Vinarstvo.
Narejanje vina je skoraj tako staro kakor svet; že iz sv. pisma se vidi, da je vino že v onih starodavnih časih priljubljena pijača bila. Tako beremo v sv. pismu te-le vrstice: „Noe iz barke stopivši je začel zopet zemljo obdelovati. Zraven poljedelstva je tudi vinograd zasadil. Po potopu je on veliko veliko trpel. Dobrot-ljivi Bog mu da zraven kruha tudi vina. Vino je dar Božji, posebno za bolne, žalostne in stare ljudi, ako ga zmerno pij6. Noe pa ni še poznal vinske moči. On je vino pil, se vpijanil in razodet ležal v svojem šotoru itd." Iz tega vidimo, da je imelo vino že o Noetovi d6bi ravno te lastnosti kakor jih ima dandanašnji: prijetna pijača je bilo, pri tem pa je imelo tudi obilo vinskega cveta, da je človeka vpijanilo, če ga je pil čez mero.
Akoravno pa je narejanje vina že tako staro, vendar še dandanašnji ni popolnoma dognano, kako se dela. Lavoisier, Chaptal, Thenard, Gay-Lussac, Dumas, Ber-zeli, Liebig in še mnogi drugi učeni kemikarji so pojasnili sicer vinarstvo zelo, vendar pri vsem tem ni še vse popolnoma jasno, kaj je treba, da se vselej zadene pravo, — kaj se godi, kadar vino vre itd. Temno za-grinjalo je še prepeto čez naturno in životno moč, in dokler nam učenost ne odtegne tega zagrinjala, nam bo tudi marsikaj skrito ostalo tii in tam.
Ce od vinarstva ali narejanja vina govorim, ni me misel, da bi nova vodila vinorejcem povedal; Evropa ima obilo dežela", v kterih je vinarstvo že na tako visoki stopnji, da je za nas popolnoma dovelj, ako se po njihovih izgledih ravnamo. Namen mojih vrstic je ta, da povem, kako Francozi in Porenčanje vina narejajo. Skozi poldrugo leto sem dovelj prilike imel, videti, kako v teh krajih slavnoznani vinorejci vino narejajo  in  z njim ravnajo.    In  če pravim,  da tukaj ve
-----    352    -----
vsak mali vinogradnik s svojim vinom bolje ravnati kakor pri nas največi vinorejci, naj se mi to ne zameri. Ne tajim, da bi tudi pri nas ne bilo umnih mož, ki datfro znajo vina delati, to je, ki razumejo kletarstvo (Kellerwirthschaft), al le malo je tacih. Saj mi tega ne bo nihče podrl, da bodo pri nas tako na debelo pridelana vina še le tačas kupca v tujih deželah dobila, ako po snažnem in vrlem ravnanji pridemo do tega, da dob6 naša vina popolnoma čist in nepo-blojen naturen okus, in da se ob drže stanovitna. Že po okusu vinskem se spoznd, kako se je z njim ravnalo; ker vina avstrijskih deželi večidel na nek neprijeten okus cikajo, je to znamenje, da v teh deželah se ne znajo vin popolnoma dobro narejati. Dokler vina pravilnega ravnanja ali, kakor Vrtovec pravi, umnega narejanja ne dobijo, jih tujci ne bojo nikoli veliko ob-rajtali, ker so le vin s prijetnim in popolnoma čistim okusom vajeni.
Drugi vzrok, da naših avstrijskih vin v tujih deželah veliko ne obrajtajo, je pa ta, ker naši vinski trgovci večidel niso pošteni. Le preveč je pri nas brezvestnih in goljufnih vinskih trgovcev, ki dobra vina poblodijo in s slabim zalivajo, s cukrom mešajo itd., in tako v tuje kraje pošiljajo, da ene krajcarje več za-nj dobe, pa ne pomislijo, da po takem ravnanji pridejo naša vkia ob dobro ime, dežele potem ne spečajo lahko svojih vinskih pridelkov, in vinsko kupčijstvo pride ob zaupanje in kredit. Res, treba bi bilo, da bi se na korist domačemu vinarstvu ostro na pete stopilo tacemu ravnanju, po kterem se kazi domači pridelek in škoda dela vsej deželi. Ako bi tako sleparstvo samo na škodo bilo tacemu, ki se s tem pečd, naj bi že bilo; al tako po tacih sleparjih škodo trpi vsa dežela!
(Dalje prihodnjič.)
List 46.
Gospodarske stvari.
Vinarstvo.
(Dalje in konec.)
Kaj se godi hadar vino vre?
Lavoisier je bii prvi, ki je konec 18. stoletja na6in vinovrenja razlozil. Neumrli ta ustanovitelj sedanje kemije je 2e o tistem casu vinorejcem o6ital pogreske, ko so se jih vkrivicili po napadnem narejanji vina; on je ustanovil podlago umnega vinskega narejanja, ktera se dandanasnji veljd na Rajnu in vecldel po Francozkem. Sladkor (cuker) je tista tvarina, ktera se takrat, kadar nastopi vinsko vrenje in se vino dela, v vinski cvet in ogelno-kislino razkroji. Lavoisier je dokazal, da raztopljeni sladkor ravno toliko vaga, kolikor iz njega narejena ogelnokislina in pa vinski cvet,  tako, da se iz 100 funtov grozdnega sladkorja (v popolnoma suhem stanu) po vinovrenji <5ez 51 funtov sa-mega  vinskega  cveta   in  cez   48  funtov  ogelno-kisline
napravi.
Razkrojevanje sladkorja v vinski cvet in ogelno-kislino, to je, vinsko vrenje, ki je samo po sebi prav prosta dogodba in se napravlja potvarini; al kako dela ta moc na sladkor, to je neizreceno tezko razjasniti. In lahko se rece, da tega popolnoma do danasnjega dne se ni nihce razodel. Sam cist sladkor v sami cisti vodi nikdar ne vre; dobro napravljeni liker (sladko in di-seco zganjico) moremo brez vse skrbi dolgo casa na toplem kraji imeti, in vendar nam ne bo vrel.   Ako mu
 pa pridenemo tiste snove, ki jo „kvas" imenujemo , se o sladkor v kratkem razkrojil in likfer bo za6el vreti. K vinskemu vrenju ste, razun vode in dostojne toplote dve re6i ali snovi potrebni, ena, ktera se za-stran tega, da ima dusca (Stickstoff) v sebi, od sladkorja bistveno loci in to je Le omenjeni kvas; druga za vrenje neogibno potrebna* stvar pa je sladkor ali taka tvarina,   ki je v svoji kemijski sestavi ali druzih
 lastnostih sladkorju enaka, tako na priliko dekstrin ali stirka. Dve tvarini (kvas in sladkor) se nahajate v soku slehernega sadja, najve6 pa ga je po primeri v grozd-nem soku.    Tej okolis&ni se  tudi  pripisuje,   da za6no
 sleherni sadni soki pri ugodni toploti (15 do 25 stopinj gorkote) vreti.
Snove vrenja (sladkor kakor tudi kvas)  se v vodi
 raztop6 ali razkrojijo. Ce bi hotli sadni sok (na pr. grozdni most) skoz najgosteji precidilni papir se toli-krat precejati, vselej bo po precejanji dobljena cista tekocina pod ugodnimi okoliscinami vendar-le vrela. Ta lastnost sadnih sokov je bila ze po slavnem francozkem kemikarji Thenardu potrjena. Da zaSne most vreti, se vidi kmalu iz kalnosti (motnosti) mosta ali tekocine; naravnost potem, ko most moten postane,
se za6neta ogelno-kislina in vinski cvet razvijati. Da vrela tekocina motna postane, to napravi kvas. To se d& po poveksavniku tudi videti; ogelnokislina se namrec za6ne v tekocini gibati in se gori in doli po mehurcekih ogelnokisline premikuje; to se po znanem prijetnem duhu vinskega cveta razodeva.
Ce le nekoliko kapelj mosta denemo med dve tanki stekleni plosi, ju ob kraji s papirjem in gumijem za-kapamo, da izhlapenje zavarjemo, pa jih od casa do 6asa z drobnogledom (mikroskopom) ogledujemo, brL bomo vrenje videli: Koj ko se most skali, vidimo ve-liko veliko majhnib in podolgastih drobcev, deloma po-samno, deloma v skupinah po tekocini plavati.
Ti drobci, kterih premernik meri komaj 1j^Q mili-metrov, pa zmerom ve6i prihajajo in rastejo tako, da se vedkrat ze v malo urah (v^asi pa se le v nekih dnevib) v male belobarvane kroglice spremen6, ki se kyasne kroglice imenujejo. Ce pa denemo po Micerlihovih skusnjah eno posamno kvasno kroglico med dve stekleni plosici, ki morate pa ob krajih za-klejeni biti, kmalu bomo videli, da se kroglica na eni strani napne, in se tako rekoc napravi neka oteklina, ktera Sedalje ve5a prihaja, in je velikosti poprejsnje kroglice enaka, se od nje lo& in stoji kakor posamna kroglica.    Da se ta kroglica napravi, potrebuje v godni
 priliki kakih 6 ur. Ravno tako se bodo ta nova krog-ica in vse druge na novo osnovane in poprejsnje stare kroglice zopet in se veSkrat pomnozile, in sicer tako; da se jih v 3 dneh iz edine kvasne kroglice pri dobrih okolisLinah 30 in se ved napraviti more.
Poprej sem nala§6 rekel, da se na novo naprav-ljena krogla tako rekoc od poprejsnjih lo6i, to se pravi, locitev se od znotraj popolnoma zgodi, nova kroglica je pa nekako samosvojna stvar, od starih popolnoma loSena in vendar je od zunaj druga z drugo zvezana. Navadno se novo osnovane kroglice okoli stare kroglice ali babice zberejo in napravijo nekako vejifiaste podobe. Kvas je navadno 2e v 4 dneh dodelan; Setrti dan se ne napravljajo nobene kvasne kroglice veg. Vzrok, da se kvas tako poSasi plodi in mnozi, je pa ta, da izvirna tekocina (grozdni ali sadni most itd.) nima ni-koli toliko proteiaovih (redilnih) delov v sebi, da bi jih bilo dovelj, ve6 kakor 3 — 4 dnevno kvasno pomno-ienje dopustiti. Ce je pa proteiuov delez v kvas spre-obrnjen, mora tudi drolna zvez nehati, ker nima ve5 potrebne osnove.