimo dostojanstvenike o postavitvi gasilnega orodja in pa o dobavi za gašenje potrebne vode. Vaja z dostojanstveniki ima potemtakem namen, poučiti posamezne dostojanstvenike, da ume v resnem slučaju razpostaviti gasilno orodje in voditi samostojno društvo in gašenje.
Pri šolskih vajah vsak oddelek vodi poveljnik oddelka (četar, členar. vrstar). Oprava za šolske vaje je čepica, bluza, pas (plezalci, karabinar in konopec). Ob določeni uri se zbero vsi gasilci pred gasilskim hramom, se postavijo v dvored, na desno krilo plezalci, v sredo brizgači na levo krilo pa vaditelji. Ko je vse postavljeno, vsak oddelni poveljnik poroča voditelju vaje. da je oddelek pripravljen za vajo. Voditelj vaje (poveljnik ali njegov namestnik) razdeli gasilce na vrste ter jim določi poveljnike, obenem pa določi vsaki vrsti gasilno orodje. Med tem je odprl nadzornik oprave gasilski hram in na po-velie vodje vsaka vrsta stopi po svoje orodje ter se. sledeč vodji vaje, poda na vežbališče. Šolska vaja se ravna po krajevnih razmerah, po orodiu in po vrsti gasilcev, plezalcev. brizgačev in rediteljev. Tu naj bo dovoljeno nekaj nripomb. Vsaka vrsta dela vajo zase. na povelje voditelja vrste, in sicer tako, da se vsak gib in vsak prijem izvrši na povelje voditelja vrste. Ko je vrsta zadostno izvežbana v posameznih gibih, vrsta na eno povelje nrinravi orodje za gašenje. In sedaj pričnemo s poukom gasilskih znamenj s piščalko, trobko in rogom. Neobhod-no notrebno je, da je vsakemu oddelku plezalcev in brizgačev nrideljen po eden trobentač. Pri tej priliki je zlasti brizgače opozoriti na sesalno in na metalno stran briz-galnice in pa na lego vzvoda nad iztočnim grlom. Vsak brizeač mora biti natančno poučen, v kateri legi vzvoda ie iztočno grlo odprto, in v kateri legi zaprto. Nanosled nrevzame poveljstvo nad vsemi vrstami in oddelki društveni poveljnik, da pokaže in izvede vsaj najpotrebnejše redovne vaje. Pred vsem postavi vse člane v eno vrsto (red) in izvede obrate člena t. j. eibe na mestu, vaje '/ mesta vaie med pohodom, zavoje, izprečitve. zmeno reda in pozdrav. Na to sestavi četo in izvede v četi nastop in uravnavo, vaje na mestu, vaje z mesta, vaie med noho dom. zavoje, izprečitve, zmeno dvoreda. pozdrav i" naposled kvečjemu še mimohod (debile) Ko je izveden»’ vsaj v glavnih točkah vse to. odkorakamo v gasilski hram in pripravimo orodje zal vse slučaje.
In kaj sedaj? Orla so suha! .le lepa in nriooročljivn navada, da se gasilci po vaji zbero na senčnatem vrtr nri čaši piva ali kozarcu vina, kjer pokramljajo v prijateljski družbi o gasilskih zadevah in gasilskih dogodlja-1-ih. toda ti prijateljski sestanki ne smejo oškodovati društvene blasrajne. poveljnika ali katerega izmed tovarišev, imeti je treba pred očmi. da smo vsi v enaki meri nekaj storili za plemenito gasilsko misel.
Ko smo društvo zadostno izvežbali s šolskimi vajam' preidimo k glavni vaji.
O	glavni vaji je obvestiti vse člane teden nred vajo Oprava za glavno vajo je polna oprava: čelada, bluza-pas, plezalci s karabinarjem in konopcem. Pol ure pred začetkom vaje skličejo trobentači gasilce pred gasilski hram. Poveljnik in njegov namestnik se dogovorita o
kraju in načinu vaje ter določita orodje, s katerim se ima izvršiti vaja. Poveljnikov namestnik pokliče k sebi oddelile poveljnike, neuvrščene dostojanstvenike, prvega trobentača, pobočnika in nadzornika oprave ter jim označi kraj vaje in orodje, ki je določeno z vajo, in naroči, da sestavijo vrste za posamezno orodje. Vsaka vrsta siopi po določeno orodje ter je pripelje pred gasilski hram in sporoči poveljnikovemu namestniku, da je pripravljena za o.lhod. Poveljnikov namestnik uvrsti vse neodeljene gasilce v dvored in poroča poveljniku o pripravljenosti. Odhod k določenemu kraju zaukaže poveljnik. V primerni razdalji od določene stavbe vsi oddelki postoje, in poveljnik se s svojim spremstvom poda na poveljniško mesto. Poveljnik da na to znamenje k naskoku in vsi od-■ielki in vrsto slečejo na s-voje delo. Da vaja ni preenako-lična in dolgočasna, je poveljniku skrbeti za to, da se vpoštevajo vsi mogoči momenti, zlasti smer vetra, po-daljšavanje in skrajšavanje cevi, prodiranje, umiki itd. Po vs uh mogočih poskusih da poveljnik znamenje za konec vji j e in pospravo orodja. Pri društvih, ki imajo svoio godbo, godba zasvira na znamenje posprave, in društvo z godbo na čelu odkoraka v gasilski hram. Po vaji se iz \ rši kratek razgovor o vaji, pri katerem ima vsak član pravico, povedati svoje mnenje, nikdar pa ne sine biti govora o osebnih zadevah; te spadajo v odborovo sejo ali pa na občni zbor.
Samo po sebi pa je umevno, da vaje vodi menjaje 1 udi poveljnikov namestnik in dostojanstveniki, ki bi utegnili priti v resnem slučaju do vodstva gašenja.
Poleg navedenih vaj pa tu in tam moremo poskusiti tudi z nočno vajo, s sklicano (alarmirano) vajo, z vajo s sosednimi gasilnimi društvi in z župnimi vajami. Zlasti P( slednji dve vaji sta vzdramljivi in poučni, toda treba je za to vestne priprave.
Hej, krepko in veselo na delo pridnih rok, ni prazno naše delo in humbug ni naš krog!
Društvene in župne vesti.
Gasilska žuna Žalska ie sklicala na dan 2. oktobra t. I. v Kapljo vas izredni občni zbor, katerega so sc udeležili delegati 24 društev. Pred občnim zborom je nastopilo 5 društev z brizgalnicami pri skupni vaji, kojo ie \ odil in nadziral tov župni načelnik, dr. R. Bergmann. Vaje so dobro uspele ter pokazale izurjenost in pripravljenost. Med letom se bodo enake vaje sklicale še na več kraiih. — Delegacija ie sklenila prirediti dne 23. 10. t. 1 v Žalcu župni vaditeljski tečaj, katerega se mora udeležiti vsai eden vaditelj posameznih društev. Drugi tečaj se predvideva za prihodnjo spomlad 7a podpore iz gas. sklada-se oriporoča. naj se zglasijo le najbolj zadolžena in novoustanovljena društva, ki so res nujno podpore notrebna. — Po obč. zboru je proslavljalo domače društvo z vrtno veselico svoj desetletni jubilej.
Gasilska žuna litijska nam piše: Vaditeljskega tečaja v Ljubljani se je udeležil župni načelnik in župni vaditelj >tov. Dobravc. Takoi naslednjo nedeljo smo imeli vaje v Litiji z litijskim gasilnim društvom v zmislu pridobljenih navodil. Dne 25. septembra sta imela župni načelnik in vaditelj nouk in vajo v Šmartnu v tamkajšnjem gas društvu. Moštvo je z zanimanjem sledilo pouku in vajam. Z istim zanimanjem je moštvo gasilnega društva. v Zagorju dne 9. oktobra sledilo pouku in vaji v Zagorju. Zajrorsko gas društvo je že izvežbano po novem vežbovniku. Društvo ima len gasilski dom in orodje v naitepšem redu. Očitki o blagajniških nerodnostih so neutemeljeni. Dne 23 oktobra je imela župa občni zbor v St. Vidu. v zvezi z gasilsko vajo. Potrebne so bile vsled Reorganizacije nove volitve in v žunni odbor so bili izvoženi: tov. Lajovic Fran (Litija) za načelnika. Panzinger Josip (Zagorje) za podnačelnika. Robavs Ivan (Šmartno)
Rojc Anton (Št. Vid), Lavrič Jože (Št. Vid), Dobravc Ivan (Litija), Repovš Davorin (Zagorje), Ilovar Fran (Šmartno) za odbornike Tajniški in blagajniški posel je bil poverjen tov. I ajovicu.
Gasilska župa Žalska sporoča, da se je vršil dne 23. oktobra 192i prvi župni vaditeljski tečaj v Žalcu, katerega se je udeležilo 23 društev s 33 vaditelji. Predavanja so se razporedila po načinu zveznega tečaja. Frekven-tantje so sledili z velikim zanimanjem predavanju Uspeh je bil prav dober. Troje društev je župno načelstvo nadzorovalo dne 16. ohtobra 1921.
‘Tasilska	župa Kranjska ie	imela	dne 25.	septembra
t 1 ob 3. uri	popoldne skupno	vajo v	Kranju.	Vaje se je
udeležilo 15 gasilnih društev ki so točno po izdani supo-/iciji dospela na svoje mesto. Vajo je s priznano spretnostjo vodil žunni načelnik s krepko pomočjo načelnika kranjskega gasilnega društva. Nad vse zanimiva vaja je /vabila, v Kranj večje število gasilcev	iz sosednih žup in
I iubljane. ki	so z zanimanjem	sledili	razvoju	vaje. Red
in disciplina zaslužita odkrito priznanje. Vaji je prisostvoval tudi starosta JGZ in nebroj občinstva od blizu in daleč.
Ljubljanska gasilska župa je dne 9. oktobra t. 1. imela vajo z gasilnimi društvi iz šentvidskega okraja. Namen vaie ie bil z motorno brizgalnico napeljati vodo iz Save v Vižmarje, na daljavo 800 in 1000 m. Namen je bil dosežen v polni meri in šentvidčani šele sedaj vedo, kakšne vrednosti je njih motorna brizgalnica. Vaja je bila zanimiva, in oportunna za suhe dni, ko je manjkalo vode na. vseh koncih in krajih.
Gas lska žuna Grosupeljska. Dne 9. oktobra t. 1. so se zbrala prvikrat društva novoustanovljene Gasilske ■/rne Grosupeljske k občnemu zboru, na katerem so bili izvoljeni z večino glasov: za župnega načelnika: tovariš lak ob Perovšek iz Šmarja; za župnega namestnika: Jakob Št rubelj. Grosuplje: za župnega tajnika: Flajs, Račna; za. odbornike: Anton Ahlin. Mlačevo; Mihael Omahen, Višnja gora; Josip Šipelj, Št. Jurje; Jernej Dolenc, Škofljica. Razen poslednjega so vsi načelniki gasilnih društev na svojem bivališču. Mladi gasilski župi: Vivat, crescat, floreat!
Proslava 4ft-letniee gasilnega društva v Št. Jerneju.
Dne 14. avgusta ie praznovalo Šcntjerr.ejsko prostovoljno gasilno društvo 40-letnico svojega obstanka. Vkljub temu, da so bile na isti dan tudi v Trbovljah, Krškem In Zaefebu gasilske prireditve, je slavnost uspela prav po-voljno. Zjutraj je bilo nekoTko dežja vsled česar ni b;lo r.astopanih toliko sosednih društev kot je bilo pričakovati, vendar pa so prišla bližnja društva, katera je pozdravil načelnik tov. A. Radkovič. Maša, ki bi se imela vršiti na. prostem, je izostala, ker je pričelo deževati, "ato na ie bila v župni cerkvi, kjer je bila blagoslovljena tudi društvena zastava. Po maši se je zbralo na trgu nolnoštevilno domače gasilno društvo z zastavo in driiea •'osednja društva z godbo gas. društvo iz Kostanjevice. Tu so bili zbrani tudi kumica gospa Josipina Valetova, gdč. Mici Bonova. župni načelnik tov. Lavoslav Bučar iz. Kostanjevice, nevski zbor pod vodstvom gosp. naduči-relia. Karla Trosta in mnogo občinstva. Deževati je nehalo in pokazalo se je zlato solnce ki je posijalo svetlo ra. krasni društveni prapor. Tovariš Franc Schmit je nato v zbranih besedah spregovoril o pomenu društvenega prapora in nozval tovariše, da naj čuvajo in varujejo prapor, kakor čuva in varuje mati svoje dete in se je konečno zahvalil v,imenu društva kumici. Nato je župni načelnik tov. Lavoslav Bučar nagovoril štiri čiane za njih neumorno štiridesetletno delovanje na Poljii gasilstva. Bil je to ga/iliiv prizor. Godba je zašvirala »Lena naša domovina«. notem na ie društvo odkorakalo na vrt g. Iv. Reclja, kjer se je vršilo slavnostno zborovanje. Vsa društva ie pozdravil načelnik tov. A Radkovič in se ie zahvalil za. udeležbo. Nato je'tovariš Schmit govoril o zgodovini društva; spominjal se je ustanovnega načelnika
pokojnega Franc Zagorca, ki je prvi upeljal slovensko poveljevanje v društvo; spominjal sc je tudi njegovih naslednikov, ki so tudi požrtvovalno delovali v prid svojega bližnjega. Nadalje je govornik predlagal društvenim častnim članom: kumico go. .Josipino Valetovo, gdč. Mici Ponovo in Maksa Valeta, kar je bilo soglasno sprejeto. Po končanem zborovanju bi se imel vršiti župni občni zbor. Ker pa ni bilo zastopanih zadostno število društev, se je preložil na pozneje. Pri obedu so se vršile napitnice. Prvi ic govoril tovariš Lavoslav Bučar, ki je med drugim omenil zlasti kralja Petra 1. in njegovega naslednika Aleksandra, ki sta osvobodila vse Jugoslovane in jih združila v skupno, edinstveno državo kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov. Za njim je napil nadučitelj gosp. Karel Trost odlikovancem in jim želel še obilo let ter pozval tovariše, da jih vzamejo za vzgled in naj hodijo po isti poti. Konečno je napil še tov. Šmit kumici. Po obedu 1 o društva hi občinstvo odkorakala /. godbo na veselični nrostor v gozd kjer sc je razvila lepa zabava v splošno zadovoljnost. Vreme je bilo še dokaj ugodno in veselica je tudi dobro vzpela. Preskrbljeno je bilo za jed in pijačo.
V	raznih paviljonih so sodelovale gospe in gospodične. Zlasti ie omeniti imena dam - gosp. Lino '1 rostovo in Mici Šelelotovo. ki sta se prav marljivo trudili in neumorno delovali, da je veselica dobro vzpela. Dalje ne sme biti prezrto ime Fanike Recljeve, Albine Tavčarjeve in Guste Hudaklinove. ki so prodajale znake, nadalje gdč. Albine in Josioine Jakovičevc. ki sta prodajali vstopnice in gdč. Lini Novakove. Tončke Škalove in Jereletove. ki so prodajale srečke za srečelov. Vsem tem in pevcem za lepo petje bc-d' izrečena srčna zahvala.
Razne stvari.
7animanis za gasilstvo. Znano je. da so nekatere občinske uprave malo naklonjene gasilstvu, in da jim je skrb za požarno varnost deveta briga. Fvo slučaj! Neko gasilno društvo je napravilo na 16 okoliških občin okrožnico naj bi sc izjavile, ali so pripravljene novrniti gasilnemu društvu vprežne in druge stroške, ako se pokliče društvo v slučaju požara na pomoč. Odgovorila je ena občina da povrne stroške. 15 občin na je vrglo okrožnico v koš
Priznanje Načelstvo Gasilske župe Žalske je vpo-slalo zveznemu starosti priznanico. iz katere, jasno odseva čut do naše gasilske orgamzac'je: »Podpisano župno načelstvo Vam pošilja od članstva vad'teljev. zbranega na prvem žunnem vaditeljskem tečaju .Gasilske župe Žalske* dne 23. o'-tob^a t. 1. v Žalcu naiiskrenejše pozdrave z gorečo željo, da bi Vas otmarnl dobri Bog še mm go mnogo let kot voditelja slovenskega gasMstva Vaša l eumorna in žilava delavnost je naša spodbuda v orosvit človekoljubnega in nesebičnega dela.«
Odlikovanje. Njegovo kraljevsko VeFčanstvo j° z fin.rodlv 7 Hnn 2. t"l'ia 102* oblU'Ova'n tov.	IVI (tr-
ilerja. načelnika Gasilske župe Ribniške in načelnika prost, .volinega gasilnega društva v Dolenji vasi pri Ribnici z redom sv. Save IV. razreda.
prii-f-T' Posilstva. Kakor oimmiamo nmd nmdsed-stvenimi vestmi, so gasilske prireditve, kadar gre za napravo gasilnega orodja, proste veseFčnega davka. Ta oorosFtev ie nekega »prijatelja« gasdstva tako nepri-i tno dirnila. da i? svojo jezo izid v nastopne, v nekem 'biovnem listu objavljene vrstice- »Pod predsedstvom ministra dr. Križmana je seja finančno ekonomskega ko-nrtma dne 16. junija sklenila, da se po novem finančnem zakonu gasilska društva z ozirom na niihov humamtarni temen onroGe pri vseh prireditvah veseličnega davka. Hode dohodkov veselic gasilskih društev bi bilo treba delat' razloček. Tisti dohodki veselic, ki se porabijo za nanravo novega gasdnega orodja in drugih za gasilstvo potrebnih reči, naj bi bili oproščeni davka; na dohodke, !
katere gasilci s pijančevanjem zabunkajo (večkrat se priredi gasilska veselica samo iz tega namena), naj se pa naloži prav občuten davek, da se število takih veselic zmanjša. Te veselice povzročajo večkrat surovosti in ooboie, ker ljudje zastonj, tedaj neizmerno pijo. Nedavno je bilo na gasilski veselici v X., kjer se je prepridno s Štefani gasilo in potem z revolverji in granatami streljalo: več oseb težko poškodovanih. To je pač malo humanitarno! Humanitarno bi pa bilo, da bi se veseličnega davka (30%) oprostile gledabške predstave sirotišnic In drugih zavodov, ki dohodke porabijo izključno v humanitarne namene.« — Ko smo preči tal i ta izliv nevoščljivosti. smo se takoj obrnili na župnega načelnika, da nam pojasni zadevo. Župni načelnik, ki je zadevo osebno preiskal. nam poroča, da je gasilno društvo v X. pač imelo društveno prireditev, s pretepom, ki se je istega dne vnel na drugem koncu vasi. med ignoranti gasilske prireditve. pa društvo ni imelo nikakega stika. Bog nas varuj takih »prijateljev«!
Petdesetletnica zagrebškega gasilnega društva. Zagrebško gasilno društvo je praznovalo dne 14. in 15. avgusta svojo petdesetletnico in obenem blagoslovljenje no-' ega društvenega praporja Dne 14. avgusta je napravilo zagrebško gasilno društvo v spremstvu došlih gostov in Fsočglave množice ljudstva podoknico kumici gospej Stankovičevi. Po podoknici se je vršil intimen komers pri »Kolu«. — Prava proslava se je vršila dne 15. avgusta. Ob 8. uri se je zbralo približno 3000 gasilcev v slavnostnemu sprevodu. Svečano mašo je bral ob asistenci gasilski superior kanonik g. Barle v kapelici na Kipnem trgu. kjer je bil blagoslovljen tudi prapor. Pred Jelačičevim spomenikom se je zahvalil načelnik zagrebškega gasilnega društva tov. Kelemen vsem udeležencem, zlasti "asilcem iz Srbije. Medjimurja, Vojvodine, Slovenije. Bo'me in Dalmacije. Popoldne se je vrš5la v Maksinrru velika ljudska veselica, ki je uspela na občo zadovoljnost.
Zajednica hrv. slav. vatrogasnih društava je imela dne 14. avgusta t. !. v Zagrebu sejo osrednjega odbora. cejo je vodil podpredsednik tov. Ivan Dimitrovič. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da ima zajednica 152 združenih gasilnih društev.
Požari.
Št. Vid nad Ljubljano. Dne 22. septembra ob treh ponoči je izbruhnil v Št. Vidu pri posestniku Val. Jagru požar. Pod je ncgerel. ostalo poslopje in sosede pa je obvarovalo gasilstvo. Na požanšče je prihitelo 6 gasilnih društev: Št. Vid, Dravlje. Vižmarjc, Gunclje, Stanež.če in Tacen.
Požar v KT čah rri Ljubljani. V nedeljo, 11. septembra 1-/21. t. 1. nekako ob 3. uri popoldne je nenadoma nastal požar, ki je vpepelil desetim posestnikom s par izjemami vsa gospodarska poslopja, vsa živila in krmo, gospodarske stroje in orodje, velike množine poljskih sadežev. mnogo obleke itd. Prizadeti so bili sledeči posestniki: Sever Marjeta. Zatler Marjana, Kancilja Ivan. De-d'či Mra'- Škerl A4 aru a Zatler Jože. Lovro S'-ver. Sever Marija, Škerl Ivanka, Feliks Lenče. Celokupna škoda vseh Pogorelcev znaša na podlagi cenitve posebne cenilne komisije 3 117.874 K; dočim znaša zavarovalnina samo 434.190 K. Pri požaru je vsega skupaj delovalo 13 gasd. ■društev. Gašenje je jako uspešno vodil župni odborn'k tov. Arhar. Voda se je črpala iz hidrantov in pa iz dveh društvenih reservoirjev, od katerih je bil oni v Klečah popolnoma osušen. — Močan jugozapadni veter je hudo pospeševal ognjeno moč. Vsled dolgotrajne suše je bilo vse suho kot poper. Vsa gospodarska poslopja so bila že založena s senom, slamo in steljo. Kako je nastal ogenj — v sredi vasi in ob belem dnevu — se ne ve. Da bi bili ot'-oci povzročili požar, se nikakor ne da trditi, ker so bili pri g. Kancilju ob nastanku požara vsi otroci v cer-
kvi: v sosedstvu pa drugih ni. Gasilo sc je od 3. ure popoldne do ranega jutra poslednjega dne. Članstvo je junaško vztrajalo do konca, čeprav je bilo skrajno izmučeno. Tako groznega požara v tukajšnji župniji ne pomni živeči rod; niti ga ne pozna vaška kronika.
Literatura in kritika.
„Samo gasilca hoče“, igrica iz gasilskega življenja,
ki.tero je spisal naš vrli tov. ivukuž, se jj razširila m priljubila v gasilnih društvih. Gasilno društvo v Zgornji
Kadgoni je priredilo dne 16. oktobra t. 1. lepo uspelo prireditev, ki ie zlasti za obmejno ljudstvo vzgojnega pomena. Igrali sta se igri »Samo gasilca hoče« in »Krčmar pri zvitem rogu« z navdušenjem, pridnostjo in krepko voljo. Kritika piše: Igra »Samo gasilca hoče« je po vsebini dobra in za ljudstvo vzgojnega pomena, samo dobro bi -bilo, ako bi med 13. in 14. prizorom bil še en prizor, ker , je čas med tem. ko gre Janez na požarišče in pride zo-
| pet nazaj k Prenovim, prekratek. Želeti je, da bi vrli I aasilci večkrat oriredili kako slično vzgojno igro in bodo kot diletanti imeli vedno dovolj gledalcev in podpornikov.
Pogovori.
Gasilnemu društvu v D Informirali smo se pri zakupniku Smekalove tovarne v Pragi. Prvovrstne cevi (z rdečo črto) stanejo 33 čeških kron: druge vr_te cevi
i	(z modro črto) stanejo 30 čeških kron. Opozarjamo na
I	lustočo in padajočo valuto.
Gasilnemu društvu v K. Gasilskega koledarja JGZ
I	tudi letos ne bo izdala, ker sta tisk in vezava predraga.
Vs;m dopisovalcem v »Gasilca«. Članki, ki so namenjeni za »Gasilca« naj bodo stvarni in kratki ter pisani s črnilom po eni strani polovične pole. Pripominjamo, da nam je dobrodošel vsak članek in ga radevolje priob
čimo v »Gasilcu«, če razpravlja o gasilskih zadevah.
UČITELJSKA TISKARNA
leyistrovana zadruga z omejeno zavizo
V LJUBLJANI, FRANČ Š 'ANSKA ULli A 6
pripoio a svojo bognto zalogo vs h naj iov jših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, Kakor tudi za župans va in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrt bščine in učila od najboljš h tvrdk.
Zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA
Zagreb, Gunduličeva ulica 23.
FRAN SAMSA
ZAGREB, Gunduličeva ulica štev. 28.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopljene, gumijeve, črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročne brizgalnice, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice i. t. d. Dobavlja od glasovite tvrdke
KONRAD ROSENBAUER v Uncu
brizgalnice najsolidnejše vrste, vozne in snemalne brizgalnice. posebno izhorno brizgalnico TRIUMPF“, dovršeno izdelano bencinmotorko «Marka Line“ na 4 in na 2 kolesih, tudi za manjša društva Cene se računajo po dnevni avstrijski valuti, blago postavljeno do meje, po naročilu tudi brez carine. |j
Priporoča se najtopljeje
Pos’ujß povsei dž vi. Ustanovljena Ieta19l3.
Delniška glavnica 3 miljone din. v zlatu.
„JUGOSIAVIJ
sploAna za vato alna d u ha.
Rrivnjite' st\o za Sb veni o v Ljubi a"i Ski6P31
1. požarna zavarovanja,
2 žlvljenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavaro-
vanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled
tatinskega vloma,
5 transportna zavarovanja,
6. zavarovanca proti škodam vsled razbitja stekla,
♦ . zavarovanja proti škodam potoči.
Pisarna se
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice in od zavarovalnih družb „i eniks" (požarni oddelek) in „Franko - Hongroise“ ves njih kupČijski obstoj v naši državi. — Najnižje tarife, takoj, izplačila škod. Glasom naredbe ministrstva za vo no in moinaiico nadomeščajo police „JJGOSL Vi JE" ženitvene kavcije za častnike.
nahaja začasno
v Sodni ulici 1 (Feniks) in na Gosposvetski cesti 2 (Graška).
A. KASSIG, LILJAN v žipovskauuca.
ZALOGA krojnih (uniformski ) potrebščin, kožuhov n i iz raznih krznin. KRZNAKNICA IN IZDKLOV xLNlCA čenic, zlasti gasilskih po najnovejših predpisih JGZ. N*«kup kož divjačine.
ZALOGA piščalk, vrvic, gasilskih z akov, gumbov, narainkov, lipovih listov itd. Vse po najnovejših predpisih JGZ.
Tvrdka
ANT. KRISPER, Ljubljana
Mestni trg 21,
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev n jbolj e kakovosti po znatno znižanih cenah.
FR. P. ZAJEC, LJUBLJANA, STARI TRG9.
Optik. — Strokovnjak. Očala, drlpatniki, toplomeri, barometri, daljnogledi itd.
Z električnim obratom moderno urojena delavnica. Prvi, edini slov. optični cenk dobi vsakdo zastonj. — — Tovarniäka zaloga pripoznano najboljših SviftupcLr ili im lia,<or vt>e druge zlatnine ln srebrnine. — Postrežba
»vicdisKin ur	...
I s
TAMPILJE
ANTON ČERNE
graveur in izdelovatelj kavčuk - šfampilij.
iljana, Dvorni trg Hlev. 1.
line lome in 1« 1l Liljana.
Gasilske brizgalnice
na jrazličnejših sistemov po^J zmernih cenah.
A
Vsegasilske potrebščine
spojke, premestilci, vedra, lestve čelade i. t. d.
SLOVEN. ESKOMPTNA BANKA
Ljubljana Šetenburgova ulica štev. 1
interesna skupnost s Hrvatsko eskom. banko in Srbsko banko v Zagrebu
izvršuje »se bančne transakcije najkulantneje
i. Vloge na knjižice 1. in tekoči račun proti najugod. obrestovanju.
Kupuje in prodaja:
efekte i. t. d.
devize,
valute,
menice, terjatve, fakture.
Tin jn • kredite in predujme Uujb. na blago in efekte itd.
Izdaja:; uje:
akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
trgovino, industrijo ter uvoz
V7
111 IZVOZ.
Brzojavi : ESKOMPTNA. — — Telefon (intcrurban) štev. 146.
LJUBLJANA, STRITARJEVA 2.
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodaja srečke razredne loterije.
Telefon št. 261 in 413. Brzojavni naslov: .Banka4, Ljubljana.
Delniška glavnica Rezervni zakladi .
. K 50,000.000. . K 45,000 000.
Podružnice:
Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Celje, Maribor, Borovlje, Ptuj, Brežice.
Ustanovlieno leta 1820.
Najstarelža speciialna tovarna
R. A. SMEKAL
Tovarna gasilnega, telovadnega orodja in tklalnica cevi, livarna kovin in železa.
Središče Praga-Smichov, Čechy pri Prostejovu, Slalinany pri Chrudimu.
Priporoča svoje specijalne proizvode: avtomobilne brizgalnice in vozove za orodje, motorne in električne brizgalnice, četverokolne brizgalnice po najnovejšem Smekalovem sestavu, vodonoše, dvokolne brizgalnice, brentne in ročne brizgalnice. Konopne cevi izdelane v lastni tkalnici in delavnici za gas. orodje. Parna pilarna v Cechy pri Prostejovu. Spiralne sesalne cevi.
Gasilsko orodje, in sicer: čelade za gasilce in dostojanstvenike, plezalno orodje, pasove, mehanične lestve, krinke in dihalne priprave, gasilske trobke in piščalke, gasilske znake in embleme, telovadno orodje vseh vrst za šole in telovadna društva iz najboljše jesenovine, fekalne in zračje sesalke, sanitarne priprave, nosilke in stroje za desinfekcijo. Dvokolne in četverokolne vozove za polivanje in za pometanje cest. Posoda za smeti.
Naročitve in pisma naj se pošiljajo centrali: R. A. SMEKAL v Sroichov.
Postrežba točna.
Ustanovlieno leta 1820.
Postrežba točna.
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani.