7. april Svetovni dan zdravja MRCES - SOKRIVEC BOLEZNI Tako se glasi geslo za letosnji Svetovni dan zdravja, Kaj je Sve~ovni dan zdravja? Dne 7. aprila 1948 je dobila uradno veljavo Uredba Svetovne zdravstvene organizacije. Po tej uredbi zdaj vsako leto na dan 7. aprila praznujemo Svetovni dan zdravja. Ob tej priliki skusajo pristojne oblasti med prebivalstvom vzbuditi zanimanje za zdravstvena vprasanja in ga izpodbuditi k sodelovanju pri zdravstvenih akcijah. Osnovna misel za letosnji Svetovni dan zdravja je borba proti boleznim, ki jih prenasa in siri mrces. Geslo za to priliko.pa se glasi »MRCES - SO- KRIVEC BOLEZNI«. Bolezni, ki se sirijo z mrcesom, so za vecino dezel izredne vaznosti, bodisi ker so pri njih mocno razsirjene ali pa jih vsaj ogrozajo. Izbrana tema torej sleherni dezeli daje moznost, da opozori na vprasanja, ki so zanjo pereca, in pa na prizadevanja v zvezi z zatiranjem bolezni, ki jih prenasa mrces. MEDICINSKE SESTRE! Skrbite, ida bo akcija v tej smeri zazivela tudi na vasem podrocju! Zato se povezite z organizaclJo Rde- c ega k r i z a, s hi g i ens ko po s t a j ° in °be i n o. Teden 'Rdecega kri2.a bo leios od 6_ do 13_ maja pod geslom »8odelujmo vsi ;;i!.aboljso kakovosi 2.iviL« Medicinske sesire! 80delujie pri akcijafj iega iedna! 1 o zakonski zvezi in druiini Dr. Joze Pot['c Cilj baja za socializem je brezrazr-edna druzba. To pameni VLSJO stapnjo druzbenega razvaja, adprava slehernega zatimnj,a, neenakapravnosti in bede. V nadaljnjem razvoju ba brezrazredna druzba tudi brezdrzavna dru;bba. Res- niena tovariStvo in bratstvo med Ijudmri in naradi pa ure:snieenosele v sacia- Hzmu. Socrializem tOlrej nik,akar ne pomeni samq adstranitve slab-ih strani kapitalizma, marvee navez,oVarije navih, resnieno humanih adnasav. Taka bado tudi druzina, zakanska zveza in Ijubezen sacialistienegaClaveka nekaj navega, lepsega in haljsega. Marx gavarri a viSji abliki druzine in razmerja med spalama. Pray mi sma poklieani, da uresnieima te visje ablike. NikJakor se ne marema zadovoljiti samo z izgradnja gospadarstva, gaspadaxskih instru- mentov rin na,vih proizvodnih adnasa.v, marvee marama tudi astalim druzbe- nim adnasam pOisvetritivsa pazornost. Oaka nas neposredna naloga, da paspe- sima preobrazbo patriarhalne druzi..n.e, paded,ovane ad razredne druZbe, v socialistiena druzina brezrazredne druzbe. Med najstarej.se druzhene odnase sadij,o druiinski adnosi. Druzina je nedvamnoeden najpamembnejsih druzbenih odnasav. Patriarhalna druzina, ki je pravzaprav nastala skupaj z drZavo, nam je'lahka v vsej svoji zga- d,ovrini zrcala stapnje druzbenega razvaja in zata tudi zrcala drzave, tiste »tretje sile, ki je v vsej razredni zgadovini prepreeevala adkrit hoj med razredi in' dopuseala sarna razredni boj na gosP,odarskem P,odraeju, v tako imenovani zakoniti ,oibliki.«V nasi druzbj., v kateri zaeenja ogmrnna veeina delovnih ljudi upravlja1Ji druzbeno l'astnino, padrZavi ni treba prepreeevati U'resnieevanja temeljnih tez.enj inzelja te veeine. Ta vecina ne mare hoteti nie drugega, kakar svobada, dela in zasluzek, t. j. sacializem. Zato imajo organi sacialistiene drZavne oblasti eedJalje manjso patrebo, da bi se vmesa- vali v tako intimneadnose, kakar sa druzinski. Price smo zgadovinskega pracesa krepitve druzbe na raerun drZave. Cela demokratiene bUrZ,oazne drZave za razlika Oldfasistienih s pravim panosam ,opazarjajo na individualne praviceeloveka teT na sv,oboda d~ine in njen vsestranski razvaj. Razvoj druzine na visj a, namree na sacialistien,o suapnj,o, pa spet zela ma·enq vpliva na razvoj celatne druzbe oziroma - kar je isto - na adrniranje drzave in njenih organov prisiljevanja.Patriarhalno druzino, izrecnrLpraizvad razredne drmbe in privatne lastninef bi lahko nekako imenavali drZavo v malern, keT je v vsej razredni zgad,ovini za drmina znaelilna ablast. Nasil,ec ,oblasti nad zena in otroki je oee, ki je t,o ,oblast izvrseval od najbalj brutalnih in neelaveskih ablik tja do formalne ,oblasti sodabnega rednika druzine. Ka h,o admrla sleherna vladanje ,Clovekanad Clavekam, b,o seveda neogibna admrlo tudi vIadanje maza v druzini. V pracesu nastajanja socialisticnih, enakopravnih adnos,ov med Ijudmi marama t,orej lagiena razumeti neogibno ,odmiranje sle- herne ,oblasti v druzini in parajanje re:sniene vsestmnske enakopravnosti, in taka naposled tudi enakapravnosti v najintirnnejSih adnasih zakanskega zivljenja in druzine. Vprasanje zakanske zveze in druzine ni sarna spalno, marvee predvsem sacialna vprasanje. Vsako drugo pastavljanje vprrasanja pripelje ne,ogibna v zagata. Vprarsanje zakanske zveze in druzine je kanec k,oncev ,vpraSanje 2 odnosa dO' zene, vpras'anje njenih pravic. V!sem nam je zela dobro znana strast, s katero je Lenin zigosal umazanost zakanske zveze z zasuznjevanjern zene in svobodo za maza ter gnusna laznivost spolne marale, in kaka dosledno se je boril zla enakopravnost zene. Vaznosti 'zenskega vprasanja kot druzbe- nega vpr!asanja nihce v zgodovini ni poudaril jasneje kakar Fourier, eden najgeniaInejsih utopistov, ki pravi: "Na splosna Iahko recema, da nastajaja druzbeni napredek inspre- membe ohdabja v skladu z ,osvohajanjem zensk, socialni red pa pada za,ta, ker zenske izguhljajo svahado«. Nadalje pravi, da "ni 'vzraka, kli.hi taka hitro potiskal naprej ali vlekel nazaj druzba, kakor je sprememba v usadi zensk«. Povzema pa svaja glediSca takale: "Kratko receno, razsiritevzenskih pravic je temeIjna naeela sleherriega druzbenega napredka.« N"ekaj je izven vsergadvoma, namree, da lahkademokratienost te ali ane dezele in dazarevalllje socialistienega odnosa zelo zanesljiva merima s stapnjo zenskih pravic. En razlog vee, da cela nasa druiba posveti vprasanju Zene ozirama .zakanske zveze in druzineeimveejo pozarnast,ee hoee mabilizirati vse sile in vse rezerve za cim hitrejsi razvaj druzbe in za Iepsa bodoenasL Z napredno zakanadaja sa dobile nase zenske vse pravice: Tada sprico nerazvitastd. gaspadarsikih sil delzele, spriea· zaostale zavesti na tern padroeju irnamo pred sebaj se dalgo pot, preden bama gavorili a stvarni enakaprav- nastli.ali a razviti socialisticni druzini. Ce hacemo doseei ta cilj, moramb brez- pogojno ustvariti gmotno podlago, ta se pravi ogromno druzhena bagastva,. torej povsem odstraniti nasa zaostalost za cela vrsta kapitalisticnrh dezeL Med mnogimi gmotnimi pogoji momma vsaj ameniti visoka stopnja illldu- stdaliizacije, dobra ureditev stanavanjskega vprasanja, visaka stopnja staril- nosti, ki spetamagoca znatna skraj.sanje delavnegaeasa. Razen tega je treba: prispevati ogramne vzgojne napore ab pamoei novih znanstvenih dagnanj. Tako visakega cilja, kakar je saciJalizem, ni moe doseCi brez velikih, zgada- vinskih naporav. PDaVzata si n.ikakar ne smema prikrivati dejstva, da kratka: povajna doba izrednih naporav za ohranitev miru tell"za adistranitev gospa- daI1ske in vsakavrstne druge zaostalasti nase zenese ni magla aSivaboditi trajne preobremenjenosti s proizvadnim deIam, gaspadinjstvom in materin- stvam. Ta druzbenJi palazaj spremIja tisoeletna usedlina v zavesti a moskem priviIegiju, 0' neenakopravnosti in manjvrednosti zenske itd. Pot od ra1zgIa- sitve enakopravnasti Ispalov da njenega papalnega uresnieenja je zela dalga. Preobrazba druzine razredne dobe, t. j. patriarhalne druzine v saciali- stiena druzina badoee hrezrazredne druZhe, proces, ki se ba razvijal v radavih, je edina razumIjiv v luei znanstvenega sacializma, po katerem sa aznaeeni azijski, anticni, fevdalni in sodabni bUrZaazni naeini proizvadnje kot na- predne dobe ekonamske druzbene farmacije. Enaka se je napredna razvijala tudi druzina in se ba razvijala tudi v prihadnje. DasIej se nimama izerpnej- sega in znanstvena bolje prikaz1anega razvaja zakanske zveze in. druzine, kakar ga je prikazal Engels v knjigi: "Izvor druzine itd.« Mojstrsko je 'Orisana zakanitast naprednega razvoja druzine in njenih ablik v zvezi z razvajem pra- izvajalnih sil ter z nastankom in razvojem privatne lastnine nad prabwajal- nimi sred(>tvi. Zlasti vazna in aktualno je pagIavje a manogamni druzini, ki vzbuja globaka vera v napredekeloveskih odnasav. Vsaj ta paglavje bi 3 moral proueiti sleherni mladenie in mladenka. Razen mnogih konkretnih resnic 00 razvoju razredov, drzave in druzine ibo spoznCl,1tudi strogo znan- stveno metodo in bogastvo socialistienega gledanja na zivljenje in na svet. Bistvo zakonske zveze in druzine raZTednih druzb, t. j. neenakopravnost zene oznacuje Engels z besedami: »Prvo razredno nasprotje, ki se pojavi v zgodovini, se ujema z razvojem antagonizma moza inzene v monogamiji, prvo razredno zatiranje pa z zati- ranjem zenskega spola po moskem.« To »,razredno« zatiranje zen:skega spola po moskem je nastalo ze v pra- zgodovini, v dohi barbarstva. Engels ima povsem pray, ko pravi, da pomeni propad materinskega prava in zmaga oeetovskega prava ali patriarhata ter suzenjskega sistema svetovnozgodovinski poraz zenskega spola. Ce to dejstvo dobra razumemo, tedaj nam he sele jas,no, kako globoke so korenine moskega privile,gij a in 'zenske neenakopravnosti. Socializem, ki se bori proti sleher- nemu zatiranju, se borl zato tudi za res popolno enakopravnost zenske. Ta boj pa je zelo zamotim. Sedanja faza tega boja, namree vsa polovica 20. stoletja, je se zmeraj polna protislovij, mesanice novega in starega. V zivljenju nahajamo Ise mnolgo zablod, 'celo socialnih in antisoc1alistienih teorij, da niti ne govorimo '0 raz!redni praksi, ki jo je posvetilo tri Usoe let monogamije samo za zeno. Ker je uspeh boja za sodalizem, t. j. za r'esnicno secialistiene druzhene adnose ali za socialistieno moralo odvisen od popolne jasnosti (pred- vsem pri mladinli.) 00 teh visjih oblikah zakonske zveze in odnosev med spo- loma, moramo poglede ustanoviteljev znanstvenega socializma najsirse popu- larizirati. Boj bo tezaven ,in dolgotrajen. Izbojujejo ga lahko samo milijoni sami, nikakor pa ne sarno nekaksni ddavni in tudi druzibeni 0 I' g ani, ker gre za notranjo prreolbrazbo slehernegaCloveka, za njegov razvoj na visjo stopnjo. Potrebno je, da Se mladina za te lepe socialistiene ideale navdusi, da se jih oklene kot svojih in da isee vso sreeo v novem zivljenju. Pri tem je treba obvladati sebe, vse rrizje instinkte in jih spremeniti v visjaeustva. Obeutek popolne enakopravnosti, obcutek gnusa pred slehemim izkoriseanjem, pri- vilegijem itd. je trebasele privzgojiti. Ko govorimo 0 enakopravnosti spolov, se rnoramo nedvoumno izraziti o tern, na kakSno enakopravnost mislimo. Za secializem je osnovna, toda ne edina enakopravnost gospodarska, ki drugesele omogoca. Boj za socializem pomeni boj za najpopolnej,s'O enakopravnost na vseh podroejih drliZbenega zivljenja, ki ne trpi nobene izjeme. Ce hocemo koHekaj globlje razumeti nalogo, ki nam jo nalaga zgodovina, moramo spoznati vsa veeja zgodovinska dejstva in jin presojati v znanstveni luei, to se pravi, v njihovi logieni zvezi. Visek neenakopravnosti za zenska je pemenil suznolastniski sistem. Moz je zivel v mnogozenstvu, ker je bil popoln lastnik vseh svojih sliZenj. SUZnjev sploh uiso smatrali za Cloveska ibitja, marvee za govoreea orodja. Krseanstvo je razglasilo - v nasprotju s suznolastniske ideologije - vse ljudi brez razlike za enake - toda enake pred bogom, pred bozjo sodbo. Ceprav je taksna ena- kopravnost sarno utopiena, moramo vedeti, da ni hila nobena utopija nikoli plod sarno gole fantazije,marvee zmeraj odgovor na pereea vprasanja sv,oje dobe. Tako je tudi krscanstvo ena najveejih utopij,1}i je vplivala revolucionarno na zgodovinskega cloveka. Engels je takole ocenil Zlgodnje krseanstvo: 4 »Kakar tudi sadabno delavska gibanje, je bila krscanstva prvatno gibanje zatiranih: najprej se je pO'javila kat vera suznjev in aisvabO'je- nih, revezev in brezpravnih, ki jih je Rim padjarmil in razkrapil. Krscan- stva in delavski sacializem oznanjata, da se bliza asvO'baditev izpad suzenj- stva in bede: krScanstva obeta to' asv>abaditev v zivljenju na anem svetu, v nebesih, sacializem pa ga pastavlja v zivljenje na tem svetu, v pre- abrazha druzbe.« »Krscanstva, kakar pO' zgadavinskih pagojih drugace nikakor tudi n i mag 1a bit i, ni hatela uresniciti sO'eialne preabrazbe na tern 'Svetu, mar- vec-na IOnem, v nehesih, v vecnem zivljenju pO' smrti.« SO'eializem krscanstva je bil seveda 'cista utapicen, ker je resvseena, ali se enakapravnost ljudi uresnicuje v nebesih ali na kakem drugem kraju, ki ga ni. (Utapas.) Baj vseh utopistav za enakapravnast pameni za nas sarna faza v baju za resrucna sacialisticna enakapravnast. Sebe smatrama za nji- have najbalj zakanite naslednike, ki hama uresnicili tista, cesar ani iz abjek- tivnih razlagav niso magli. . Vzlie razglasitvi enakasti vseh ljndi brez razlike spala in rase itd. je krs'canstva' ohranila predstava a manjvrednastizenske. Sv. Tamaz Akvinski je pisal, da je zenska hitra rastac pleveI, nepapaln 'cIavek, in da So' zenske rajene, da bi vecna zivele pod jarmam svajega gaspadarja, ki ga je narava dalacila za gospastva. Na nekem eerkvenem zbaru So' resna razpravljali a tern, ali je treba zenska p:d:stevati med zivali, ki nimaja duse, in sarna z enim glalsam vecine sa priznali, da ja ima. Kalmr vema, islam zenski ne pri- poznava duse in adabrava mnagazenstva. V tistih casih je eden izmed zgad- njih utapistav, Campanella (1568-1639), ki ga smatraja za prvega barea za zenska enakapravnast (bil je sker za skupnast zensk v pastrezbi i!nv zakanski zvezi, zaradi. kamunizma), 'lahteval, naj imaja zenske enake pravi:ce predvsem, da bi se »prriuCilevajaskim in drugim paslam«, torej da bi !lasile arazje: Kako tezaven je hil baj za pripaznanje tudi taksne enakasti, prrica baj za ffilana- gamijo, da se je namree kr.scanstvu selecez 10 staletij pasrecila prisiliti krscanske kralje, da sa se adrekli mnO'gazenstvu, temu specificnemu astanku suznalas1miske dabe v adnasih med abema spalama. Seveda je sIlOsama za ukinitev zakanite ablike mnO'gazenstva, vtem ka sa se prastitueija in druge padabne obIike izkariscanja zenske se nadalje razevetale. Code Napalean je n. pr. prepovedal sarno to', da maz pripeIje tuja zenska v stanavanje, vtem ka je puscal maskemu vsa ostala svobada. Vazna in 'lela karistna je vedeti, da skusaja misled in barci za saeialni napredek odstmniti v fantaziji preclvsem tiste negativne pajave, ki .jih sma- trajQ za najbalj halece. Taka n. pr. sanja Tamas Mar (1478-1535) v casu, ka sa ovee jedle Ijudi (ker sa jih pregnali z zemlje) in ka. sa jih mnO'zicna abesali za najmanjso kraja, a tern, kaka zla.>daje hotel velik del mladine, cela tiste, ki je mnago obetala«, revidirati meseanske nazare in maralo, pri tern pa ni sprejemal pad imenam »navega spalnega.zivljenja« nie drugega kakar »abieajen bardel«. Lenin je rekel, da je del mladine kratko mala panorel, taka da se je, ka je amenjal taksna sramoto mladine Klari Zetkin, taka razburil, da je udaril pa mizi in jel haditi po sabi. Mi taka hudih stvari nikoli' nisrna doziveli, venda,r pa 5e zdaj nismo brez padabnih tezenj. Ce ne bamo in dakler ne bama vse mladine seznanili z navim sacialistienim gledanjem na svet in zivljenje, z nava socialistieno morala, ba sledila starim vzaram in eesta raj,si celo slabim kakor dobrim. Ni nakljueje, da sma imeli pred vojno vee prevadav »revizije« marale, nisrna pa imeli Leni- navih obsodb ilazno revalucianarnih grdabij. Pri nas nastajaja negativni pajavi 5e zdaj, balj v tern, da pazitivne maralne pridabitve nasega ljudstva v minulasti padcenjujema, kakar da prapagirama neakusne .grdobije v imenu sacializma. Etienih pridabitev nasih stadev in prednikav, pajmav, kakar sa mana- gamija, nedalZnast, deviska east in sr.amezljivast zensk in taka dalje nikakar ne smema kratka mala zavreei, zlasti ne njihave pozitivne v:sebine,marvee vse tista, kar je plemenita, razvijati 5e na visja stapnja. Tako tud'i Engels na vpra- sanje, ali ba nastala V prihodnasti sirakasrenejse javna mnenje glede deviske easti in zenske sramezljivasti in da li 5e boda pastopoma razvili svabadni spolni odnasi, absalutna ne adgavarja pazitivno, marvee apazarja ria velik nav pajav individualne spalne ljubezni, ki ne pameni nie drugega kakar papleme- nitenje slepega spalnega nagana, ta pa spet nie dl'ugega, kakar sacialna pre- abrazbaeloveka, ki je v ogramni meri piremaigalsvojazivalska sebianast. Parast etienega, 5acialnega abcutka pameni abogatitev krite,rija. Taka zdaj, pravi Engels, ne vprasujema vee sam a t '0, ali je spalni adnas zakan,ski ali izven- 10 .za~anski ali, kakar bi rekel Makarenka, v harmanicnetm odnasu nasprati dru- zini ali pratidruiben, marvec zahtevama razen tega Se vee. Vpralsujema se, aili izvira iz abajestranske ljubezni ali ne. Med preroki, ki sa si upali g'Ov'Oriti,kaj ba mislila badaca drilZba, je tudi A. Kal'Ontajeva, ki je t,rdila, da ba v sacia- listieni drutbi v se e n a, ali se basta znasla dva iz ljubezni ali zaradi fizic- nelga drazljaja. Z gotavastja smema damnevati, da druzba ne ba vtikala SV'O- jega nasu v intimne 'Odnase ljudi, t'Odadruzbi se zdaj ni,se manj pa ji ba v prih'Odnje vseena, ali so njeni 'cIani na visaki stapnji kulture, marale, pleme- nitih custev in medseb'Ojne:gaspastavanja, alipa jih bada druzili in odbijali slepi nagani, kakar vidimo to pri zivalih. Ljubezen pameni altrui:.:em, bagastva eustev; fizicni drazljaj, ki ne vzbuja nabenih psihicnih 'Obcutkav, pa pomeni beda, amejenast, t'Opast.Kalantajeva je praslavljala kat n a v tip dekle, ki je paznala sarna ljubezen do matere in Lenina, »mescanskih predsadkav« pa se je atresIa tako, da je sluziJ1afizicnim p'Otreb<;imfantav brez sleherne ljubezni. Pri nas -seje pajavljala sarno prva leta teznja po preziranju prevec »'Osebnega«, »individua!nega«,' n. Pl'. absajanje lidcne paezije. Socialisticna marala pa cla- veka ne abubaza, marvec nasprotna, ga abogati. Manj prepaveduje, vee pa sve- tuje bagastva pozitivnih narm vedenja in adnosav med ljudmi, ki slehernega tlavekaabogatevaja in 'Osrecujejo. Ena najglabljih spaznanj s padracjaodnasav med spalama je pray spazna- nje -0 vrednasti i nd i vi d u a I n e spalne ljubezni, ki je ne Ie najbaljsa, mar- vee tudi najprijetnejsa sala altroizma, ta pa pameni sacialisticnih -custev. Ta ljubezen je mnaga vee kakor spaln-opazelenje, primitivni eras antike ali hally- waodski sex appeal. Ta ,ljubezen seveda rtelesna vklju-bije, je pa mnoga, mnaga vec! Resniena Ijubezen zajema in pretresa vsa dusa, vsa elavekova asebnast in . se oblifuje P'O'visoki stapnji interrzivnasti in po dolgem trajanju. Ce je taksna ljubezen 'Obajestranska, kar je da kraja maZna sama, 'ce 18'0 izloeene vse gmatne in druge karisti, kadar sta tarej zaljubljenca enak'Opravna, kakar je ta ma'zna v najvisji stapnjisele v razv-oju sO.cializma,kada,r hoceta z vsem svajim bitjem pripadati drug drugemu in drug drugega cimbalj asreCiti, tedaj je t'O zares »raj na zemlji«, vsekakor viBek srece, kakar ja opeva paezija skozi stoletja. :Zivljenje pa vendarfe ni ljubavni raman ali'vIsaj ni sarno r'Oman. Vsekakar pa je napJlledenpraces, ki -Clovekaiz st'Oletja v staletje gmotno, pa tudi razumsko in moralno eedalje balj dviga. Lepa je, ko pravimo, kaka panasna zveni ime Clavek, hinavs'C1nain pokvarjenost pa je, ee ne hi hoteli videti napak sedanjega ·eloveka. Vzlic vsem junaStvam, ki jih je storil povpreeen Clavek, je zdaj se zela patreben boj za p'OV'zdigaClaveka na viBja moralno stopnja, baj za socialisticni znacaj, za junaske lastnasti sacialisticnega cloveka b'OdaCnosti.Bilo bi neumno ne videti razlike med lepim ljubavnim romanam in stvarnostjo, v kateri izpri- eujeClavek, t. j. nas P'OVpreeen-Clovek,se strasen egaizem, ki ,pomeni smrt ali mrtev parad resnicne Ijubezni. Hinavscina, ki zanika ali ublazuje vse grdabije sedanje stvarnasti,kakor S'Okriminal, razsipanje tuje im'Ovine, zlaraba 'Oblasti in palazaja, karierizem in birakratizem in taka neskoncno dalje pri nas in v vseh dezelah 20. stoletja, je savraznik napredka, ljubezni, humanizma in socializma. Glede na specificni polozaj naSe dezele, da namrec v vsejsirini up'Ostavlja neposredna socialistieno demakracija, da se bari prati vsakrsni krivici, mara nasa mladina vedeti, da lahko v najkraj'sem casu razvije prekrasne lastnosti sacialisticnega Cloveka, nave resnie'llo lepe socialistic'lle odnose in da lahka 11 naposled ustvari paezija zivljenja. Zata je treba temeljita spaznati ideale socia- listiene etike, kakar sa jih farmulirali najbalj§i umi utapistienega in znanstve- nega sacializma. Treba je izlaeiti iz nase stvarnasti vsa z,godavinska nesna,ga" neog,ibni produkt ruzjih stapenj druzbenega razvaja. Ljubezen je treba spastavati. Nikakar je ne srnerno prasta:ska istavetiti z nekaksnirni telesnirni, fizienirni patrebami, ki se dramija. Ni dvama, da je pa- trebna, da vsaka dekle ve, kaj je menstruadja, vsak fant, kaj je palueija ali izliv semena, da je z ace I a dekle z menstruacija dozarevati za aploditev, da pastane mati, tarej da je paueena a vsem pr,acesu pubertete. Tisaekrat vaznejse pa je, da je paueena a dozare.vanju za ljubezen, ,zakan in druzina. Kaka naj se' pripravlja mladina na vse ta, je'bila in je se mnogo zablad in neznanja. Nas zakan a zakonski zvezi, kakar tudi mnagt dru,gi, zahteva kat najnizja starast za sklenitev zakanske zveze 18 let. Stern je davalj adlaena, eeprav sarna po'sredna reeeno, da zakonska zveza, ,zakanska zivljenje in vse, kar je z njim pagajno vezana, ni za nezrele atroke. Campanella je zahteval, naj >>Dabenazenska ne zaene razmerja z mo.skim, dokler ne izpalni d eve t n a j s t ega leta, niti ni maskemu dapuseena, da plodi patarnstva pred enaindvajsetim letam ali eela tudi pazneje ne, ee je- telesna sibak.« Tiste, ki se da 21. leta ali eela da 27. leta vzdr.zujejo spalnega. abeevanja, obsipaja s eastmi in gavore a njih na javnem zbaru, taksna je bila: mo·ralna spadbuda v oeeh utapistov 16. stoletja. Tamas Mar je ·talika ariginalen,. da zasluzi, da Igacitiramo: »Dekleta se ne moze pred asemnajstim, fantje pa se ne zenijo pred izpal- njenim 22. letam. Ce kakega maskega ali zenska zasaeija v skrivnem obeevanju pred sklenitvijo zalmnske zveze, tedaj njega azirama nja stroga kaznujeja in jima prepaveda zakansko zveza za vsezivljenje. Pa tudi aceta in mater tiste druzine, v kateri se je pripetila takisna grdabija, smatrajo za osramaeena, ker nista davolj pazila na svaje atrake«. Cabe pravi: »Tada mlade Ikarijke) ki smatmja zakonska zveza za raj ali za pekel sva- jega zivljenja, privalija, da jim past-ane fant zakanski maz sele, ka ga teme- ljito spO'znaja, in da bi: se dabro spoznala, se 'Obi sku jet a najrnanj sest meseeev, eesto pa ad svojega detinstva in zela da[ga, ker dekle ne sklene zakanske zveze pred osernnajstim, fant pa ne pr~d dvajsetim letom.« Seveda ne marema sprejeti kritike utapistav brez kritike. Odabravama skrb· za adgovarnast 'roditeljev, adabravamo ·resen adnas da zakanske zveze, pre- vent i v n e ukrepe, cIa se prepreeija razoearanja v zakanskem zivljenju, ad- klanjama pa nesmiselne kazni, kakar je prepaved. zakanske zveze. S temi citati zelima poudariti zahtevo izpred talika sta let, naj mladina ne sklepa zakanskih .zvez pred daloeeno zrelastja, marvee sele akrog 18. ali 22. leta. Ta zahteva je zdaj uZakonjena v vseh dezelah in dakanena je prepavedana zakan- ska zveza med atraki, ta zelo zalastni ostanek zaostale razredne druzbe. Ker pa ,se ljubezen kot custvo in spalni nagon kat zelja pa uzivanju pajavi prej, je treba iz padedavanih druzbellih narm izluseiti v'Sepazitivna in trajna tel' asvet- liti maralne vrednote znanstvenega soeializma. Razen omenjenega elena zakana a zakanski zvezi in 'C1enav kazenskega zakana, ki kaznujejo vrsta asacialnih deliktav s podroeja razmerja med ma.skim in zenska, znanstveni socializem nima nekaksnih tagih in mehanicnih predpisov a ljubezenskem zivljenju. Pac pa ima visoka etiena naeela, ki urejaja vse adnase med ljudmi, pa tudi med 12 spoloma prvikrat na enakopravni podilagi brez najmanjsih izjem. S'Ocialisticna etika ne veze cloveka z nekakSnimi nera!zumljivimi in nesmiselnimi predpisi, marvec mu, naspratno, nudi popalno svobodo odlocanja, pa tudi odgovornosti pO' nacelu, da ni pravice brez dolZnosti in nasprotn'O. V brezrazredni druzbi se 'Odpira cloveku ,perspektiva pop'Olnesvabode brez slehernega siljenja, razen tistega, ki prihada 'Odznotraj in ki zato tudi ni siljenje. Clovekovo d'Ostojanstva daseze Se neslutene visine in pojma cast in ponoscedalje vecje priznanje in ugled. Izgubit1 cast, bo pomenila izgubiti vse. Vzgojiti mladega. Cloveka v duhu socializma pomeni, vzgojiti ga v veri v neomejen moralni napLredek,v njegavo sposobnost, da se preobrazi v juna- skega Cloveka badocnosti, spasobnega razvijati vse svoje lepe lastnosti, pred- vsem pa socialni cut in ustrezno druzbeno dejavnost. Zato ne Ie da ne moremo razbijati pddobitev, kakQr stacast in p'Onos:dekleta,' marvec bomo pray na njih gradili b'Odocesociallsticneodnose. Posteno dekle ne bo in ne more dova- liti, da bi ravnali z njim kat z abjektom, kot sredstvom, ki ga vrZemo proc, ko je dos'luzilo. Ce je svet v vsej razredni dobi smatral lahkozive zene in dekleta za manjvredne,ceprav so bile balj ali manj zrtve, ne bo 'prav socia- lizem poteptal pridobitevcIoveskeg,a dostoj anstva, kakor sta ponos in gnu'S pred poniZevanjem. Zato mlado dekle ne bo nikoli privalilo priblizevanja brez ljubezni in ne bo dovolilo intimnosti, zaradi katerre hi se mora,lo jutri sramo- vati. V pornografskih knjigah nahajamo podcenjevanje sramu. Vedeti pa ma- ramo, da je orbcutek sramu mara1na sila, ki slehernegaCloveka sciti pred sra- motnimi dejanji. Neki pisatelj pmvi, da si zenska nikoli ne more oprostiti, da se je vdala cloveku, ki njene ljubezni ni bil vreden. Najmanj, kar moramo povedati mladini, je, da je sleherno priblizevanje brez resnicne ljubezni sumljivo in s:kodljivo. 1z tega se lahko razvija napacno, lazna in prelahka razmerje med obema spoloma. V ,najslabsem primeru lahko dobi ta odnos cinicen znacaj, ki prinese abema hudo razocaranje. Razen zdrav- stvenih, mentalno higienskih in drugih razlogov So'zelo tehtni pray ti moralni razlogi, .ki velevajo roditeljem, da 'varujejo svoje zenske atroke pred sramota zlorabe njihove nezrelosti, mladostna lahkomiselnostjo in neizkusenastjo, da ne bodo objekt in da ne bodo doziveU prevar. Za trdno so v nasi druzbi redkejsi primeri, kakrSnega navaja neki nas seksolog: Dijakinjo gimnazije je prevaral neki »prekanjem. zapeljivec« in ka je prislo na dan, da bo pastala mati, so jo takoj izkljucili izsole. Tragedija dn krivica ni bila sarno v tem, da So'jo izklju- cHi iz 'sale, ker je postal a nezakonska mati, marvec v tern, da povzroca takSna prevara najbolj groho psihicno poskodbo, bodocega otroka pa oropa oceta. Zato ni treba dokazovati, da hi hil socializem zadnji, ki ne bi nudil roditeljem vse moraIne opore pri njihovih vzgojnih naporih. Mladini pa mora biti jasno, da zahtevata njena lwrist in sreca, da skusa resno razumeti ljubezen, zakonsko zvezo in druzino, ceprav se ne more razumeti vse veliCIne teh odnosov. Varo- vati se mora zlasti laihkomiselnosti, hinavscine in cinizrna, t. j. preziranja vseh moralnih vrednot. Res ni vse cinizern, kar je videti tako. Tako n. pr. lahko dabi na'se mlado dekle pad slabim vpilivom filma in pripovedovanja a bohem- skem 'zivljenju nekaterih igralk vtis, da je prava malenkost, ce tudi po' veckrat izmenja zakonskega druga. TakSno mladostno lahkomiselnost moramo sma- trati za neresnost in pomanjkanje zivljenjskih izkusenj, zdravilo prati ternu je druzinska vzgaja. Vsak mlad Clavek naj ve vsaj to, da cinizern skoduje vsej druzbi, da pa se vendar najboIj mascuje tistemu, ki nesramna prezira moraIne 13 norme vedenja in Clavelskacustva. Nihce ga nima rad, vsi ga preziraja. Ze acr nekdaj so' pasteni ljudje prezirali nesramne cinike. Faurier, eden najastrejsih kritikav mescanske marale, je ostra obsajal laz, cinizem in neodgavornost v razmerju med maskim in zensko. Ta cinizem, to' medsebajno varanje je pavzro- cila nemagace, naravnost nesmiselino stanje. Taka amenja Fourier primer neke statistike, po' kateri je tretjina ocetav zapustila lastne otroke in se jim ad- rekla. PribliZno enaka stevilo zen jim je vmila to taka, da So'prisegle, da pri- padajo akoci, ki So'jih imele z ljubcki, njihavim mozem. V sacializmu taksnih pajavav umazanasti in cinizma splah ne ba magla biti, ne sarna zata, ker bi zadeH taksni pojavi na astro absadba, marvee predvsem zata, ker bada lepi primeri socialistienih adnasov med ljudmi privlacili mlado in stara. Ze Fourier, kise ni sanjaril 0 drliZbi brez drzave, pac pa je hil proti slehernemu siljenju kat sredstV1uza z:boljsanjeclaveske marale, je pricakaval vse od nalezljivega primera svajega utopisticnega reda. Pazitivni, kanstruktivni baj za enakoprav- nast vsehClaveskih bitij (ab ogramnem bogastvu in nb kratkem delavnem casu) je popolna porastva, da bada izginiH vsi zalastni asocialni pajavi nasih dni, taka tudi hinavscina in cinizem. Cinizem ali amaralnast zdaj ni vee mnozicni pajav, ki bi ga morali ;1:atiratiz nekaksnimi izrednimi ukrepi; ka pa ba sacia- lizem v prihadnasti pO' ukinitvi slehernega pavperizma, materialnega in maral- nega, dajal svaje ,prve vecje plodove in atipljive prednasti pred kapitalizmom, kda hi bil tisti, ki se ne bi hatel vkljuciti v druzbena zivljenje in biti srecen? Ne, siliti Claveka k sreN res ni potrebna, ~sak ,Clavekljubi lepa, zdrava in pri- jetna zivljenje, ljubezen in sreea. Z drtiZbenim razvajem bacedalje balj in hitreje zmagovala saciaHstiena morala, odnosi enakapravnosti in bratstva med ljudimi, ker boda materialna baza, atamska energija in druga industrijska revo1ucija omagocile skladnast med praksa in teorija, saglasje med delom in beseda tel' dakoncna izkoreninile vire, t. j. druzbene vzroke asocialnosti. Zdaj pa sma sele na pragu taksne dabe in zato v zivJjenju se zdalee ni vse lepa. Bila pa bi dacela napacna,ee bicakali na popalne materialne pogoje za saclalistiene ndnase, namesta da se ze zdaj ba- rima za socialisticne Iideale, ki jih bada uresnicili srecnejsi radavi za nami. Njihavi uspehi bado pladnvi tudi nasih naporov. Ni lepsega primer a od ljubezni, da pakazemo, da socializem ne prapagira askeze, da ne zahteva od elaveka, naj se adpave zivljenjskim radastim, da sacializem ni sestavljen iz samih prepovedi, da tarej ne veze, marvec naspratna, osvabaja najbo1jse, najlepse, kar je v ,Claveku.Tada Jjubezen iJmafaze, ima svoj razvoj v vsakem individualnem zivljenju. Ka gavorima a sadobni individualni spalni ljubezni, mislimapredvsem na psihafizicne pojave z I' e 1e g a Claveka. Ena naj1vecjih napak seksalagov je v tem, da ne vidijo v dazorevanju mla- dega elaveka najlepsih paj avov - namrec dozorevanj a za IjUibezen,te padlage sadobne zakonske zveze. Ze pred puberteto se pojavi prva Ijubezen, ki je znacilna po tern, da vidi otrak svaj »ideal«, ki se zanj navdusuje, dakaj nerealisticno. Sele z nadaljnjim razvajem se zdrami realizem v presojanju ljubljenega azirama dIruZice,bre1zkaterega ni resnicne Ijubezni zrelega CIaveka. Vaznast teh custev, ze talikokrat opisanih ·v paeziji, je v tem, da se mlad Clavek dvigne nad ozki egaizem in da za·cne misliti in eutiti za drugega. TO' seve ni edini vir socialnih, altruisticnihcustev, vsekakor pa zelo macan, ki zela pozitivna vpliva na oblikavanje znacaja. Delovanje je lahka tudi nega- 14 tivna, ce nastaneja Tazocaranja in drug a neugodna dozivetja. Vsekakar pa je daber svetavalec mladincu pray v puberteti zela karisten. Zivljenje namrec prinasa s seboj razocaranje tudi, 'ce ni prevar; paglejmo sama primer neizpal- njene ali »nesreene« ljubezni! Pray taksna dozivetja lahka mocna zrevaluciani- raja vsa notranjast mladegaclaveka. Presernave besede na veljaja sarno za pesnika, marvec.za vsakagar, da mara rbiti spasoben nasiti v svajih prsih raj in pekel. Zivljenje ba zmeraj baj in ba iZahtevalo macne, pogumne ljudi, ka ze zdaV'naj ne ha vec vojn. Juna!stva vsakdanjega zivljenja ali druzbena dejavnast je celIOnajpotrebnejsa in 'ba 'cedalje balj. Ce v luci teh pogledov, na ljubezen dalocama narme za ljubavno in za- konska zivljenje v sacializmu, tedaj bama v skladu z vserni pridabitvami ma- rale zahtevali, da mladina prezivi yes cas dazorevanja brez telesnih intirnnasti, ki lahka tudi v primeru, ka ni zlarabe, izkariscanja in prevare, krsija har- manijo in paezijo mlade ljubezni. V vpraSanju prehada na zreIa, palna ljubezen marama nuditi rnladim ljudem popalno svoboda in vsa adgovarnast za njihava osebna sreea. Mi me maremo zahtevati d~viStva, kakar n. p,r. Tamas Mar, niti od obeh ,spalav, 'se manj pa seveda sarna od dekleta ali cel6 deviSko kozica da zakanske zveze, pac pa klicem.o rnladini z Leninam: »K ljubezni spadata dva in tretji, nava zivljenje, lahka nastane. V taksnem stanju stvari lezi druzbena kodst, dolznost da skupnQsti.« Dalznast do socialisticne skupnasti tarej nalaga mladini, da si nikakar ne davali zadnjih intirnnasti, dakler se - sevooa na lastna adgavornast - ne preprica, da gre za taksna ljubezen, ki Iahka pastane danes .ali jutri druzbena uzakanjena. Mladima, ki prezira kvantiteto v ljubezni in zeli kvaliteta, t. j. \resnienacustva, mladina, ki gre ponosnQ skazi zivljenje in pavrhuse v sociali- zem, ne ba nikali podcenjevala druzbenega mnenja in 'zivljenjska sila ba crpala ne iz »emancipacije poItenasti« (Lenin), marvec iz izpalnjene resnicne ljubezni. MIladina ne Ie da nicesar ne izgubi, marvec pray vse pridabi, ka ne zahteva tistega, kar sta narava iln Claveska drtiZba prihranili za cas popalne telesne, dusevne in maralne zrelasti. S pravica, tega ne marema nehati panav- Ijati, prideja namrec abvezna tudi dalZnasti! Zal marama ne Ie nasa rnladina, marvec tudi nekatere ugledne elane naSe drtiZbe opozoriti na nekatere hude vulgarizacije znanstvenega sacializma. V baju prati vsem druzbenim krivicam je biJa ze zdavnaj razgIasena zahteva prati diskriminaciji nezakanskega Qtraka in za papalno enakapravnast zakanskega in nezakanskega atroka. Tudi to enakopravost lahko da kraja uresnici isele bodocnast, t. j. sacializem s svojo druzhena !skrbja za vse otTake brez izjeme. Druzbena skr:b za otrake pa ne izkIjucuje in ne nadamestuje 1'10- diteIjske skrbi'in Ijubezni za otrake, marvec jo sama dapolnjuje in je celIOnjen pogaj. Otrakam so patrebni radite~ji, in sieer ace in mati. Sacializem zaga- tavlja atrakam taksne roditelje, ki jim Dada pasvetili vso skrb in ljubezen in ki jih bada vzgajali v sacialisticnem zivljenjskem in. svetavnem nazaru. Iz tega pa lagicna sledi, da nam nikakar ni vseena, ali imama mnago ali malQ neza- kanskih atrok. Gre namrec za ta, da se zavedama da1'znasti da otrak. To je pri tern najbalj bistveno. Zata se maramo ba,riti za to, da ne ba nabene mat ere, pa tudi ne nabenega oceta, ki ne bi dala za svajega otraka vsega, kar moreta. Ce bamo taka - t. j. socialisticna - gledali na vprasanje nezakanskega atraka, tedaj bamo ta vprasanje najbolje uredili. 15 Isto nacelno stalisce nas mora vaditi v vprasanju ~ocitve zakana. Ni dvoma, da je zahteva pO'locljivosti zakona napredna. Druzba nima pravice zahtevati, naj se nadaljuje zakonska zveza, ki je kot zakanska zveza'mrtva. Sarno taksno je treba pokopati. Tudi narava pokopava trupla. V Iboju za socialisticna zakon- ska zvezo pa se nikakocr: ne smema zadovoljiti stem, da kakor bUTZoazija dopuscamo locitev zakona, namrec nasprotno, Z vsemi sredstvi se moramo boriti za to, da ,boma doseigli tako visjo abliko zakona, ki bo prinesla zakon- cem, se bolj pa otrokom, vsa sreeo. Angleski kulturni filozof Russel pravi, da So' tisti radite'lji, ki se locija iz drugih, ne pa iz zelo vaznih razlogov, prekrsili svojo roditeljsko dolznost. Mar je mozno, da bi bil odnas zavestnih socialistov do slabatnih atrok manj 'resen? Isto nacelna staUsce imamo v vpras.anju telesnega splava. Abortus pomeni zmeraj, brez izjeme, manjsa ali veejo zdravstvena skodo za zensko. Najveek,rat pazabljamo na psihicno skodo. Zal lahka abortus zdaj se povzroci smrt ali sterilnost zenske ali »samo« nekatera kronicna vnetja. Vsekakor pomeni ne- resen in neadgovaren odnos do nose6nosti in abortus a asocialnost, pri zenski pa razen tega se nepotrebne muke. V modernih sredstvih plt'oti spocetju imamo sijajno orodje proti abortusu. Sodobna kontracepcija pa z~hteva tudi doloceno kulturno stopnja .zenske in dobre posvetavalnice, kjer nudijo zdravniki vsem potrebnim nasvet in pomac. Razen tega morama mladino apozoriti, da v vseh dezelah priporocaja ta nacin boja prati abortusu, predvsem poracerrim zenam. Znana je namrec dejstva, da na vsem svetu splah ni dezele, kjer bi -billospolno zivljenje pred poraka izrecno »dovoljeno«. Nas pa vadijo se mnogi glablji razlogi. Mladina pad 18. letom, ki ji nas zakon izrecno prepoveduje zakonsko zveza, je treba drugace zascititi pred vsemi tegobami, pa tudi pred abortus om in nezazellena nasecnostja. Spoznanje pesnika 0 »zlati dobi m I a d e ljubezni«, a poeziji snubitve in medsebojnega spoznavanja obeh spolov, mara mladini tako napolniti duso, da ibo lahko pravilna uzivalla mladost in se pripravljala na zakonsko zveza. Slab, neresen odnos dO'vseh amenjenih problemov' seveda ni zmeraj znak pokvarjenasti, vendar pa smo dolzni apozoriti na to, da lahka lahkomiselnost zmeraj privede do zelo asacialnih dejanj. To nam dokazuje vsakdanje ziv- ljenje. Ziv[jenje ne ba nikali, tudi ne v sodalizmu, dopuscalo mehkuznosti, le- nobe, pasivnasti, marvec pray na!spratno, eedalje vee ak,tivnosti, barbenosti in heroizma dnevnega zivljenja. Tovaris Tita je rekel leta 1952 studentom: »Clovek je bitje, ki ima najrazlicnejse slabosti. Clovek se mora vecno boriti s seboj, imeti pred seiboj svojo vest, ker je to edini nacinoblikovanja samega sebe. Nihce ne mare dati od zunaj vsega, marvee se moraelovek sam v svoji vesti in dusi boriti proti svojim slabostim. Temu vp;yasanju morama v nasi Partiji posvetiti mala vee pnzornosti.« Tisto, proti 'cemur se Clovek vecno bori, je egoizem, pa naj bo osebni, druzinski, poklicni, cehovski in 'celo nadonalni, tisto, z a k a r seclovek bori, pa je izgradnja vsestransko razvite asebnosti, lik sacialisticnega cloveka bo- docnosti, ki ibo dal pojmoma bratstvo in tovariStvo med vsemi ljudmi sveta paIno in bogato vsebino. Ta visoka stopnja socialisticnega razvaja zahteva se ogromno naporov, zlrtev in boja ter ciljev, ki jih zavestna postavljamo nad vse dosedanje cilje. Paglejmo sarno patriotizem. To je nedvomno cutzel0 visoke v:rednosti, to je cela star cut, ki ga je uzakonilaze iburZoazija. Nas cut patrio- tizma ne more zadovoljiti, 'ce ne izkljucuje sleherne oblike nacionalizma, ce ne 16 izkljucuje sleherne sledi nezaupanja dO',drugih naradov, sleherne sledi blakav- skih tezenj, ce zavestna ne aznanja zmeram in pavS'ad baja za bJ.'atstva med vsemi narodi. Nad sleherni patriatizem se dviga cut sacialisticnega interna- cionalizma. Enako se ne maTema zadavaljiti s krepitvija sedanje druzine, maTvec mara biti nas ideal upastavitev visjih adnasav med vsemi ljudmi,taka tudi med abema spalama. Ja otroka lega apazavanja balnega ~ diagnaze in znake ha- ~ga terena, ker zaupama .er nam je da blagadati ,Uno napotima badisi k istu seznanima cim sirsi ki jih pri O'tracih taka Osnovno Medicinska sestra r atraka in mara paleg , lezni atrok. '.DO' trdima, v znanje in prizadevn uaSih o1Jrok. Le-tem j zdravniku ali pravacas Zaradi tega Se na kI10g medicinskih sestt'L L. vu ••_. _ pogosto srecujema zlasti na njihavem terenu dela. Da lahka ugotO'vinio, da je otrak :balan, patem marama vedeti, kaksen je, kadar je pavsem z;drav. 1z raZilike med apaz'avanji, ki So' nas privedla dO' prepricanja, da je atrak zdTav, in medapazavanji, ki dajo mis1iti, da je otrak balan, cenima 1Jorej,kalika je atrak balan: ali je sarna »malo«, »srednje huda«, »jaka huda« ali »smrtna« balan, kakar se v takih primerih izrazama. Vendar pa izid atrakave balezni ni v kakem stalnem sarazmerju s stapnja in patek am njegave balezni: otI1acinamrec, ki Sa sarna »lffiZe«ibolni, v zacetku pray taka lahka umrjejo, 'kakorlahka ozdravija»smrtna« balni otraci. Patek balezni in nje izvid jeodvisen predvsem ad otrakave adparnO'sti v borbi'z ba- leznija, nada[je ad bistva in prirade balezni same, zlasti pa od pricetka in nacrna ozdravljenja, ki sledi pravUni zdravniSkirazpaznavi. Razumljiva je, da je za patek balezni in O'trakava usadO' vazna tudi otrokava vzrast, njegO'va prehranitev, zivljenjska O'kalje, pa tudi zdravje ali balehnast, ki ja je dobil po' prirodi svajih starsev kat biolaSka data. »Zdravljenje« balezni same pa je zela sirok pajem, ki vkljucuje paleg nege in zdravil ter raznih zdravniskih posegav in staritev tudi namestitev bollnega atraka v nekem dalO'cenem akalju, ki je drugacna, kat ga potre'buje zdrav akak. Tarej je taka v 7)dravju kakar v bO'lezni vazna otrakava okalje. 'l,'aka »akalje« obsega vse ad vremenskih razmer dO' pastelje malega bolnika,od na'cina, kaka mu strezemO' in kaka ga v balezni hI'anima, pa dO'njegavega dusevnega pacutj"a, taka v zavO'dukakar v dornaci negi. Balezen se tudi pri atrO'ku lahkO' kanca z »ozdravljenjem«, z »zboljsanjem« ali s »SiIDrtjO'«.Kadar atrak pO' balezni povsem o'zdravi, takrat pO' njej raste in se razvija ter uspeva, kakor je rasel in se razvijal, preden je zbalel. Balezen ,lahka rast in razvoj O'tI1Okazaustavi za daljSi ali krajsi cas, manj hude 'balezni pa O'1irakaverasti pO' navadi ne prizadeneja. Kadar se atrakava izkljucuje sleherne sled skih tezenj, ce zavestn vsemi naradi. Nad sle: cionalizma. Enaka se ne maT, mara biti nas ideal UI med ahema spalama. IT, sleherne sledi blakov- d haja za bratstvO' med sacialisticnega interna- edanje druzine, mairvec vsemi ljudmi, taka tudi Osnovno opazovanje bolnega otroka Dr. Marij Avcin Medicinska sestra na terenu mara biti vesca osnovnega apazovanja halnega atroka in mara paleg drugegaohvladati tudi .osnavne diagnaze in znake bo- lezni atrok. '.Do' trdima, ker pac paznama patrebe nasega terena, ker zaupama v znanje in prizadevnast medkinskih sester in pa ker nam je dO'blagadati naSih 'o1Jrok.Le-tem je nujna potrebno, da jih pravilna napotima badisi k zdravniku ali pravacasno v ustanava. Zaradi tega se namzdi patrebna, da v nasem listu seznanimo cim sirsi kI1ag medidnskih sesteT z osnavnimi znaki balezni, ki jih pri otracih taka pagasto srecujema zlasti na njihovem terenu dela. Da lahka ugotaviniO', da je otrak :balan, patem marama vedeti, kaksen je, kadar je povsem zdrav. 1z ram ike med apazavanji, ki So' nas privedla dO' prepricanja, da je atrakzdJrav, in med opazovanji, ki dajo mis1iti, da je otrak bO'lan, cenimO't!arej, kalika je atrak bolan: ali je sama »malo«, »srednje huda«, »jaka n,udO'«ali »smrtna« balan, kakor se v takih primerih izrazama. Vendar pa izid atrakave halezni ni v kakem stalnem sarazmerju s stapnja in patekam njegave bolezni: otI1Ocinamrec, ki sO'sama »laZe«balni, v zacetku prav taka lahka umrjejo, 'kakorlahka 'azdravija »smrtna« balni otraci. Patek balezni in nje izvid je odvisen predvsem ad otrakave odpamasti v hOT,'biz ha- leznijo, nada[je odbistva in prirade balezni same, zlasti pa ad pricetka in naCinaozdravljenja, ki sledi pravilni zdraVilliski razpoznavi. Razumljiva je, da je za patek bolezni in otrO'kavausado vazna tudi otrokO'va.vzrast, njegova prehranitev, zivljenjskO' okalje, pa tudi zdravje ali bqlehnast, ki ja je dabil pO'prirodi svajih starsev kat .biolaSka data. »Zdravljenje« balezni same pa je zeTa sirak pO'jem, ki vkljucuje pale,g nege in zdravi1 ter raznvh zdravniSkih p<>segavin storitev tudi namestitev holnega atraka v nekem dalacenem akalju, ki je drugacna, kO't ga pO'tre'buje zdrav O'trak. Tarej je taka v zdravju kakar v .balezni vazna O'trakava okO'lje. Taka »okalje« obsega vse ad vremenskih razmer dO' pastelje malega bolnika,ad naCina, kaka mu strezemo in kaka ga v bolezni htanima, pa dO'njegavega dusevnega pacutja, taka v zavodu kakar v damaCi negi. Balezen se tudi pri atraku lahko kanca z »azdravljenjem«, z »zboljsanjem« ali s »SilTIrtjO'«.Kada'r atrak pO'balezni povsem ozdravi, takrat pO'njej raste in se razvija te'r uspeva, kakar je rasel in se rcw;vijal, prede!n je zhalel. Balezen Jahko rast in razvojotI1oka zaustavi za daljsi ali krajsi cas, manj hude 'bolezni pa o1irokave rasti pO'navadi ne prizadeneja. Kadar se otrO'kO'va 17 bdlezen konca z »izboljs.anjem«, takrat mu veemoma pusti neke poslediee, ki so vee ali manj dolg'Otrajne in ki jiih ·otrok Ie pocasi preboli. Lahko pa bolezen postane tudi dolgotrajna, vendar se toliko omili, da sta rast in razvoj otroka v casu bolezni vendarle mozna, dasi sta bolj ali manj prizadeta. Tudi dolgo- trajne bQlleznise lahko po~dravijo ali pa vodijo v smrt. Razlicne bolezni pri otrocih Zdravje je sk!ladno delovanje vsega nasega telesa, skladno in med seboj uravnano delovanje njegovih organov, tkiv in celie. Pri otroku pa vsehuje pojem zdravja ne Ie skladno delovanje vsega njegovega telesa,temvec istocasno tudi se pravilno Tast in neoviran nizvoj. Torej je »zdravje« pri otroku dru- gacno kat ,zdra,vje pri odraslem, ki ne raste vee in se ne razvija, temvee se Ie v svojih eelieah in tkivih obnavija. Zdravje torej je za otJroka nujnejse in zanj vecjega pomena. Organi odrasiega so bolj samostojni kakor pa pri otroku, cigar tela je s svojimi sestavinami med seiboj se mocno pavezana v enoto, ki tudi v bolezni deluje skladno in Be v,se otrokovo telo kat eelota bori proti po- vzrocitelju bOilezni.Zaradi tega je tudi razumljivo, da pri otroku, ki je zboIel, dobimo znake bolezni tudi na organih in tkivih, ki sieer niso sarna prvensko bolna, temvec prizadeta Ie toliko, kolikor se skupno s prvensko napadenimi in oboleHmi organi in tkivi bo,rijo prati povzrociteIju bolezni. Pravimo, da se proti bo[ezlli bod otrok kat eelota in to tern bolj,cim manjsi in mlajsi j,e. In ravno to osnovno nacelo nas pri iboleznih otroka lahko v marsicem pre- mati, ko skusamo otrokovo bolezen zdravnisko razpoznati. Ce tega pojava ne poznamo in ce ne umemo presajati splosn~h in posameznih bolezenskih znakov, le-te pa bistveno lociti od' onih, ki sarno sprernljajo OSi)1ovnabolezenska doga- janja, potem marsikdaj napravimo napacno zdravnisko razpoznavo otrokove bolezni. Tak primer je n. pro vnetje srednjega u.sesa pri dojencku, na katerega nas otrok vcasih ne opozori s prijeman,jem za uho in ob morebitni pregnojitvi bobnica tudi z gnojem v sluhovodu. Pac pa otrok bruha in ima drisko. Bruhanje iri driska pa sta Ie soznak bolezni. Osnovna bolezen je vnetje sred- njega 'Usesa. Lahko se zgodi, da se otroku stanje slabsa, proees v scr-ednjem usesu preide na kost (v bradavicasti izrastek) ali pa se bli'za mozganskim mre- nam in povzroei njihova gnojno vnetje. Takrat je potrebnaoperacija. Bruhanje in driska prestaneta. Potrehno hi bmo torej zdraviti osnovno bolezen in vnetje srednjega u,sesa, n .pr. s prerezom bobnica (pa:raeentezo) in antibiotiki. Slicne pojave opazujemo tudi v drugih primerih, n. pro pri pljucnieah dojenekov. Otrok ima pri tern napeto velika mecavo na glavi,ce se .krovne kosti se niso zarasle. Ce nocemo glavo gibati v watu navzpred in navzad, se nam misieje vratu upira in otroka to gibanje bali (opistotonus), znak »trdega tilnika«. Pomislimo seveda na vnetje mozganskih mren. Vendar rbibila osnovna napaka, ce ne bi zdravili pljucniee, ki bi lahko zajemalaeedalje v.eeje predele pljuc, zmanjsevala bi se dihalna povrsina, otrok bi se dusiL Ker je takih pri- mero'V oib bolnem otroku mnogo, je treba vedno najprej razpoznati osnovno bolezen in razvozlati sozna.ke, ki jo spremljajo. V2jroeno (etiolosko) je treba zdraviti osnovno bolezen, soznake, ki so lahko jakonevsecni, pa je zdraviti simptomaticno. Bolezni sa v raznih ,starostnih obdobjih otrok dokaj razliene. Pri novoro- jencku so najpogostnejse tiste, ki izvirajo iz motenega sozitja med materjo in 18 otrokom (simbiaze) terse kazejo v neuspevanju zaradi nezadostne prirodne ali nesmatrne umetne hranitve. Pogostne so tudi bolezni papka, zlasti njegove okuzbe. Sicer prirodna zlatenka novorajeneka se lahko padaljsa. Kozne bolezni, zlasti okuzbe koze so jaka pogostne ..Opazujemo zaprtosti, bruhanje in erevesne katarje. Mnogo opazama tudi nepravilnih 'razvitosti. Obdobje dojeneka je jako bagato najrazlienejsih holezni. Obieajne nevseenosti in bolezni, ki jih sreeu- jemo, so: nahod, vnetja v zrelu, ki privedejo najveekrat do vnetja srednjega tiSesa in vnetja mozganskih mren, patem najrazlicnejse vrste pljuenic, pester izbor koznih bolezni, bolezni na oeeh, akostju, misieju. V tem starastnem ab- dobju se pojavlja tudise akuzba s tuberkulozo. Predsolsko starostno obdabje pozna zlasti tako imenavane »otraske« ba- lezni: norice, aspice, osIovski kaselj, mumps, davico,skI'latinko. Poleg njih zasledimose zaeetne oblike ,revmatienih bolezni. Razen tega pogosta najdema seokUlzbe s tuberkulozo. Pokazejo se tudi najrazlienej.se druge bolezni, ki so bile marda v kali zasnovane ze pri dojeneku in novorojeneku. To sa zlasti presnovne in hormonalne bolezni. Pri malih otracih v predsolskem starastnem obdobju so pogostne tudi najrazJienejse nesreee ,in poskodbe, zlasti opekline in prometne nesreee. Solska starostno obdolbdepozna se »otroske« balezni, za katerih prenos je zivljenje v sali jako ugodno: Su:eeujema tudi pogostne krvne bolezni, izrazene revmatiene bolezni in tuberkulozo. Mnago je tudise takih ibolezni, ki slieijo boleznim adraslega v tem, da se .omejujejo na posamezne organe, n. Pl'. srene, ledviene, jetrne bolezni itd. . Zaradi tega opisujemo in opazujemo bolezni pri otracih na vee naeinov: po starostnih obdobjih in po organih in arganskih sistemih kakof tudi po vzrakih. Nekega straga urejenega sistematskega opazovanja in opisovanja .forej ne mare ibHi. Gavarimo: a boleznih navorojencka, dojeneka, malega otroka, salarja itd., pray taka a boleznih dihaI, koze, prebavil, okostja, mis.ieja kakar tudi a nalezljivih bale:onih, boleznih zaradi zajedavcev itd. Opazovanje Poznati maramo znake, pa kateTih presadima in sklepama, da je atrok bolan. Ta sa: :s pre m e ill b e v s p 1as n e ill p '0 ,(:u t j u i n v e den j u otroka, vroeina, spremembe dihanja, spremembe bila, s pre m em be vat I' 0 k a v i t e z ii n I' a s t i, s pre m em ben a ko z i, na 'sluznicah, boleeine in spremembe na atrokovih iz- meekih. 1. Spremembe v splosnem pocutju in vedenju otroka in njegovem zadr- zanju. Ce je hil otrak pred boleznijo zivahen in je biT videti svez tel' je kazal vse znake dobrega paeutja, da se je povsodzivahno udejstvoval, da je bil neutrud1ljiv tel'. pavsod in vedna po atroska prizadeven, vesel in razigran, pastane v bolezni medel in uvel, ne zanima se, vee 1aliko za dagajanja okrog sebe, hitro se utrudi tel' pusea vnemar igro in Ivse, kar mu je. prej bila v najveeja radast, in vse male apravke, v katerih jeprezivljal svoj dan; zalo- sten je in nie se mu pntv ne Ijubi. Ce je prej jedel vse ad haja s tekom in veseljem, mUbdSlej tudi ndegove najljubSe jedi ne disija. Ce je bil prej vljtiden, mil in prikupen, lahka postane vbolezni Izalasten, krieav, zadi:reen, nepriljuden, 19 , (Konecpriihodnjic) mraeen in nasr.sen, kakirsnega njegovo okolje ni vajeno. In tudi obratno: ee je hil prej samozavesten, neukrotljiv in samostojen, je v bolezni nebogljen. Ce je v zdravju hitro in odrezavo odgovarjal na vprasanja, je V bolezni lahko go- vorica zaspana, zmedena ali povsem nepravilna in nerazumljiva. Nas otrok je lahkov bolezni pri popolni zavesti, lahko je omotieen ali pa nezavesten. Lahko je povsem buden, lahko zaspan, v:zdramljiv in tudi nevzdramljiv. . Skratka, glede na prirodo in ,resnost otrokove bolezni rter glede na otrokov znaeaj in njegovo telesno in dusevno gradbo se lahko pri bolnem otroku po- kazejo razliene in razlieno moene spremembe v splosnem poeutju in zaddanju. Le-te nas opozarjajo, da moramo za otrokovo bolezen iskati se naprej drugih znakov. Diet. A enjih Oin Spoznanje 0 vazno ih prehavil je ze toliko prodrlo v miselnost da leru takega oholenja ni vee tezko preprieati 0 enja. Posebno velja to, ee 1Seze po kratkotra: ~ tudi ugodni vpliv na prisotne subjektivne tf ~eine, se uredi prebava, izbolj'sa' apetit in podol lujnost dietnega rezima pri drugih notranjih ib< Ie pray malo vpliva na subjektivno poeutje, ki .__ .['--.['-'0---- • .['__ lem sorazmerju z resno- stjo obolenja. V to skupino spadajonekast (do enega tedna) Presna vegetar. hrana (vee dnA do 1 tedna) Pozneje: malo mleka, kav,a, caj, moanate jedi, sladkor, marm,elada, kompo't, moenik, oV'seni kosmiic,i, ri'z, zdrob, krompirjev pire, kuhana zele:njava, maSlIo, smetana. prepovedanoi sol, beljakov!;ne. Kronicni nefritis Dovl>ljeno: krompir., Ir]Z, stroenice, zelenjava, solate. Od beljakovin: mleko, 'rastlinske beljakovine - zelenjava. Jaj'ca. Rastlinske zacimbe: cebula, petersilj, nageljnove ';rebitni dl>datki: zelenjava, kromlprrr. pusto me,so, pel'utnina, Cl'ibe. Uremija Sadni sokovi, sadje, kompot, sladkor. Alkalna dieta: krompir. kuma,re, korencek, pesa. Znatnejsa omejitev soli in beljakovin. Nefroze Omejitev soli. Obilica beljakovin: meso, sir, jajca. hrana vsebovati veliko beljakovin (100-125 g dnevno), predvsem mesa, sira in jajc. Le pri pojavu ledviene insuficience z zadrievanjem dusikovih spojin zmanisamo tudi pri nefrozah beljakovine na 50-75 g dnevno z omejitvijo ku- hinjske soli. Neslana hrana je posebno vazna pri bolj izrazenih edemih, ki jih pri nefrotienem sindromu vidimo kaj pogosto. Da dosezemo bm manjse kolieine soli, izloeimo iz diete vsa jedila, ki vsebujejo veejo mnozino tega mi- nerala, uparabljamo neslano maslo in pripravljamo tudi ralevzeti tudi za indivi- dualen prakticni pau: Ivancev. Db tem ne smema pazabiti, da moramc labicam in ga med njimi temeljita utrditi, ker ) k resevanju taka vaznega vprasanja, kat je Zd1 nCkQv. Ves zadevni truCL~'" uu I\-lLJnHTU UV""~LUVlHm ba zlasti viden v padanju obalenj in smrtnih primerav med dajenCki. Uspehi v tej smeri pa So' pO' vseh izkusnjah najvernejse zrcala za dejavnast medicinske sestre. Solske kuhinje Referat s p,Q8vetovanja,iki ga je v decembru 1955 skllieala Zveza zenskih drustev Jugoslavije v sodelovanju s Svetom druStev l'ja sikrbSJtvootrok illl mladine te,1' Zidru.zenjemvzgojilteljevJugoslavije Na,ta Hadzic Nova smer gaspadarske palitike, ki jo je napavedal Marsal v poslednjem referatu na plenumu Socialistiene zveze Jugoslavije, mara teziti za tern, da se druzini delovnega Claveka v nasi dezeli zboljsa zivljenjski standard. Paleg proizvodav siroke patrasnje, ki naj pamagaja nasemu delovnemu eloveku dO'baljsega zivljenja in mu olajsajo gospodinjstvo, So' pa v tem pri- zadevanju nasega gaspadarstva 'se drugi elementi za ureditev in olajsanje vsakdanjega zivljenja'v druzim.i. Nase druzbene organizacije skupna praueujeja vsa ta vprasanja in aktivIio delaja za njih 'resitev. Da bi pa uspeh bil eim papalnejsi, je patrebna, da se k temu delu pritegnejo salski odbari, prosvetne ustanave, kamune in vse institucije, ki jim je dO'resevanja teh problemav. Nas navi komunalni sistem upravljanja zahteva sadelavanje vseh mnazien~h organizacij, to' pa pameni, da se maraja angazirati taka ddavljani kakor kamune. Drganizacije So' ane, po' katerih pridejo dO' izraza zelje in patrebe drzavljanav in ki marajo, pavsem razumljiva, tudi zaeeti z delom za resevanje prablemav v zvezi z vsakdanjim zivljenjem delavnih Ijudi. Ce s tega vidika presajama dela nase zenske orga- nizacije, yidi~a, kako upravieen je njen obstaj in kalikega pamena je njen daprinas pri resevanju vrste problemav, ki sazivljenjske vaznosti za nase ddavljane. Zveza zenskih druStev v zadnjih letih ne razvija Ie svaje priza- 43 devnosti za ta vpr-asanja, ne upraVICUJeIe potrebe za obstoj svoje organi~ zacije, temvec je cedalje bolj ocitno, da bi se marsikatera vp'rasanja brez teo 'Organizacije sploh ne bila nacela, dostikrat morda tudi ne resila. Delo za napredek gospodiJ;rjstva v naSi dezeli, del'O,.s katerim se ze dalj casa pecajo nase mnozicne organizacije z Zvezo zenskih drustev na celu in S'O se z njim poleg ze amenjenih uveljavile konkretne in zeTo uspesne dejav- nosH, mora pomagati nasi druzini, dacimbalj urejena zivi svaje domace ziv- ljenje. Ravlll'Oto pa bo v obcutni meri sprostilo tudi nase zene, da bodo lahka sodelovale v gospodarstvu in druzbenem zivljenju. Da Vi nasa delovna zena lahko obenem vzgajala svaje atrok'e, si nase druzbene arganizacije skupno z ustreznimi institucijami prizadevajo, da se vzpastavi cim sirSa mre-za raznih ustanov, namenjenih za preskrbo otrok. Ena izmed vaznih dejavnosti v tem planu je delo za 'Organiziranje cim vecjega stevila solskih kuhinj, ki so postale najbolj perece vprasanje. Posebpo prizadevni so biii v tej smeri Zveza zenskih drustev, Drustva prijateljev mla- dine, Rdeci kriz in drugi. Institucija solskih kuhinj itna v nasi dezeli ze dolo- ceno tradicijo. Ze pred vojno smo imeli kuhinje za slromasne otroke na Hrvatskem, v Srbiji itd. Po navadi jih je organiziral Rdeci kru ob podpori nekaterih tamkajsnjih dobrodelnih drustev. Te kuhinje so imele znacaj ne- kaksnih uboznih kuhinj, kakor je tudi Rdeci kriz imel znacaj organizacije za uboge.Tudi po vojni smo med nasimi ljudmi naleteli na pojmovanje, obre- menjeno s to tradicijo, da so solske kuhinje podoba sir'Omastva, obenem pa so tudi v Rdecem krizu videli temu ustrezno 'Organizacija. Seveda je pa dabro, poznana danasnj a vloga Rdecega kriza, ki ustreza socialisticnim odnosom v druzbi. Rdeei kriz je siroko zajeta mnoziena organizacija, ki ima v svojem programu dviganje zdravstvene in prosvetne ravni nasega ljudstva, mobili- zacijo ,sirokih plasH nasih drZavljanov v borbi za zdrav narascaj, v borbi proti alkoholizmu, posebno pa v naporih za prosvetljevanje nase vasi. V ta namen vlaga Rdeei kriz velika sil in materialnih sredstev. Posebej bi nekaj pri- pamnili k mnenju, ki je prevladovalo glede solskih kuhinj in to v takem smislu, kakor da imajo te kuhinje samo po siromasnih dezelah. Znano je pa dejstvo, da imajo solske kuhinje skaraj po vsem svetu vse od Ceylona pa do dezel z izredno visokim standardom, do Danske in Svedske. Na Svedskem, v dezeli z velikimi materialnimi sredstvi, z visako amiko prebivalstva, posebna pa z visokim druzbenim standardom, ima vsaka ,sola kuhinjo, v kateri sleherni dijak, ne glede na premO'zenjske razmere domace druzine, dabi popoln topli obrok, da ne govorimoo kuhinjah, kjer d'Obivaja otroci dopolnilne obroke. Razen tega so pri teh kuhinjah prostori, kjer se otroci ucijo in delajo solske naloge, kakor tudi kopalnice, kjer se kopljeja, tako da sootroci yes dan pre- skrbljeni, medtem ko so njih starsi v sluzbi alizadrZani kje drugad. V nasi dezeli smo leta 1955 imeli skoro po vseh republikah siroka mrezo solskih kuhinj, kjer sa 'Otrokomdelili maTico,pripravljeno zzivili, ki jih dobi- vamo iz pomoci Care (izgovori ker; Cooperative for' American Remittance to Europe = Zadruga za posredovanje amerislkih darilnih posiljk Evropi). V teh kuhinjah delijo za malico posneto mleko, maslo in mast. Toda zelo malo ali skoraj nie ni primerov, da bi ta zivila predelali, da bi otroci dobili okusnejsi ali kvalitetnejsi obl'ok, temvec dajejo po navadi kruh ali zemljo, pamazano z maslom ali mastjo, in pray slabo pripravljeno mleko. Iz beograjskih sol imamo podatke, da otroci tega obl'oka ne jemljejo radi, ker je slabo priprav- 44 ljen, tako da gredo v nic ogromne kolicine tega materiala. Tudi nimamo podat- kov, kaj se dela .s tern unicenim materialom. Ker je pogoj za razdelitev tega materiala, ki ga dobivamo iz pomoci Care, da obstoje ustanove, v katerih se bo delil, naletimo pd razdelitvi material a tu pa tam na precejsnje tezave in celo na nepravilnosti. Organizacija heograjske univerze je vel1ko razpravljala 0 tern, kako hi se po fakultetah organiziral zajtrk izdobljenega materiala. Ven- dar jim ni uspelo, da bi to izvedli, temvec ,so material, ki ga je univerza dobila za izboljsanje hrane studentom, razdelili student om samim. Pozneje so pa ta material lahko dobili na trgih in v privatnih slaseiearnah, prodajali so ga celo pleskarjem, ki mleko v prahu dajejo med belez. V Sloveniji paso univerzitetni studentje stem materialom organizirali pripravljanje zajtrka, ki ga je dobil vsak student. Toda ne glede na vse te grobe nepravilnosti po nasih solah je to edina dopolnilna prehrana za mladino. Skoro po vseh republikah se dela za organizacijo teh mlecnih kuhinj in te so zdaj ustaljena oblika pomoCi otrokom. V Sloveniji je hilo v aprilu 1955 453 solskih kuhinj s 45 555 koristniki. Od preteklega leta je stevilo koristnikov naraslo za 15 tisoc. Neposredno kon- trolo nad solSkimi kuhinjami so imeli referenti, ki so navadno bili tajniki Mednarodnega detjega fonda. Ker zaradi prevelikegastevila 'sol niso zmogli svojega dela na terenu, so se omejili na administrativno delo v pisarnah. Po- sledica takega poslovanja so bila zapuscena skladisca, kjer se je mleko kvarilo v odprtih sodih, malice so bile neokusno pripravljene in ugotovile so se zlorabe. Toda kljub vsemu temu se domneva, da so solske kurunje pripomogle do ogrom- nih uspehov v zboljsanju zdravstvenega stanja dijakov. Vsekakor ddi, da je tudi tak solski obrok za otroke veliko vecje koristi kakor letovanje. Sole, ki niso organizirale mlecnih kuhinj, se izgovarjajo s pomanjkanjem prostorov. Res je, da je veliko stevilo sol starih in v zgradbah s premajhno zmogljivostjo, zlasti nimajo moznosti za vskladiscevanje hrane, res pa je tudi, da bi se ob nekoliko vecji prizadevnosti prostori lahko kako adaptirali ali z manjsimi investicijami uredili celo v privatnih hisah. Nadalje je v Sloveniji kakor sploh v vsej dezeli isti problem tudi, kar se tice pomanjkanja posode za pripravo in razdelitev obrokov. Po podatkih, ki z njimirazpolagamo, kot smo ze prej rekli, velik del otrok nerado jemlje ta obrok zato, ker ni predel an, ampak ga vsak dan dobijo v isti enolicni obliki. Dogajalo se je, da so dolocene kolicine te hrane nasli po dvo- risCi:h,kamor so jih metali otroci, po nekaterih solah pa je z namazanimi kosi kruha bila zamasena celo kanalizacija itd. 1z podatkov je razvidno, da je za otroke dolocena kolicina masti bila vecja, kot jo moreotroski organizem dnevno potrositi. Razen tega nad kolicinami hrane, ki so jo delili in posiljali okrajem, ni bilo nobene drliZbene kontrole, se manj kontrole je bilo pa nad uporabo tega materiala. Po okrajih se je nepravilno vskladiscena hrana kvarila, niso vedeli, kaj bi z njo; na drugi strani pa se na okrajih niso pobrigali, da bi dobili sredstva za transport hrane in so, posebno ko so jo ze imeli v skladiscu, od nje bezali, kN so jo smatrali za breme, ki se ga ne inorejo znebiti. V takih okoliscinah niso iskali pomoCi mnozicnih organizacij niti je niso nudile mnozicne organizacije same. Okrajem, ki te hrane niso mogli sprejeti, je ta pomoc priSlaod nekod, z nevidnega mesta v dezeli, drugim okrajem, ki so jo potrebovali in ki so jozahtevali, pa se ni poslala v zadostnih kolicinah, n. Pl'. Leskovac, Bor itd. In zares, danes, ko izdajamo ogromne devize za uvoz masti, ,moke in drugih potreb za prehrano 45 ljudstva, prorpadaja na drugi strani velike mnozme ravno te hrane, ki smo ja dobili v parnoe. KolikSen materialni uCinekbi 1;>il,ee bi se ta hrana delila s pomoejo druzbenih organov naertno in po pottebi in moznosti porabe, vidimo na enem primeru. LR Srbija je dobila za atrosk~ rkuhinje sarno za prvo pol- letje solskega leta 1955/56 nvil (maslo, sir, olje, mast in mleko) v vrednosti 79298930 din pO'nasih tdnih cenah. In ta velika sredstva je delila admini- stracija sarna, ki dostikrat niti v administrativnem pogledu ni bila dovolj odgovorna za to delo. Iz tega vidimo, da se do pred kratkim zavzemanje Sveta za zdravstva in Sveta za prosveto za vprasanja dijaske prehrane pod druzbenimi organizaci- jami ni izkazal0. Po podatkih higienskih zavodov in solskih poliklinik vidimo, da se nepravilna prehmna solskih otrok kaze na njihovem zdravju. Od otro- kove prehrane je odvisna njegova odpornost proti boleznim, zlasti proti na- lezljivim boleznim, kakor tudi njegava sposobnost za delo in ueenje. Otrokova prehrana v casu njegovega solanja je asnovnega pomena, ker ~e njegov orga- nizem tedaj razvija, abenem pa se veliko trosi pd sol,skem delu in igri. Zato je njegovo prehrano treba tako uravnavati, da mu sola in 'njegov telesni razvoj ne ogrozata zdravstvenega stanja. • (Konec pdhotdJIlji1e) r- =:==::==:=11 (] \..- Glivicna obo Velik !l'azvojhal ter vedno nova spo povzroeiteljev oholr glivice pri iskan; obolenj iz srediSea kat enim stoletjem so glivice lahko v: pow-hnje Koze, pOZ tudi misel, da bi mogle biti gli:vicevzrOik tudi drugih - globljih dn resnej,sih obo- lenj. Toda 'se dolgo potem so zlasiti zdrav- niki splosne prakse bHi mnenja, da se mediicmskamikologija - to je veda '0 gH- wcah in plesnih - nanasa Ie na kozna obolenja, da je torej izkljueno podroeje dermatologo\7. V zadnjih desetletjih pa opisujejo razlieni avtorji vedno vee pri- merov generaliziranih 'glivieni4 infekcij, ki so se kaza!lev zel0 raznolikih klinienih slikah. Med prvimi so spoznali atj~tinomikozo. Poleg eloveka lahko oboli za to infekcijo 46 ,liko stevilo dOmaeih in di\7jrihZi- ajbolj pa je znana pri govedu in I. Prvi primer so OIpisalize v dru.gi l devetnaj's'tega stoIetja, povzroei- aktinomiceto - pa se je posreeilo atisele pred koncem dstega sto- VI'ikroorganizem,1Jv;orizelo tanke te, ki se razvejeujejo in odcepljajo. soih usp,eva Ie v anaerobnih pogo- j;ih.Poznamo patudi aerobne forme, ki so jih v zaoetk!us'teli k isti skupini, pozneje paso jih dali v posebno podskupino No- cardia. Pri nolkardiozah prednja,cita pU!l- monalna in cerebralna Iokalizacija, med- tem ko se 'aktinomikoza naj,eesce lokali- zira na predelih blil'JUust, torej na obrazu in vratu. Mome so pa tudi pljucne in ere- vesne forme. . Med lokaliziranimi in tudi med sistem- skimi gliwcnimi obolenji je najbolj raz- sirj,ena pa tudi najbolj poznana moniliaza. To we dajemo akutnim, subakutclm in kronilOnimafekcijam, iki jih povz:roeeGan- ljudstva, propadajo na drugi strani velike mnozine ravno te hrane, ki smo jo dobili v pomoc. Kolwen materialni ucinek bi Qil, ee bi se ta hrana delila s pomocjo druzbenih 0"""'"0" ",.,0",+.,0 ;., »0 'Oo+"ob; na enem primeru. L letje solskega leta 1 79 298 930 din po na stracij a sama, ki de odgovorna za to dele Iz tega vidimo,( Sveta za prosveto za jami ni izkazal0. Po da se nepravilna pre kove prehrane je ad lezljivim boleznim, k prehrana v casu nje~ nizem tedaj razvija, _ je njegovo prehrano treba tako uravnavati, da razvoj ne ogrozata zdravstvenega stanja. ;n moznosti porabe, vidimo tuhinje samo za prvo pol- ,ast in mleko) v vrednosti sredstva je delila admini- n pogledu ni bila dovolj lllje Sveta za zdravstvo in ad druzbenimi organizaci- solskih poliklinik vidimo, jihovem zdravju. Od otro- boleznim, zlasti proti na- ). delo in ucenje. Otrokova nena, ker ~ njegov orga- solskem delu in igri. Zato mu sola in 'njegov telesni •(Kon,ecprihodJnjN~) Glivicna obolenja pri cloveku Velik razvoj baktefiologije in virologije ter vedno nova spoznanja proto:lJOonovkot 1P0vzroei'teljevobolenj so zaeasno potisnila glivice pri iskanju etiologijerazlicnih obolenj iz srediSea pozornOls'ti.,Zepred vee kot enim rstoletjemso namree spoznali, da so glivice lanka vzrok nekaterlih infekcij po\nrhnje Koze,pozneje pa se je pojavila tudi misel, da bi mogle biti glivice vzrok tudi drugih - globljih dn resnej,sih obo- lenj. Toda 'se doiLgopotem so zlasrtizdrav- niki spiosue prakse bili mnerrja, da se medicinski:tmikologija - 110 je veda '0 gl1- vkah in plesnih - nanasa Ie na lmzna obolenja, da je torej izkljueno podroeje dermatologov. V zadnj'ih desetletjih :pa opisujejo razlieni avtorji vedno vee pri- merov generaliziramh gllivienih infekcij, ki so se kazailev zelo raznolikih klinienih slikah. Med prvimi 'so spoznali akJtinomiikozo. Poleg eloveka lanko oboli za to 'infekcijo 46 tudi veHko stevilo domaeih in divjrih Zi- vali, najbolj pa je znana pri govedu in prasieih. Pi'vi primer so orp'isalize v MUgi pol'Ovicidevetnaj's'tega stoletja, povzroei- telja - aktinomiceto - pa se je posrecilo kultivirartisele pred lwncem tistega 8t'O- letja. Mwoorganizem ,worn zelo tanke :liilamente,ki se razvej6ujej-oin odcepljajo. Na gojiSoihuspeva Ie v anaerobnih pogo- j,ih.Poznamo patudi aerobne forme, ki so jih v zaeetkusteli ik isti sikupini, pozneje pa so jih dali v posebno podskupino No- cardia. Pri nolkardiozah prednjaeita puJ.- monalna in cerebralna lokailizacija, med- tem Ilmse 'aMinomilmza naj,ces¢e lokaIi- zi