----- 235 ___ Novičar iz domačih in ptujib dežel. Prenehala je sicer začasno vojska, — al ta pre-neh ne pomeni mini, ampak pripravljanje za najhuji boj, ki, kakor je podoba, utegne biti okoli Dunaja. Cesar Napoleon se je sicer ponudil za pravdosredaika med italijansko in prusko vlado; al Napoleon ni mogel ali ni hotel pritisniti na vlado prusko tako, da bi bila postavila pogoje take, ki bi ne žalile časti avstrijske, — in zato se se to ni doseglo, da bi se začasni mir (premirje) naredil, med kterim bi se pogoji stavili za popolno mirno spravo. In zato zdaj vsaki dan (od 12. dne t. m. začemši) po 20 do 25.000 vojakov zapušča Laško in hiti po železnici proti Dunaji, da se ondi zbira in razdeljuje po poveljstvu slavnega nadvojvoda Albrechta, kije zdaj, kar je Benedek odstavljen, imenovan visi vojskovodja vse avstrijske armade. Ako bode mogoče veliki del naše armade iz Laškega potegniti na severne kraje, utegne se kakih 400.000 vojakov na odločivni boj zoperstaviti Prusu in pod dobrimi voditelji povrniti mu prav zdatno to, kar je storil 3. dne tega meseca našim pri Kraljičinem gradu. Kako strašno pa je bilo 3. dne t. m., ko so naši^ bežali iz bitke pri Kraljičinem Gradu, vidi se iz popisa, ki ga je vojašk zdravnik naznanil v „Medic. Zeitung." On tako-le piše: „Ob štirih popoldne začno se naše čete nazaj pomikati; mi zdravniki smo na bojišču imeli opraviti z obvezovanjem ranjenih, kterih je še sto in sto čakalo, da se jim rane ovežejo; kar naenkrat prilete konjiki s strahovito hitrostjo leteči čez brd in poljd, in v istem času prileti tudi topničarstvo (artilerija). Veliko konjikov je padlo raz konje, al tisti, ki so brž za ----- 236 ----- njimi le-sem pridirjali, so jih pohodili in zmečkali s svojimi konji. Vozovi so se prekucnili in ubili pešce, ki so poleg pota šli. Mi zdravniki nikdar nismo bili v taki smrtni nevarnosti kakor tukaj. Na vse strani so nas preganjali iz mesta, kjer smo rane zavezovali; vpilo se nam je le: „Rešite se!" 8000 konjikov brez voditelja bilo je raztiranih na vse strani! V sredi tega hrupa slišali smo še topove (kanone) in velike granate so letele nad našimi glavami. Tudi mi smo tedaj bežali, a ne vede, kam; za gotovo sem vedel, da to mesto je moja smrt; kje drugod me utegne vendar rešiti kaka naključba. Leteli smo tedaj in prileteli do vode; na levi strani bilo je brezdno, na desni železnica, od zad pa so dirjali konjiki; gazili smo skozi vodo; razun sebe nisem nikogar več videl. Kar na enkrat pride zapoved, da se uzde odrežejo konjem, da se saj konji rešijo, vozovi pa se popustč. Nam pešcem je bilo obupati; gazili smo vodo do kolena in vsak trenutek morali smo se bati, da nas konji ne pogazijo ali da se ne utopimo; nazadnje smo prišli do nekega kolodvora, ki pa je bil ves poln. Po prestalih mnogih ovirah (jez sem letel s tisoči pešcev) smo prišli do reke Labe (Elbe); ko smo jo pregazili in preskakali čez palisade, smo zopet prišli v vodo, ki nam je bila do vrata; ko dosežemo breg, smo skakali čez posekano drevje in tako smo ob eni uri ponoči, več kot na pol mrtvi, prišli v nek gozdek, kjer smo počepali na tla, kajti nobeden ni mogel več vzdigniti noge, vrh tega nas je pa še tresla mrzlica. Tu zapalimo ogenj, da se grejemo ležeči na zemlji, da saj od silnega mraza ne poginemo. Ob treh zjutraj smo se napotili zopet dalje, čeravno nam je od obleke voda še s curkom tekla. Kraji, skozi ktere smo šli, bili so pusti in prazni; ni bilo niti ljudi, niti goved, nobenega živeža in še vode ne; ljudje so pobegnili, živina se je razšla, živež je potrošen ali pa poteptan — al nehati morem pregrozni popis; drugi pot vam dalje pišem z bolj mirno krvj6..." --p/Na Laškem pa se tudi armada talijanske vlade ni ustavila, kakor se je mislilo, ko je cesar Franc Jožef Napoleonu prepustil Beneško. Laška vlada trdi, da se je zavezala s prusko, da se bojuje tako dolgo kakor pruska. In zato naši državi še zmiraj na jugu in severji pretita dva sovražnika. — Laški časniki pišejo , da armada Viktor Emanuela namerava udariti ne samo v južne Tirole, ampak tudi v Istro in Trst. — 8. dne t. m. je pruska armada posedla Prago; ker se glavno češko mesto ni zopersta-vilo sovražniku, se prebivalcem tudi ni nič zalega zgodilo. Oklic vojnega poveljnika zagotovlja Pražanom prijaznost in da se nobenemu ne bode ne vera, ne narodnost, al vsako sovražno djanje bode se kaznovala brez milosti. Da ljudje morajo dajati živeža vojakom in konjem itd., samo po sebi se razume. Pruska armada pa se pomikuje čedalje dalje; posedla je tudi Brno, glavno mesto marsko; po pismih od 14. t. m. so predrli Prusi do Jetzelsdorfa v doljni Avstrii. Gotov namen imaPrus, da gre" celo na Dunaj, ako se mu ne zoperstavi ze-dinjena armada; ako se to zgodi, bode tu strašna bitka. Ako pa bi se Prusu ne mogla zapreti pot na Dunaj, grejo cesar in vsi ministri — razun ministra pravosodja — v Budo-Pešt, kamor se je presvitla cesarica že 13. dne tega meseca z rodovino svojo podala. Na Dunaji se tudi boje, da predero Prusi tje na Oger-sko. — Cesarski razglas, narodom ogerske krone 7. dne t. m. poslan, kliče tudi te narode na pomoč, da, ker jim je odpuščena rekrutba, namesti te prostovoljcev pošljejo v vojsko. Nadjati se je, da klic cesarjev bode kinali napolnil armado cesarsko. Grovori se tudi, da se kmali spet skliče deželni zbor ogerski. — Dunajski vladni časnik naznanja cesarsko postavo od 7-dne t m., po kteri more ministerstvo 200 milj ono v gina posodo vzeti za potrebščine sedanje vojske, in ker v prvem hipu ni mogoče drugače denarja dobiti, naj do 60 mili j. gold. pogodbo naredi z dunajsko narodno banko-— Kar se tiče nemških zaveznikov, je vse tako negotovo, da se nič prav ne ve, pri čem da smo. — Kar se tiče ruske inangležke vlade, se trdi, da ostanete neutralni, to je, da ne privržete ne pruski ne avstrijski-Angležko ministerstvo je odločno reklo, da ostane vse m prijazno — in kar je poglavna stvar, da bode angležka dežela rada na tisoče prodala pušek na iglo, ako jih zahteva ta ali una vlada. Najnovejše. Ravnokar je v obilnem zboru „Južni Sokolu enoglasno sklenil, da se nemudoma ponudi mestnemu odboru v to, da za notrajno varstvo hoče prevzeti mestno stražo.