Uto IX . Stev. 36 (2346) PHI1JRSKI DHEVHIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Poštnina plačana v gotovim Spediziorie in abbon post. 1. gr TRST, sreda 11. februarja 1953 Cena 20 lir MlIFORIIIII IH 110 m urila mir na Balkanu ami na in odvisnosti v*la vsa svetovna vofT’ ~ Ugoden raz- &ih ra?!tn^ MdeloviiP°mOV^ kl P0V5ČUjejo skimi Hrti remi balkdn- »brambp na P°dr<>čju je ikega^.razen informbirojev-£veneia dela italiian- ia An‘ ka- Po vesteh iz Aten *k, li3t, ®rC .*f g«kl in tur-' P0UdaMli velik napre-**•»* medsebojnih od. »lev ti,?, q verjetno našel od. ‘kisi, . med drugimi balkan- tudi Sj«en*»af0d'' Poluradni »Me-u Ate >a ra,D„ e” Poudarja da so «Cg°Vonh dosegli v’elik in (a, da\ uspeh- «Katinerini» Vanjem ^ med Petdnevnim bi-•laviij ~teIanopulusa v Jugo-stari Hi ?*egl1 t0- kai' bi »iti vTi* zastopniki p0udaria ? dni* List nadalje da se ItZy.ezi z željo Tur. f^umu ,Ja Približa spodijo Ha ; a Jugoslovani so-Wu a 'ma..Ital'ja razen v 6*. Prek' J3? tUdi V Alba' Ulivati -- hotela fii verujejo da'v"; Jugoslova' #°hitela H ’ bl Italija takoj tj £ A,b™ii»- *Vima» režim Hodže. Poudarja, da so i« da ho n -,e zel° nitro neSa SDnr” hitreje do troj- P^akovaUZUoa k0t je bUo 'Elefterifal' °pozicUski )e Stefan , Poudarja, da še en k^mP v obisk dodal s!tega snrt 11 stavbi balkan-*oa * °Vanja- Gršk> na- UsPehe°in0l-SvVOm sPrernlja ** želje za - da se nieS°' 0vanip , se P°ve^ano sode- Tua esni6i5°. ai'gleškfaPadn* časopis:, zlasti Udari a i 10 arnerikanski, po-Siplomi0; da bo konsolidacija Hej . tskih in vojaških stikov Varuj tem' talibanskimi drža-'2hnH.Pnspevala k varnosti jj ®ga Sredozemlja. V ^Ojšnja »Borba« poudarja r0? ±1 z odmevom razgovori v .ed balkanskimi država. vHii1°Zemstvu' da je sode-kvarni f^nitve ° .no • samo zaracli o- ker ort’’ tertlvef tud’ za-reševanj plra nova pota pri V drUsiK1 pr°blemov obrambe Te UgQ, ogroženih področjih, nja tre}, 'J® °dmeve sodelovati le . balkanskih držav mo-^nsltenSan.^e enega dela itali-fiesogia*- ki skuša najti Vnosov3* A - zasto3 v razvoju *Uje „t>' *°eividno je, zaklju-^r°gom * ~ da nekaterim Sanj; raV p®u ne ugaja se-kanu, 2V°^ odnosov na Bal- ^eleMri;tUr,^e Parlamentarne teljskorr, 'v- bila na prija-ie danes i°a ,ku v Jugoslaviji, ®'st>iku a v Carigradu do- ].e eostoijuba-p°lsk! agencije' da 1 sPreiet; s katerim so bi-^'egacii V JuS°slaviji člani Okovan !’ prekoračilo vsa pri-^dseboin udari! je, da ima ^fijateui, ° razumevanje in ’n Turčii„V°t Jugoslavijo c>h nk0, trdno osnovo v sr- ta naša dva naroda drugega cilja kakor da živita v miru in da se borita za napredek. Zunanja politika Jugoslavije je dejal ob zaključku Keimen — predstavlja trdno podlago miru, ker daje tudi drugim miroljubnim državam možnost, da sodelujejo na tej poti.s Letalski promet med Jugoslavijo in Avstrijo DUNAJ, 10. — Na Dunaju todo v kratkem podpisali sporazum o zračnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo, ki je bil sklenjen že preteklo leto. Sporazum določa naslednje zračne proge: Beograd - Zagreb - Zuerich, Beograd -Zagreb - Muenchen - Aubee ter progo Beograd - Zagreb -Frankfurt z vmesnim pristankom v Gracu. Razen tega predvideva sporazum, da bodo vsako leto med Avstrijo in Jugoslavijo uvedli posebne sezonske turistične letalske proge. Istrski dijaki obsojajo teror v Gorici! PULJ, 10, — Vest o napadu italijanskih šovinistov na slovensko gimnazijo v Gorici je izzvala veliko nezadovoljstvo med Italijani Istre. Na skupščini italijanskega kluba v Pulju so sprejeli resolucijo, v kateri ostro protestirajo proti nasilju italijanskih oblasti nad slovensko manjšino v Italiji in obsojajo zločinsko početje ire-dentistov, ki so logična posledica iredentistične in imperialistične politike Rima do Jugoslavije. Dijaki višjih razredov italijanske gimnazije «Leonardo Da Vinci* v Pulju so poslali tajništvu za zunanje zadeve brzojavko, v kateri ostro obsojajo ravnanje italijanskih iredentistov in poudarjajo, da lahko take stvari delajo samo sovražniki miru, kulture in človečanstva. «Odločno zahtevamo, — poudarjajo dijaki — da se preneha s takim sramotnim delovanjem in da italijanska vlada primerno kaznuje izvršitelje in inspiratorje teh zločinov, ki samo škodujejo stvari miru in sodelovanja med narodi. Zahtevamo, da se da slovenski mladini v Gorici iste pravice in možnosti, ki jih uživamo mi v Jugoslaviji, to je svobodo, kulturo in demokracijo, ne pa bombe!« IZJAVE BRITANSKEGA LABURISTIČNEGA VODITELJA BEVANA Akcija ZDA na Daljnem vzhodn ima lahko nevarne posledice za mir v svetu Britanska vlada bo objavila belo knjigo o pogajanjih v Pan Mun Jomu - Še nobene odločitve o blokadi kitajske obale - Bradley izjavlja, da je odločitev o blokadi politično vprašanje Britanska mornarica bo ščitila svoje ladje na Daljnem vzhodu LONDON, 10. — V lordski zbornici je državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Lord Reading danes sporočil, da bo britanska vlada objavila belo knjigo o pogajanjih za premirje na Koreji, Laburistu lordu Stansgate je na vprašanje v zvezi z vestmi o nameravani blokadi kitajske obale izjavil: «Misel na pomorsko blokado kitajske obale ni nova. V Ameriki so jo že precej časa proučevali in nič čudnega ni, če jo proučujejo tudi v sedanjih okoliščinah ob nastopu neve vlade. Toda britanski vladi ni bil dostavljen nikak predlog za izvajanje take blokade. Britanska vlada je zaskrbljena nad vsakim predlogom za vzpostavitev take pomorske blokade. Po njenem mnenju to ne bi prispevalo k hitremu zaključku sovražnosti na Koreji«. Jutri pa bo v spodnji zbornici laburistični poslanec Don-nelly vprašal zunanjega ministra Edena, ali ta namerava obvestiti Varnostni svet OZN, da bo britanska vlada prisiljena znova pregledati svoje sodelovanje v korejski vojni v enem od sledečih primerov: 1. blokada kitajske obale, 2. bombardiranje kitajskega ozemlja po letalstvu OZN, 3. ofenziva Cangkajškovih sil proti pekinški vladi z aktivno podporo ZDA. Prav tako je predstavnik zunanjega ministrstva sporočil, da je britanska vlada dala navodila britanskemu konzulu na Formozi, naj protestira pri Cangkajšku proti sleherni akciji kitajske nacionalistične Utrjevanje neporušenih nasipov bolj v notranjosti Hizozemshe Ker ni mogoče naglo popraviti porušenih nasipov, so postavili obrambno črto pred morebitnimi novimi poplavami bolj v notranjosti • 12.U0U vojahov v pripravljenosti Dosedanji objavljeni podatki goi/orijo o ogromnem razdejanju • ilov vihar nad Anglijo iebdeiara^^ov- «Jasno je’ Jdl Keimen, da nima HAAG, io. — Nocoj se je izvedelo, da so opustili popravljanje razpok, ki so nastale na nasipih na južnozahodnih otokih izvzernši nasip pri Nieuwe-Tonge na otoku Goeree-Cver-flakkee, kl je zelo, velike važnosti Vsa prizadevanja nizozemskih in tujih skupin so sedaj posvečena utrjevanja ne ?e poškodovanih nasipov, ki so bolj na severu, in ki bodo morali v primeru novih poplav ščititi zaledje. Zdi se torej, da ni mogoče braniti ozemlja, ki je bilo tako hudo prizadeto od poplav in s katerega se je prebivalstvo umaknilo. Pred nevarnostjo novih plim, ki se bodo pojavile 14., 15. in 16, februarja, so se sedaj umaknili na nove položaje, ki jih z največjo mogočo naglico utrjujejo, ker se je izkazalo da ne bi utegnili pravočasno popraviti porušenih nasipov tako da bl vzdržali pred novim navalom vode. Nizozemsko poplavljeno obalo je danes zajel nov veter z dežjem. Meteorološki urad pa je javil, da vihar, ki se približuje poplavljenemu področju z morja, ne bo dolgo trajal in da verjetno ne bo nevaren. Silen vihar s snežnimi zameti je danes zajel tudi Sev. Anglijo in Galles. Zaradi snega so bile mnoge vasi izolira- ne. Številni avtomobili so ob-! vršine v državi. Od teh je stali v snežnih zametih in cele črede ovac je sneg pokril. Nevihta je divjala tudi na poplavljenih področjih. Delo pri popravljanju nasipov je za radi tega nekoliko zastalo. Na Nizozemskem so poslali 12.000 vojakov na področje Voome - Putten in Beierland, 1. j. na področje juLio od Rotterdama in Dordrechta, zato da bodo pripravljeni ob prihodnjih plimah za morebitno velikopotezno odseljevanje prebivalstva. V spodnji zbornici so danes razpravljali o poročilu, ki ga je predložil minist.rski predsednik Drees. Ta je sporočil, da so s poplavljenih področij odselili 65.798 oseb. Poročilo navaja nato, da je voda v pokrajini Zelandi popolnoma uničila 1450 nepremičnin od skupnih 13.000, hudo poškodovanih je 3-400, laže poškodovanih pa 3-500. Okoli tisoč posestev te pokrajine je zgubljenih, dva tisoč je bilo poškodovanih. V Severnem Brabantu je 8.300 stanovanj in posestev popolnoma poplavljenih. Kakor javlja osrednji statistični urad, pa so ti podatki še nepopolni. Dalje javljajo, da je bilo poplavljenih 133.000 hektarov, plodne zemlje, kar predstavlja 5 7 odstotkov obdelovalne po- ritožbe beguncev Einaudiju 82.000 orne zemlje (8,9 odstotkov vse orne zemlje na Nizozemskem), 31.000 hektarov je bilo pašnikov (3,1 odstotkov vseh pašnikov) In končno 10.000 hektarov močvirnate zemlje (0,3 odstotka). Ni še mogoče preceniti škode, ki jo je popla-pavzročila pridelkom. Zunanji minister je nocoj javil, da nasprotno z govoricami v tujini, vsa nizozemska pristanišča poslujejo s polno zmogljivostjo in poplave niso okrnile industrijskega delovanja. V poročilu je tudi rečeno, da so do sedaj ugotovili 1395 mrtvih; poginilo je 25.000 glav oved, od 15 do 20-000 prašičev, od 2 do 3000 ovac, okoli 1500 konj in nad 100.000 glav perutnine. V svojem poročilu javlja Drees tudi, da proučujejo načrt, da bi otoke v Zelandi povezali in ustvarili enotno obalno črto, ki bi bila prekinjena samo ob izlivu reke Selde in ob vhodu v pristanišče Rotterdam. ^ud* v Angliji se neumorno nadaljuje delo za utrditev nasipov zlasti na vzhodnem delu otoka Canvey, kl je bil najbolj prizadet. Vse razpoložljive vojaške in civilne sile sodelujejo pri delu, zato da bi ga končali še pred novimi plimami. Sinoči so končali utrjevati nasip na zahodnem delu otoka, pri če-meT so uporabili nad pol milijona vreč peska. en,|stična "a la manitestacija z dalmatinskimi in .julijskimi" zastavicami v Rimu • Delo pos ans. da ^ncev 3Za “bupno stanje’ be-‘*)Ug0 ‘f Istre, ki jih je pro-^Pag- ^anska šovinistična Hlmi w P°gnala pred še-v dalijo, kjer so jim mleko, je v‘rinai,',““v,',u po obisku na v Položila lovorov ve-'“ttoic v.: Nemštvu begunskih 5 Dai J; So n°sili zastave «del-^*lUlia>) az'a e della Venezia lni®aH!a, predsednik bei?.,’ ustanove .svincem »ali med in *fctrat‘vno P0 o- 2a pomoč tožir^ je Einaudiju zelo brigj °a ^ država premalo bili n an-*e m zameril da so ,Pr Poplavljenci iz Po- es>i»e d .poP,avuenci iz >ftoči lneležn‘ mnogo večje po-^arsičoJ?' Sinigallia je imel v rsičp,^, da le it t prav' če pomislimo, la težke Janška vlada določi- cerkeve mi,iiarde za .zidanje Cl- *i Uh i m ko so begun-viU ^ s?.p,rav.ta vlada sp ra-^?ncentrar. še vedno v 25 ii6r desettiw'h l taboriščih, V aa3slabšit! guncev živ>' h Materialnih, in moralnih pogojili. Sinigallia je povedal, da je njegova ustanova doslej dodelila beguncem 695 stanovanj, od katerin jih je okrog 3u0 tako imenovanih «UNRRA-casas», medtem ko je 509 stanovanj v gradnji a v načrtu je nadaljnjih 503. Kot vidimo bo poteklo še dolgo let. dokler bodo begunci dobili zopet streho nad glavo, ki so jo po krivici rimskega imperializma izgubili, saj jih niti pol odstotka (po tem kar je Sinigallia povedal) ne bo dobilo stanovanj. Zaradi tega ni čuano, da so se mnogi razočarani begunci že vrnili v Jugoslavijo in da se še vedno vračajo. Medtem ko o volilnem zako. nu če vedno razpravlja senatna komisija za notranje zadeve, se je senat danes ukvarjal s posebnim zakonom pomoči mestu Neaplju, a poslanska zbornica o zakonskem načrtu znanem pod imenom «zakon Bonomin o razširitvi zdravstvene pomoči direktnim obdelovalcem zemlje, dalje o trinajsti plači državnih nameščencev in o povečanju pokoi nin. Kot je znano je vlada pred dnevi že odobrila oba zakonska načrta, ki predvidevata, da se bodo izplačevanja začela z začetkom letošnjega leta V Italiji posvečajo te dni precejšnjo pozornost polemikam okrog novoimenovane ameriške veleposlanice Clare Booth Luce, ki je pred krat. kim vstopila v rimokatollfto vero m so mnogi mnenja, da jo bo sčasoma Eisenhower imenoval tudi za predstavnico ZDA pri Vatikanu, s katerim še vedno niso vzpostavljeni diplomatski odnosi. V tej polemiki pa se v nasprotju s tem mnenjem poudarja, da bi predstavnik ZDA pri Vatikanu moral biti na vsak način protestantske vere. Tega mnenja je tudi znani senator Taft kakor tudi številni ameriški časopisi med katerimi «Washington Posti), ki piše pr. da je imenovanje ženske za veloposlanika v Italiji «drzna gesta, kajti Italijani niso pripravljeni verjeti, kot mi Američani, da je ženska sposobna za diplomatski poklic«. Večina ameriških listov pa poudarja, da se Ameriki prav nič ne mudi vzpostaviti diplo. matske odnose v Vatikanom. A. P. Mayer in Bidault v četrtek v Londonu LONDON, 10. — Jutri zvečer se bo zunanji minister Eden po krajšem odmoru na deželi vrnil v London. V četrtek bodo prispeli na dvodnevni obisk v London francoski ministrski predsednik Renč Mayer, zunanji minister Georges Bidault in minister za gospodarske zadeve Robert Bu-ron. OSLO, 10. — Norveški zunanji minister je danes izjavil v parlamentu, da se Norveška ne bo vključila v evropsko o-brambno skupnost, ker ima ta naddržavni značaj. Dulles poročal o svojem potovanju WASHINGTON, 10. - Državni tajnik Foster Dulles je danes poročal v zunanjepolitičnem odboru o svojem potovanju po Evropi. Kakor je pozneje javil predsednik odbora senator Wiley, je Dulles izjavil, da je našel države Zahodne Evrope pripravljene napre. dovati za ratifikacijo pogodbe o obrambni skupnosti, kljub temu da vlada nekak odpor proti (tprvemu korakun. Dull=s je tudi izrazil mnenje, da ima Evropa zadostile vire za svoje vzdrževanje, če se bo združila. aCe do tega ne pride, je delal Dulles, se bomo znašli pred jresnim vpr;-£ » jem, po iraikLli poti naj gremo v hodočea. Na koncu je Dulles izjavil, da je mnenja, da je njegovo in Stassenovo potovanje prikazalo v pravi luči zanimanje, ki ga ameriški kongres pripisuje načrtom za Evropsko skupnost. Predlogi za pomoč VihodnonemšKim beguncem ŽENEVA, 10. — Komisar ZN za begunce, dr. G. J. Van Heu-ven Goedhart, je včeraj na kratko orisal načrt, ki ga je predložil za mednarodno podporno akcijo v korist vzhodnonemških beguncev. Načrt obsega naslednje tri točke: 1 Zahodnonemškim prostovoljnim organizacijam naj bi poverili nalogo, da nudijo prvo neobhodno potrebno pomoč beguncem, ki prihajajo v zahodni Berlin in katerih število do. seza trenutno več kot tisoč na dan. 2. Meddržavni izseljeniški odbor si bo prizadeval, da bodo razne države povečale število beguncev, ki so jih pripravljene sprejeti, in 3 z mednarodnimi prispevki bodo skušali zgraditi za begunce stanovanja blizu krajev, kjer so zaposleni. Van Heuven Goedhart je dodal, da je te predloge vsebovalo pismo, ki ga je poslal 60 državam članicam ZN in državam članicam Evropskega sveta. mornarice proti britanskim ladjam ali pa ladjam britanskega Commonwealtha. Predstavnik je dodal, da je britanska vlada pred kratkim protestirala pri kuomintanški vladi, ker so septembra nacionalistične ladje ustavile britansko trgovinsko ladjo «Inchislay» in zaplenile njen tovor. Pojasnil je tudi, da je ameriška vlada obveščena o britanskem stališču glede trgovine plovbe britanskih trgovinskih ladij v formoških vodah in na vsem tamkajšnjem področju. Laburistični voditelj Bevan, ki je sedaj v Indiji, izjavlja v intervjuju listu «Hindustan Times«, da akcija, ki so jo začele ZDA na Daljnem vzhodu, lahko ima najnevarnejše posledice za svetovni mir in lahko prejudicira odnose med ZDA in Veliko Britanijo. Bevan dodaja, da so konservativci in laburisti enotni pri kritiziranju ameriškega stališča, ker se Evropa boji, da bodo ameriške vire pošiljali na kraj usodne vojne na manj nevarnem področju. Nato poudarja Bevan, da se ameriška odločitev lahko tolmači na dva načina; ali mislijo ZDA vzpostaviti Cang-kajškov režim na Kitajskem, in to bi pomenilo uvod v neizbežno tretjo svetovno vojno, ali pa želijo ustvariti diverzantsko dejanje, da odvrnejo kitajsko pozornost od Koreje, in to bi bilo kakor «biti pripravljeni raniti, toda bati se umoriti«. Dalje poudarja Bevan, da nasprotja glede vprašanja vojnih ujetnikov na Koreji niso pravi vzrok neuspeha pogajanj za premirje, ker so ata nasprotja bolj simbolična kakor . realna«. Na koncu priznava Bevan, da. je nemogoče, da bi ZDA v sedanjem trenutku priznale pekinško vlado, in zaključuje ? željo, naj bi se kitajski nacionalistični predstavniki izključili iz Varnostnega sveta in naj bi ta prostor ostal prazen. Značilen je tudi komentar francoskega lista »Aurore«, ki izjavlja, da je dolžnost Francije in Velike Britanije ostati druga ob drugi v trenutku, ko je ameriška politika na »nevarnem razpotju«. Glede de-nevtralizacije Formoze piše list, da bi morali Velika Britanija in Francija izjaviti Združenim državam, da imajo dolžnost prihraniti svetu vojno in ne povzročiti jo. Velika Britanija in Francija bi morali odpraviti vse medsebojne spore, ker sta sporazumni glede osnovnih vprašanj. Ce bosta združeni, zaključuje list, se jima bodo druge evropske države, vštevši Zahodna Nemčija, pridružile tako da bodo tvorile silo, brez katere ne bo mogoče podvzeti nobenih političnih odločitev. V ameriškem senatnem zunanjepolitičnem odboru pa je danes, kakor zatrjujeta senatorja Fulbright in A. Smith, zunanji minister Foster Dulles, ki je poročal o svojem potovanju po Evropi, izjavil, da bi bila v sedanjem trenutku prezgodnja vsaka diskusija o morebitni blokadi kitajske o-bale. Po mnenju omenjenih senatorjev je to dokaz, da se Ei-senhower še ni odločil glede Daljnega vzhoda na splošno in glede blokade kitajske obale. Predsednik odbora senator Willey je s tem v zvezi izjavil; Pred volitvami v avstrijski parlament He?evanje nizozemskih poplavljencev s helikopterji. Na sliki vidimo britanski helikopter, ki pristaja na koščku suhe zemlje, ki so Jo oznaiili z belimi cunjami v vasi Zierikzee na otoku Schouwen Duivelaud, »Osebno sem mnenja, da smo v vojni in da je samo vrhovni poveljnik pristojen ra odločanje o vojnih ukrepih«. Dodal je, da je ameriški predsednik po ustavi tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Na druga vprašanja je Wil-ley izjavil, da ne more govoriti v imenu vlade, ter je dodal, da ni do sedaj blokada kitajske obale omenjena v nobeni vladni izjavi, ter da je odbor dobil zagotovilo, da ni bil o tem sprejet še noben sklep. Demokratični senator Hura-phrey, ki je član odbora, je izjavil, da je Dulles odgovoril negativno na štiri sledeča vprašanja, in sicer ali ukaz predsednika Eisenhowerja sedmi ameriški floti vsebuje: 1. pomorsko blokado Kitajske, 2. bombardiranje ozemlja severno od reke Jalu, 3. bombardiranje prometnih poti in oskr-bovališč na kitajskem kontinentu, 4. uporaba atomske bombe na Koreji. Humphrey pa je dodal, da je Dulles z druge strani poudaril. da je bil dva tedna odsoten in da so bili med njegovo odsotnostjo lahko sprejeti nekateri sklepi. Zanimanje v zvezi s Formo-zo in z blokado kitajsko obale so še povečale včerajšnje izjave senatorja Tafta in načelnika ameriškega glavnega štaba generala Bradleya. Kakor je znano, se je Taft ’ izrekel med drugim za ukrepe, ki jih je svoj čas predlagal general Mac Arthur, Bradley pa je v senatnem odboru za oborožene sile predlagal, naj se ustavijo vse ladje, ki potujejo na ! Kitajsko, toda proti njim naj! se ne izvršijo vojna deianjs. j Danes je Bradley v zunanje-! političnem odboru izjavil, d« je zadeva o uvedbi blokade politično vprašanje, o kateri mora odločati predsednik, ker se načelniki glavnega štaba ne pečajo s politiko. Bradley je govoril tudi o možnosti uporabe večjega števila južnokorej-skih vojakov in o oskrbovanju korejske fronte z municijo. Dalje je poročal, da obrambno ministrstvo pospešuje dobavo orožja kitajskim nacionalistom. Neki drugi član odbora je izjavil, da je Bradley izjavil, da je mnenja, da bi mednarodno pravo dopuščalo blokado tudi kitajskih pristanišč Daire-m. in Port Arthurja, ki jih imajo v rokah Rusi, ker je suverenost nad tema pristaniščema ostala Kitajski. «New York Daily News» pa trdi, da nekateri ameriški vojaški voditelj vztrajajo pri Ei-senhowerju, naj pošlje Kitajski uivimat z zahtevo, naj preneha z vojno na Koreji, ter naj ji v nasprotnem primeru zagrozi s popolno pomorsko blokado in z atomskim bombardiranjem večjih kitajskih središč. Republikanski senator Fer-guson je izjavil, da bi morale ZDA izvesti tudi same blo. ado kitajske obale, če se drugi zavezniki temu upirajo, demokratični senator Lester Hunt, ki je član odbora za oborožene sile, pa je mnenja, da se Velika Britanija ne bi mogla izogniti udeležbi pri omenjeni blokadi, če bi ZDA pri tem vztrajale. Demokratični senator Kefauver pa je poudaril, da bi bilo treba doseči sporazum v okviru OZN. preden s« izvedt kakršen koli ukrep o blokadi. Kefauver je dodal: «Ce vas blokada potegne v vojno in ostanete sami, tedaj je gotovo, da gre za vašo vojno, v kateri boste še dalje sami«. Medtem javljajo iz Washing-tona, da bo prihodnji teden prišla v ZDA s Formoze vojaška komisija kitajskih nacionalistov. Toda tudi s Kitajske in Severne Koreje prihajajo vesti o vojaških pripravah. Pekinški ralio je sporočil, da Kitajska utrjuje svojo obrambo ob vzhodni obali in na otokih. Severnokorejski obrambni minister pa je izdal poziv na večjo budnost in na pospešitev priprav za dolgo vojno «v še večjem obsegu« Kitajski nacionalistični list «China News» trdi, da bo imela Maocetungova Kitajska do konca leta 1953 vojsko 5 milijonov mož ter od 12 do 15 milijonov -nož teritorialnih sil. Po mnenju Usta Ima Maocetungova Kitajska sedaj redno vojsko 4 milijone mož. Ustanovili so 39 vojaških akademij, ki jih vodijo sovjetski častniki, zato da se izuči 150.000 kitajskih častnikov. Mornarica šteje 270 enot za skupnih 50.000 ton in 20.000 malih čolnov. DUNAJ, 10. — Predsednik Avstrijske ljudske stranke Raab je izjavil, da bo bodoča avstrijska vlada, o kateri sodi, da bodo v njej večidel predstavniki njegove stranke, sodelovala samo s tisto stranko, ki bo prevzela vso odgovornost v vodstvu dižavnih poslov. Pripomnil je, da bo bodoča koalicija sklenjena samo ob pogoju, če bodo koalicijske stranke zajamčile, da bodo vladni sklepi dobili v parlamentu večino glasov. To izjavo spravljajo v zvezo z nedavnim govorom predsednika socialistične strank« dr. Schar-fa, ki je dejal, da socialistična stranka ni le vladna stranka, temveč' tudi opozicijska stranka m da je bodoča vlada možna tudi brez zapovedovanja ljudske stranke Dr Scharf je pristavil, da bo vse drugo odvisno od stranke, ki bo dobila na volitvah večino, to pa po njegovem mnenju ne more biti ljudska stranka. V zadnjem zvezku «Poročila in informacije Avstrijskega inštituta za gospodarstvo in politiko« je na uvodnem mestu članek «Pohod besed — trezna raziskava volilnih parol«, v katerem je poudarjeno, da obe doslej vladajoči stranki v Avstriji nista povedali v svojih volilnih razglasih, temveč samo v programatičnih govorih svojih predsednikov in tajnikov, da sta izvedli svoje programe od leta 1949 samo v toliki meri, v kolikor je to dopuščal partner v vladi. Svoje zasluge pri obnovi Avstrije bi rada vsaka stranka sebi pripisala. Avstrijski inštitut za gospodarstvo in politiko je članku priključil primerjavo volilnih razglasov Avstrijske ljudske stranke in Socialistične stranke Avstrije. Iz te primerjave je razvidno, da Avstrijska ljudska stranka ne daje točnih odgovorov na najbolj pereča socialna vprašanja, Ko govori njen volilni program o rentah in pokojninah, naglaša sicer potrebo popolne zagotovitve rent in pokojnin in tudi njih zvišanje, kar pa naj bo združeno z največjim varčevanjem v upravah socialno-zavarovalnih ustanov Volilni razglas socialistov pa pravi; Zahtevamo zvišanje vseh socialnih rent, kot višek socialnega prizadevanja naše republike pa polno pokojnino za vse stare Avstrijce, O poli- tiki kartelov ne pove ljudsk« stranka ničesar, socialisti pa pravijo; Bremena morajo biti pravično razdeljena, gospodarsko močnejši morajo več prispevati kot gospodarsko šibkejši. Gospodarji industrije in kartelov v Avstriji so se ljudski stranki m «neodvisnim» pridružili zato, da njihove blagajne ne bi bile prizadete. Avstrijsko notranje ministrstvo je pozvalo vse organizacije in diuštva, ki bodo na parlamentarnih volitvah nastopila skupno z informbiroj-sko tako imenovano »ljudsko opozicijo* naj spremene svoja pravila. Notranje ministrstvo je na ozemlju sovjetske zasedbene cone registriralo 65 organizacij, ki kakor koli sodelujejo z avstrijsko informbirojsko podružnico Ce te organizacije ne bi hotele v najkrajšem času spremeniti svojih statutov, bo notranje ministrstvo zahtevalo njihovo likvidacijo, SZ hoče še dalje zasedbo Avstrije W ASHINGTON, 10. — Po včerajšnjem odlogu zasedanja namestnikov za avstrijsko pogodbo v Londonu je danes tiskovni častnik ameriškega zunanjega ministrstva, Michael J. McDermott, izdal sledečo izjavo: «£aprosin so me za komentar o včerajšnjem sestanku zahodnih namestnikov v Londonu Andrej A. Gromiko je dal nov dokaz, da So%'jetska zveza nima namena skleniti avstrijske pogodbe in želi, da bi Avstrija ostala zasedena država«. Nato je dodal, da so se zahodni namestniki zaman tru. dili, da bi od Gromika dosegli kakršno koli obliko sodelovanja. Pogajanja so bila zato prekinjena v pričakovanju, da zahodni namestniki poročajo svojim vladam. HONGKONG, 10. — Kitajski tisk javlja nocoj, da je skupina kitajskih vojnih ladij potopila čoln, na katerem so bili oddelki nacionalističnih gverilcev ob obali portugalske kolonije Macao. Drugim trem čolnom pa je uspelo zbežati. 25. t.m. bo V. zasedanje Zvezne ljudske skupščine Beg Židov iz Bolgarije - Mitra Mitrovič -prva žena v diplomatski službi Jugoslavije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Zakonodajna odbora obeh svetov jugoslovanske ljudske skupščine se bosta sestala v petek popoldne, da bi pripravila nekatere zakonske predloge za tret. ji del V. rednega zasedanja Zvezne skupščine, ki bo 25. februarja. Najvažnejši zakonski predlog, o katerem bosta razpravljala zakonodajna Odbora, je predlog zakona o volitvah ljudskih poslancev v zvezno skupščino: t j. v zvezni svet in v svet proizvajalcev. Ta predlog so včeraj sprejeli na seji zveznega izvršnega sveta. Odbora bosta prav tako razpravljala o zakonskem predlogu o dopolnitvah zakona o pravnih zborih in verjetno tudi o zakonskem predlogu glede pravnega položaja verskih skupnosti. V prisotnosti predstavnikov železniških uprav Jugoslavije in Grčije bo v Djevdjeliji 26. februarja mednarodna železniška konferenca, na kateri bo. do rešili vprašanje vzpostavitve železniškega prometa na obmejnem prehodu Kremeni-ci. Otvoritev železniškega prometa na tem drugem obmej. nem prehodu na jugoslovansko grški meji bo velikega pomena za obe državi glede na razširitev blagovne izmenjave med Grčijo in Jugoslavijo. Danes je prispela v Beograd skupina bolgarskih Zidov, ki bodo čez Italijo odpotovali v Izrael. Bolgarski Židje, ki so prispeli iz Bolgarije lačni in raztrgani, so izjavili novinarjem, da je danes v Bolgariji mnogo slabše stanje kakor pod režimom kralja Borisa. Ljudstvo je obupano in nezadovoljno. Bolgarski Židje so tudi izjavili, da so jih bolgarske oblasti na meji dejansko izropale. Po njihovih izjavah živi danes v Bolgariji še okrog 5.000 Zidov, ki so izpostavljeni najrazličnejšim zatiranjem, čim izrazijo željo, da bi se radi izselili. Dosedanji prosvetni minister LR Srbije Mitra Mitrovič je bila sprejeta v diplomatski zbor državnega tajništva za zunanje zadeve. To je prva že. na v Jugoslaviji, ki je dobila diplomatsko funkcijo. a b. v Zahodni Nemčiji BONN, 10. — Zvezna vlada je danes odredila razpustitev skrajno desničarske organizacije «Freikorps Deutschland«. Se prej so sporočili, da so aretirali štiri voditelje te organizacije. Kakor je poročal načelnik-odseka za javno varnost pri notranjem ministrstvu, so oblasti izvedle preiskavo na stanovanjih 33 predstavnikov te organizacije v številnih krajih Severne Nemčije. Zaplenili so veliko količino materiala, medtem ko so prve preiskave policije — tako je izjavil omenjeni načelnik — popolnoma potrdile sum oblasti. Dalje je omenjeni predstavnik dejal, da ni bilo mogoče ugotoviti, ali obstajajo kake vezi med to organizacijo in Naumanovo skupino kot celoto, kar pa je bilo mogoče dokazati glede odnosov med razpuščeno organizacijo in enim od članov skupine Nauman. Ta je dr. Gruenther Scheel, bivši predstavnik nacističnih študentovskih organizacij, ki pa je bil že aretiran skupno z drugimi, ki so zapleteni v delovanje Naumanove skupine. Poročilo, ki ga je danes objavila vlada, označuje organizacijo «Freikorps» za polvo-jaško organizacijo, katere člani se imajo še vedno po vojaški prisegi vezane na Hitlerja ter priznavajo kot zakonitega naslednica rajha in Hitlerjevega naslednika admirala Karla Doenitza, ki je sedaj v zaporu za vojne zločince. Organizacija, ki je bila ustanovljena 20. julija 1951, si prisvaja program v 25 točkah bivše nacistične stranke in se izreka sovražno Zidom, jezuitom in masoneriji. Njen namen je zavojevanje oblasti. Gre za organizem, ustanovljen po vojaških načelih. Zdi se da se voditelji proučili možnost določiti neke vrste «vlade v senci« in «senata v senci«, ki bi morala prevzeti oblast v primeru spremembe režima. Vladno poročilo pravi dalje, da so za nasilno odstavitev vlade ustanovili «oddelek s posebnimi nalogami in «zbor mož za posebne zveze«. Ta dva organizma bi morala nastopiti v primeru da bi bil «Frei-korps« prepovedan. Končno pravi poročilo, da je urad za obrambo ustave že mesece sledil nezakonitemu delovanju omenjene organizacije in da je vlada nastopila, ker je prišla do zaključka, «da so se znašli pred resno revolucionarno nevarnostjo*. PARIZ, 10. — Federacije X* bombaž v Veliki Britaniji, Belgiji, Nemčiji, Italiji, Franciji m Švici so ustanovile evropsko zvezno komisijo za bombaž. PRIMORSKI DNEVNIK Slab, zaničevanja vreden človek je oni, ki se nemo klanja, brez odpora. FR. GOVEKAR = 3 II. februarja!*1 OB IEMAPMEM PREKLICU STAVKE V CK DA Danes, sreda II. lebruarj- Marija, Vratigoj Sonce vzide ob 7.14 ln 17.26. Dolžina dneva 10.12. W vzide ob 5.34 in .zatonei ob Jutri, fceir.ek 12. februarja Evlalija. Cvetna Sindil borbe talni orga sno razpn nizaci iložen iii zai ije d pravil elavs iata ilva Komorom si z Šitve * Kaj \i delodajalci ne morejo predstavljati za delavstvo zadovoljive re z arbitražo urada za delo v vprašanju delavcev javnih skladišč P | «IL CORRIERE Dl TRIESTEa NAJNOVEJŽI PODATKI 0 6IBAHJU MENIČNIH PROTESTOV DOKAZUJEJO: Fdl 0 IrSfO Porazen porast meničnih protestov mmm\\ kot posledica pomanjkanja gotovine Včeraj smo poročali, da bodo ielavci v CRDA stopili v stavko, kar pa se ni zgodilo. Predvčerajšnjim zvečer so namreč voditelji Enotnih sindikatov in Delavske zbornice sklenili, da bodo napovedano stavko preklicali, ker jim je Urad za delo sporočil, da je ravnateljstvo CRDA pripravljeno pogajati se s tovarniškimi odbori glede rešitve znanega spora o disciplinskih predpisih. Ko so delavci predvčerajšnjim odšli z 5le*a, niso še nič vedeli, da bo stavka odpovedana in so šli zato včeraj na delo prepričani da bodo stavkali. Ker imata nad sporočili E-notnih sindikatov in Delavska zbornice «Umta» oziroma «Giornale di Trieste« popoln monopol, seveda nismo mogli nikjer dobiti vesti o preklicu stavke in smo o njej poročali, kot smo izvedeli od delavcev. Tak monopol nad sindikalnimi vestmi pa je vreden vse obsodbe Medtem ko so odpovedali stavko, so sklenili, da se bodo delavci še nadalje vzdrževali nadurnega dela. Tako tudi včeraj niso delali nadur. Vse kaže. da sindikati pristajajo na kompromisno rešitev. Vprašanje pa je. koliko bo taka rešitev v interesu delavcev. ki so se tako dolgo odločno borili proti poskusom delodajalcev, da hi uvedli v tovarne pravo fašistično disciplino. Prav je, da se ravnateljstvo CRDA pogaja o notranjih vprašanjih v podjetju s to v ar niškimi odbori, toda predvsem bi moralo najprej preklicati svoje disciplinske predpise. Sicer se bo iz vsega tega izcimil le formalen kompromis brez vsake vsebine Poleg tega pa že zadoščajo za reden potek dela v tovarnah in ladjedelnicah določbe ki jih vsebuje kolektivna delovna pogodba. saj delavcem že tako ne plačajo zamujenega časa. Spričo dolgotrajne ofenzive delodajalcev to je Confindu-strie v Italiji in tukajšnje Zveze mdustrijcev, ki bi hoteli polagoma odvzeti delavcem vse priborjene pridobitve morajo biti delavci zelo budni proti vsem poskusom, da bi jih nekako uspavali s kompromisi in takt odvzeli njihovi borbi vso ostrino. Delodajalci se že dolgo poshižujejo taktike, da najprej močno napnejo lok nato pa skušajo s posredovanjem Urada za delo čim manj popustiti od svojih u-Tirepov. To potezo so ponovil) tudi sedaj. Sindikalni voditelji morajo upoštevati odločno voljo, ki so jo pokazali delavci v zadnjih sindikalnih borbah. Stavka pristaniških delavcev, delavcev Javnih skladišč, petrolejskih delavcev in delavcev CRDA je pomenila več kakor priložnosten in kratkotrajen protest proti delodaji’cem Delavci so hoteli s svojim stavkovnim gibanjem povedati da je dovolj samojolje delodajalcev in da je treba postaviti proti vsej tej samovolji močen jez ter se izkopati iz dolgega sindikalnega mrtvila Vsa ta prebuditev razredne zavesti delavcev je bila lep dokaz, da so še iive med njimi kljub vemu drugačnemu videzu močne borbene sile. ki le čakajo, dn se la)i~ ko sprostijo. Prav naloga sin-dikatov pa bi bila da te prebujene sile pravilno usmerjajo in ponovno vzpostavijo vsaj ravnovesje sil med delom in kapitalom, tako da bi se indu- strij« v prihodnosti dobro premislili preden bi delavstvo ponovno izzivali z ukrepi, kakor so bili zadnji disciplinski predpisi v CRDA. Na žalost pa vse zopet kaže. da sta vodstvi obeh omenjenih sindikatov zopet zamudili priliko, da pravilno izkoristita veliko borbenost. ki jo je pokazalo delavstvo Ta borbenost pa je le ponoven dokaz da je med delavstvom še vedno globoko zakoreninjena razredna zavest da pa ti sindikati niso kos svoji nalogi in s tem objektivno spravljajo vodo na mlin delodajalcev. Vsakomur mora biti jasno, da bi bilo zelo žalostno in porazno, če bi se morale vse sile, ki so se pokazale v zadnjih sindikalnih gibanjih, razbliniti ter ne bi bilo iz vseh teh irtev ni.iu.kega sadu. Prav iz teh razlogov so delavci upravičeno zaskrbljeni. Tako se tudi uslužbenci Javnih skladišč vprašujejo, zakaj jim do včeraj zvečer niso še ničesar sporočili o arbitražni razsodbi Urada za delo Na skupščini jim je namreč pretekli petek Gombacci obljubil, da bo Urad za delo sporočil svoje odločitve ie v soboto ali najkasneje v ponedeljek. Včeraj pa so delavci še vedno zaman čakali na razsodbo. Tudi ta primer nam kaže na nedoslednost sindikatov, zlasti če pomislimo da so delavci cel teden stavkali in zgubili zato celotedensko mezdo. Kakor piše včerajšnji til Corriere di Trieste-a, je Fronta za neodvisnost STO poslala pretekli mesec študijski komi. siji Socialistične internacionale poročilo o položaju v Tistu. V tem poročilu se je Fronta za neodvisnost dotaknila vseh glavnih vprašanj Trsta, o katerih razpravljajo v mednarod nem svetu s posebnim poudar. kom na nesmiselni predlog za plebiscit, ki ga je dala vSozia-listična stranka Julijske kraji. ne». Fronta za neodvisnost je predočila omenjeni komisiji tudi nedemokratični in nezakoniti sistem, ki je značilen za zadnje volitve v coni A in je navedla vzroke, ki naj bi po mnenju Fronte narekovali po. trebo po dejanski ustanovitvi STO Končno so proučili tudi tako imenovano tristransko nO-to in nepotrebne londonske sporazume iz maja 1952. Kot poroča isti list, je tajni, štvo Socialistične internacionale potrdilo prejem poročila Fronte za neodvisnost in zago. tovilo, da ga bo proučilo z naj-večjo pazljivostjo. V lanskem letu je 19.181 protestiranih menic doseglo vrednost 437 milijonov lir S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA NAMESTO DEMOKRATIZACIJE JAVNE UPRAVE jatanjs monopolizma v rokah iredantistov Svetovalec Ljudske fronte tov. dr. Jože Dekleva je ostro obsodil ta nedemokratični manever in glasoval proti predlogu odbora Tudi na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je de-mokrščanska večina odložila na prihodnjo sejo predložitev zaključne resolucije o vprašanju socialnega skrbstva. Zupan je izjavil, da mora občinski odbor še proučiti nekatere predloge svetovalcev in na podlagi teh izpopolniti že razdeljeno resolucijo. Glavni predmet včerajšnje seje je bil predlog, ki ga je predložil občinski odbor občinskemu svetu, na podlagi katerega naj bi občinski svet po. oblastil občinski odbor, da lah. ko izvaja določene sklepe brez odobritve občinskega sveta. Predlog predvideva predvsem pooblastilo občinskemu odboru, da sam odloča o raznih vprašanjih posesti in lastnine, sodnih postopkih (pravnih in upravnih) in predvsem o nakupu raznih st.vari v višini do 5 milijonov lir vrednosti. Poleg tega bi si hotel občinski odbor zagotoviti pravico do odločanja pri izdajanju kreditov, sklepov raznih pogodb, prav:ce do lastnine za vrednost do 5 milijonov lir, za izdelovanje načrtov za razna de. la, dobave, licitacije in razne pogodbe, izvajanje del v občinski režiji za vrednost do 5 milijonov lir. Končno bi občinski odbor hotel sam odločati upokojitvi občinskih usluž-1 encev zaradi starosti, spreje. mu ostavk uslužbencev in vseh tistih ukrepov, ki zadevajo občinske uslužbence v mejah pravilnika. Po dolgi in zelo razburjeni razpruvi, je bil predlog z nekaterimi popravki, ki so jih svetovali demokrščanski in neofašistični svetovalci, sprejet z večino svetovalcev odbora in MSI. Proti predlogu so glasovali predstavniki SILF, kcminformistov, PSI in Fronte za neodvisnost. Pri utemeljevanju svojega stališča Je predstavnik Slovansko - italijanske ljudske fronte dr. Jože Dekleva poudaril, da gasuje proti predlogu; ker v organih občinske uprave ni za- stopana manjšina, ki ima mož- ter po svoji navadi začel govo-nost le na sejali občinskega riti o preganjanju Italijanov v sveta nadzorovati delovanje i Istri itd. Govoril je dalje o člo-obiinskega odbora in ker bi!večansk:h pravicah in svobo-to pomenilo, odpovedi delokroga ; ^činah, pozabljajoč seveda na občinskega sveža v korist ob- j »svobodo«, ki jo danes uživajo V preteklem letu, zlasti v zadnjih mesecih, se je vedno bolj čutil zastoj v trgovini, padec prodaje, pomanjkanje gotovine, kar je privedlo trgovce do številnih novih načinov prodajanja, do povečanja reklame, raznih »belih tednov*, popustov, posebnih popustov, razprodaj, ki postajajo predvsem sredstvo za primamlja-nje kupcev itd. Na drugi strani pa je zastoj v trgovini znak za splošno stagnacijo, ki grozi celotnemu gospodarstvu. V tej zvezi so zelo zgovorni podatki o gibanju meničnih protestov, ker je število protestiranih, neizplačanih menic gotov znak, koliko denarja so imeli kupci oziroma, koliko stvari bi radi kupili, a jih iz enega ali drugega razloga niso mogli plačati. Po 1948. letu, ko se je kupovanje na obroke pričelo razširjati tudi v Trstu m je v letu dni postalo običajno m so prešli na ta način prodaje prav vsi trgovci, se število meničnih protestov vsako leto bru 29,8 milijonov lir. v decembru pa že kar 40,5 milijonov lir. Te številke so naravnost porazne in označujejo dejansko stanje tržaškega gospodarstva bolje, kot še tako hlesteča poročila o industriji in ostalih panogah gospodarstva. Repentaborska občina * 32 000 lir za poplav jence Na naiem podeželju nadaljujmo z akcijo za pomo{ poplav-ijencem. Jutri bodo končali s pobiranjem prostovoljnih prispevkov v občinah Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor. Iz repentaborske občine smo dobili obvestilo, da so po vaseh nabrali doslej 32 600 lir, 5.000 lir pa je darovalo osebje na županstvu Prebivalci Velikega Repna so zbrali skupaj 18 450 lir, oni s Cola pa 14.450 lir. H krvni banki se še naprej dviga. V prvih dveh letih'je v”tM? darovalci krvi. Med bil ta dvig normalen in mor- zadnJlmi ?e,Je prijavilo čez 60 agentov civilne policije ki so sklenili darovati kri na lastno iniciativo. Zdi se, da se bo to število še povečalo, kajti brez-dvoma bodo tudi drugi sledili zgledu svojih kolegov Tudi višina denarnih prispevkov se še vedno veča Doslej so tržaška radijska ustanova in druge, ki tudi pobirajo denarne prispevke, zbrale skupaj nekaj manj kot 8 milijonov lir, namenjenih poplav-ljencem iz Anglije. Belgije in Holandije. Akcija se nadaljuje. činskega odbora in s tem dopustiti še v večji meri monopoli-zacijo upravnih funkcij v rokah večine, ki namerno izloča Slovenci v Italiji, kjer od časa do časa mečejo in postavljajo bombe na slovenske šole, slovenske trgovine in ustano- preds Savnike večine iz vseh J ve, na stanovanja Slovencev, občinskih ustanov. Končno, je; ter odrekanje Slovencem naj-dr. Dekleva zastopal stališče, | osnov.iejše narodne pravice, da hi mo) ali v občinski upravi Poleg tega je župan sporočil, težiti za demokratizacijo javne j da je prejel brzojavko, ki spo- uprave, da se vse delovanje javne uprave približa volivcem. rroti predlogu je glasoval tudi odbornik Bonetti (PSVG) iz enostavnega razloga; «ker ga zadeva sploh ne zanima...». Ob začetku seje se je župan spomnil na 6. obletnico podpisa mirovne pogodbe z Italijo, k’ jo je označil za krivično roča, da je srečno prispela na HoHndsko prva pošiljka pomoči za poolavljence, ki so jo zbrali v Trstu. Na seji so razni občinski odborniki in občinski svetovalci predložili v odobritev sklepe u. pravnega značaja in postavili nekatera vprašanja tudi u-pravr.ega značaja. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obupani brezposelnež obsojen zaradi tatvine Potem ko je poskusil že vse poštene poti, da bi prišel do nekaj denarja, je v skrajnem pomanjkanju izvršil tatvino, ki ga je pripeljala v zapor ZASKRBI JE\OST NASiH KRAŠKIH MLEKARIC nadzorstvo nad Mlelo mleka ml ho postavljeno m drogo osnovol Pritožbe mlekaric zaradi neupravičenih glob - Ali je kaznovanje v zvezi zgraditvijo nove centralne mlekarne? V zadnjem času se je v našem uredništvu zglasilo več žensk, ki nosijo mleko z zgornjega predela tržaške okolice v Trst ter ga dobavljajo posameznim gospodinjam, prosile so. da bi nekaj napisali o njihovih težavah ki jih imajo zaradi nepravilne kontrole mleka s strani agentov občinskega higienskega urada. Neka raznašalka mleka iz Zgonika nam je povedala, da je pred časom vsak dan pripeljala mleko v Trst ter ga že pričela raznašati svojim odjemalkam. Naenkrat je pristopil k njej agent higienskega urs*-da, jo povabil v neko vežo in ji odvzel merico mleka, potem je seveda zapisal še njene osebne podatke in ji izročil listek s številko ter naročil, naj pride čez osem dni v urad, kjer ji bodo povedali kako in kaj. Zenska je res prišla čez osem dni na nnročen naslov, kjer pa so ji izjavili, da mleko odgovarja zahtevanim predpisom in da torej lahko gre. Toda pred kratkim je nepričakovano dobila sporočilo, da mora plačati 8.000 lir globe, ker v mleku ni bilo zadosti maščobe. Neka druga ženska nam je povedala, da ima kravo, ki ji daje prvovrstno mleko. 2e večkrat so jo na cesti ustavili ter ji odvzeli običajno merico, vendar ni nikoli plačala globe. Toda tudi njej so lepega dne poslali sporočilo, da mora plačati ne';aj tisoč lir, in sicer zaradi tega. ker mleko ne odgovarja zahtevanim predpisom, Takih primerov je bilo v zadnjem času zelo dosti ter se mlekarice upravičeno sprašujejo ali ni morda ta način #pb-davčevanja» v zvezi z gradnjo centralne mlekarne, v katero naj bi bile mlekarice prisiljene nositi mleko, ko bo ta seveda zgrajena. Menimo, da je zaskrbljenost naših mlekaric upravičena, saj je primerov res toliko, kot da bi vse ženske nosile v Trst samo «krščeno» mleko. Številni primeri o zamenjavi mlečnih vzorcev dokazujejo da nekaj ni v redu. S tem seveda ne mislimo reči, da prav nobena mlekarica mleka ne posname preden ga pripelje v Trst. Toda v današnjem času, ko vsaka gospodinja teži za čim kvalitetnejšim mlekom in zavrača slabo, se nam zdi le malo verjetno, da bi gospodinje, ki mleko od njih kupujejo, tolerirale tako izrabljanje, ko pa imajo vendar v vsaki mlekarni dovolj dobrega mleka na razpolago. Zato bi bilo prav, da se uvede drug način nadzorstva nad mlekom. Analize bi morale biti izvršene takoj na mestu ali pa bi bilo treba povabiti mlekarico na urad, kjer bi analizo izvršili v njeni prisotnosti. S tem bi odpadla vsa sumničenja. ki danes letijo na higienski urad predvsem pa bi se zanikalo govorice o dolgoročnih namenih in ciljih, ki naj bi si jih zastavil Marzotto oz. tisti, ki bo upravljal njegovo mlekarno. Edoardo C., čeprav v naj’ lepši mladosti 19 let in močne postave ter z voljo do dela, nikakor ni mogel dobiti zaposlit, ve, čeprav je potrkal na nešte-vilna vrata. Fanta je brezposelnost zelo užalostila in nekega dne je hotel v obupu celo napraviti samomor. To pa se mu ni posrečilo in je fant kasneje dvakrat poskusil stopiti v tujsko legijo. Toda tudi tam ni imel sreče in tako je bil prisiljen pohajkovati po mestu v iskanju zaposlitve. Nekega ane je Edoardo poslal celo pismo svojemu očetu v katerem je bilo rečeno; «Ko boš prejel to pismo, bom verjetno že daleč. Mislim, da mi preostaja edino še ta pot. Upam, da si bom ustvaril dru. go bodočnost od katere lahko pričakujem več kot lakoto, revščino in brezposelnost. Tu so samo ljudje, ki ti ne dajo dela in ki se požvižgajo na vse. Tokrat sem prepričan, ds sem potrkal na vsa vrata in povprašal po zaposlitvi, toda ker je nisem dobil in ker nočem ostati na tvojih ramenih bom storil kar bom pač sto-lil. Ce se mi bo tudi tokrat ponesrečilo, tedaj pomeni, da bo skrbela zame do 21. leta država. Pozdrave tvoj Edi». Iz svojega brezupnega položaja je mladenič našel edini iz. hod v tem, da je poskusil srečo s tatvino. S svojim prijateljem Paolom P. sta se nekega dne domenila in sestavila načrt, ki pa jima je prinesel — smolo. Nekaj minut po 21. uri je namreč kaplar civilne policije Bernardo Stella, stanujoč na Miramarskem drevoredu, prišel domov in opazil, da so bila vrata stanovanja napol odprta m na notranji strani blokirana. Takoj je zasumil, posebno ker je opazil, da se nekdo sprehaja po stanovanju, da so ga obiskali tatovi. Stekel je na dvorišče in začel kričati «Na pomoč, tatovi». Tat se je seveda ustrašil in izginil. Kaplar je stekel na cesto, vendar DKUZA BX1 V Et E R priredijo NOVINARJI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kdaj ? Kje? ni našel nobenega sumljivega Človeka. Dva zakonca, ki sta tedaj šla mimo, sta mu izjavila, da sta kakih 100 metrov niže videla nekega mladeniča. Stella je šel tja in se legitimi. ral ter seveda zahteval od mladeniča osebno izkaznico. Ta jo je v strahu izročil in ker ni agentu dal povoljnega odgovora, ga je Stella pridržal in poklical druge agente na pomoč. S pomočjo svojih kolegov je Stella s silo odprl vrata, ki so bila zabarikadirana s stolom in fottljem ter opazil v notranjosti stanovanja, kjer te vladal strašen nered, da mu je fant odnesel celo vrsto zlatnine, last njegove žene, v vrednosti 110.000 lir ter potni list, železniško izkaznico in drugo. Fanta, ki ga je prej pridržal, so zaslišali in ta je izdal, da je ravno C. izvršil tatvino, medtem ko je bil on na straži Policija je seveda že zgodaj naslednjega dne aretirala mladega C., pri katerem so našli tudi samokres, in ga odpeljala s seboj na poveljstvo, kier je fant vse priznal in izdal tudi skrivališče, v katerem je spra. vil ukradeno blago. Policija se je odpravila v bližino vile De Angeli nad Ul. Baiamonti in res našla ukradeno zlatnino. Ker je nekaj dni prej neki Duilio Giarri, stanujoč v Ui. Valmartinaga, ki je stric aretiranega C„ prijavil tatvino v svojem stanovanju, je policija obtož'la oba mladeniča, da sta jo onadva izpeljala. Oba sta seveda to obtožbo zanikala. Včeraj sta se morala oba zagovarjati pred sodiščem, ki ju je obtožilo obeh tatvin in kljub res lepemu obrambnemu govoru odv. Uglessicha, ki je mladega C. prikazal za mladeniča željnega dela In ne po-hajkanja, ki je zašel na slabo pot pT krivdi gnile družbe, ki ni zmožna dati mladini potrebno in zaželeno delo, je sodišče oba obsodilo in sicer C. na 1 leto in 4 mesece zapora ter na plačilo 8.000 lir globe, P. pa na 1 leto in 4 mesece zapora. C. bo moral tudi presedeti še dva meseca zapora zaradi posesti orožja. Obtožbe druge tatvine sta bila oba oproščena, ker je nista izvršila. Oba bosta morala nadalje povrniti Stelli škodo v višini 20.000 lir in obenem plačati odvetniku, ki je branil Stellove zasebne koristi, 20.000 Ur. Predsednik: Fabrio; tožilec: Pascoli; zapisnikar: Pivk; o-bramba; odv. Uglessich in For. resio; zastopnik civilne stranke odv. Padovani. dvig normalen in mor da celo ugoden, saj je samo dokazoval, da se nov način prodaje, ki je za kupce brez dvoma ugoden, krepko uveljavlja. Ko pa se je v letih 1949 in 1950 kupovanje na obroke že krepko vpeljalo, bi pričakovali, da se bo število meničnih protestov počasi u-stalilo na doseženih visokih številkah in da ne bo raslo naprej. Pričakovati je bilo namreč treba, da bodo ljudje kupovali normalno in da bo raed kupci, ki razpolagajo s sredstvi vedno le neki malenkosten odstotek ljudi, ki hočejo plačevanje na obroke izkoristiti, ali pa ki zaradi nepredvidenih razlogov niso mogli plačati zapadle menice. Ta predvidevanja pa se žal niso uresničila. Lani so v Trstu in okolici predložili 19.181 zapadlih n|enic, kar je za 3.314 več kot predlanskim. Skupno so predložili menic za 437 milijonov lir. Predlanskim- <1951. leta) pa so zapadle menice veljale 379,8 milijonov lir. Porast je izredno visok tako glede števila kot glede vrednosti zapadlih menic in ga nikakor ne morimo obrazložiti z normalnimi vzroki; nepremišljenostjo kupcev, trenutnimi finančnimi zadregami zaradi - smrti, porok, rojstev, bolezni in sličnimi težavami. Pn tudi nepoštenost kupcev ima svoje mere.^aj so sleparji k sreči zelo rvdko posejani in tvorijo .med osebami, katerih menice so zapadle, le zelo nizek, neznaten odstotek. Visoko šetvilo protestiranih menic si lahko sedaj razložimo edino s pomanjkanjem denarja, vedno hujšim pritiskom brezposelnosti, skratka s slabšanjem gospodarskega položaja. Do sličnega zaključka nas privedeta še dva podatka o zapadlih menicah. Izredno se je namreč povečalo število menic izdanih na višje vsote, kar pomeni, da mnogi trgovci (ki jemljejo blago po večini na kredit) niso mogli prodati blaga in so bili zaradi tega prisiljeni ustaviti izplačila. Seveda je ta druga plat še vedno tesno povezana s prvo, ker ni mogel plačevati in kupovati mali človek, ki predstavlja osnovnega potrošnika velike večine kupcev so prišli v težave tudi trgovci. Število protestiranih menic je izredno poraslo proti koncu leta. Primerjali bi samo novembru je bilo prijavljenih novembru je bilo pripravljenih 1.208 zapadlih menic, v decembru pa že kar 1.649. Vrednost teh menic je znašala v novem- da, sta vozili trčili. Saule je zaradi sunka zletel na tla, ven. dar se je takoj nato dvignil, ker je vse kazalo, da se je samo malo popraskal po kolenih. Zgodaj popoldne pa se je Saule sam oglasil v bolnici, kjer so mu nudili vso pomoč, kajti zdravniki so mu ugotovili udarec po gležnju leve noge ter praske po prstih leve rok?. Saule je po prvi pomoči odklonil nadaljnjo postrežbo, ker so ga zdravniki hoteli pridržati na ortopedskem oddelku ter je odšel domov. Po mnenju zdravnikov bo ponesrečenec o-krevai, če seveda ne bo komplikacij, v 8 ali 20 dneh. Predavanje o .Evropski federaciji” in funkcijah IržaSfiefla rslaniSCa Včeraj zvečer ;e na sedežu tržaške trgovske in industrijske zbornice predaval redni profesor politične ekonomije univerze v Genovi in generalni tajnik italijanskega združenja ekonomistov Volrico Travagli. ni o temi; ((Gospodarska vprašanja evropske federacije in funkcije tržaškega pristanišča« Na predavanju so bili prisotni člani tržaškega združenja indu. ■strijcev, predstavniki trgovske zbornice, javnih skladišč, železnic in ostalih gospodarskih organizacij mesta. Profesor se je v svojem skoro dveurnem predavanju ustavil predvsem na gospodarskih ko. ristih, katere bi evropska federacija prinesla in na potrebnih etapah za dosego take federacije. Problem je zelo zanimiv, je E a obenem zelo zapleten, zato omo o vprašanju evropske federacije in gospodarskih po. sledic, ki bi jih prinesla, razpravljali podrobneje v posebnem članku, v katerem se bomo podrobneje ustavili tudi na pogledih, ki jih je razložil v včerajšnjem predavanju prof. Travaglini. Po trčen u najprej domov potem 03 v bolnico zaradi bolečin Okoli 10. ure je 46-letni Josip Saule, stanujoč pri Sv. M. M. Sp. 543 vozil s svojim motorjem «DKW» po Ul Carpi-neto v smeri Skednja, ko je na ovinku, ki zavije v Skedenj, sko ulico, trčil v avto «Fiat 1100», katerega je vozil 55-let-ni Giovanni Berne, stanujoč na D’Annunzievem drevoredu. Av. to je tedaj prihajal iz nasprotne smeri, to je iz Skednja in prav na ovinku, ki je zelo nevaren zaradi majhnega razgle- llVtzli v ni h hiivijotii /ti ledom Epidemija influence v mestu spravila v posteljo veliko število Tržačanov NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan 2; Pic ciola. Ul. Orian) 2; APa Salute, Ul. Glulia l; Seravallo, Trg Ca-vana 1; Harabaglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Mrzli val, ki je zajel vso Srednjo Evropo ni prizanesel našemu ozemlju: že tri dni beleži lokalna metereoloika postaja nizke temperature, ki segajo do 8 Stopinj C pod ničlo. Včeraj popoldne pa je v mestu pričelo deževati, medtem ko je vso gornjo okolico do prviu vzpetin nad mestom pobelila tanka plast snega, ki ni presegla S cm debeline Zaradi dežja in snega so proti večeru zamrznile ceste v vsej gornji tržaški okolici. Avtomobilisti so morali voziti zelo počasi, ker bi vsako zaviranje v hitri vožnji pomenilo zdrseti .v jarek ali obcestni zid Uprava državnih cest je po tvoji strani poskrbela, da so vse večje vzpone, ostre o-vinke in najbolj prometna križišča posuli s peskom in drobnim kamenjem Iz Slovenije pa tudi iz Severne Italije poročajo o hudem mrazu fe» dosega 20 in več stopinj pod ničlo Zdi se, da mraz ne bo tako kmalu ponehal, pri čemer bodo prizadeti predvsem reveži in brezposelni ki nimajo sredstev, da bi si nabavili draga drva in premog. Ce bo tako vreme ie trajalo — želeti bi bilo, da ne — tedaj bo morala občinska podporna ustanova podvzeti primerne ukrepe, da bo revežem pomagala, kar je toliko bolj nujno v tem trenutku ko je naše me'to zajel tudi val sicer ne nevarne pa zato toliko bolj nadležne epidemije influence. Po stopnicah je padel Zaradi bolečin na hrbtu in vidnega znaka udarca z verjet- no poškodbo hrbtenice so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedskem oddelku 59-Ietnega upokojenca Pietra Parovela, stanujočega v Ul. Bonomo 13, ki je izjavil, da je predvčerajšnjim zvečer med hojo po stopnicah, ki gredo iz Drevoreda XX. septembra v Ul. Bonomo, nerodno padel in se potolkel po hrbtu. Ker po padcu ni začutil nobenih bolečin, se je od. pravil domov, vendar so ga včeraj zjutraj hude bolečine pripravile do tega, da je poklical rešilni avto in se zatekel v bolnico. Parovel bo okreval, če seveda ne bo komplikacij, v 10 ali največ 70 dneh. Zaradi noZa v hrbet v zapor in pred sodnika Včeraj zjutraj so odpeljali v koronejske zapore in prijavili sodišču 52-letnega Josipa Lo-vriho pod obtožbo, da je povzročil svojemu sinu (dolinskemu županu) hude telesne poškodbe, ko mu je v vinjenem stanju zabodel žepni nož v hrbet. Pri padcu si je zlom la stegnenico Med hojo po Ul. del Teatro Humano je 68-letna Anna Or-zan vd. Luglio, stanujoča v Ul. Caprin, nerodno stopila in padla, pri čemer si Je zlomila steg. nenico leve noge. S taksijem se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku. Njeno stanje je resno. Nov urnik mesnic od 1. marca dalje Predsednik cone je po proučitvi stvarnega položaja m po mnenju prizadetih izdal dekret glede urnika mesnic, ki prodajajo goveje in konjsko meso Nov urnik ki stopi v veljavo 1. marca t. 1 in velja za vse občine cone A Tržaškega ozemlja, prinaša naslednje spremembe: V ponedeljkih bodo vse mesnice zaprte; v času od torka do sobote bodo odprte od 6. do 13. ure; v nedeljah od 6. do n ure. V dneh pred prazniki, ko je vse zaprto, bodo mesnice odprte: v času od 1. septembra do 30. junija od 6. do 13. ure in od 16. do 19.30 ure; v času od 1. julija do 31 avgusta pa od 6. do 13. ure ih od 16.30 do 20 ure. Kdor se ne bi držal novega urnika, bo kaznovan v smislu obstoječih zakonov. ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes zvečer ob 20.30 bo Zi *;d «B» v parterju in na balkonih ter za red «A» na galerijah druga predstava Ponchtellijeve opere «La Gioconda« z istimi, nastopajočimi kot pri premieri. Dirigira F. Mo linari-Pradelli V petek tretja predstava opere v koncertni priredbi prof. Karla Boštjančiča. Pevskim zborom Jo toplo priporočamo. — Dobijo jo lahko na sedežu SHPZ v Ul. Roma 13/11. Vabimo otroke na veselo PUSTNO BAJANJE ki bo v nedeljo 15. t. m. In v torek 17. t m. v Gregorčičevi dvorani od 3. ure popoldan do 7. ure zvečer. Smeha in šale ne bo manjkalo. SOFERSKI TEČAJ bo od 20. februarja 1953 dalje v NABREŽINI, Ca-ve St. 63 pri P e r t o t u . ADEX IZLETI 21. IN 22. FEBRUARJA ENOINPOLDNEVNI IZLET V ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK ln na PIVKO 21. IN 22. FEBRUARJA DVODNEVNI IZLET V NOVO GORICO Vpisovanje do 14. t. m. 21. IN 22. FEBRUARJA DVODNEVNI IZLET V NOVO GORICO KANAL MOST NA SOČI TOLMIN ■/pisovanje do 14. t. m. 2*. FEBR. IN 1. MARCA OVODNEVNI IZLET V IDRIJO ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK in na PIVKO ($t. Peter na Krasu) I. MARCA DVODNEVNI IZLET V SK0CIJANSK0 JAMO Vpisovanje do 14. t m. pri «Adria - Exj>ress», UJ, F. Severo o-b - tel. 30243. VSTOPNICE za predstave SNG v Trstu bodo odslej na prodaj samo v UL. ROMA 15/11. v običajnem času od 11. do 13. in od 17. va ^ Mr.ssimg Serato, Paolz Ideale. 16.00: «BahansKi f" M. Carroll. ...mM Impero. 16.00: «Smrt tfft. potnika«, Frederich M« nji dan. CJ Italia. 16.00: «Grand Garbo, Joan Crawfor“; t , ce Beery, John BarrVfU Via le. 16.00: «Lokostre ec S!fi kontinenta«, barvni U«0’ «Na mejah svets«. Kino ob morlu. 16.00: velike oči», Silvana P>"'r U. Tognazzi, C. Croccolj'# Masslmo. 16.00: Margarlta Deval. stično delo. Sledi: *ntrf gozda«, barvni Moderno. 16.00: »Skriv11®^ Gleen Ford, Viveca L ? ) Savona. 15.00: «Prek*‘' VVilliam Povvell, J«118 , Barvni film. A Secclo. 16.00: «Avaut“f pr<". Pola«, G. Cooper, Ferroviario. 16.00: <;Z*r.vcl 'Ž vseh«, B. Grable. Vittorlo Veneto. 15.3jln,etS šala«, Cary Grant, , gers. Zabavno in orl* in®5 Azzurro. 16.00: «c,rn ecotl Charlton Huston. L. ^ veča Lindfors. ,*nlK Beivedere. 16.00: «Pov^ ||t>< ny», Gary Cooper. Marconi. 16.00: «Dam3S]Letr Bogart, Marta Toren. . pustolovščine. , ,.tj iA Novo cine. 16.00: »Prek** W Jane Russel, Grouc««‘ ety polšja Martine Carol. prepovedano. . Radio. 16.00: »Nebo ka», Gene Tierney._D°®nj Frank Sinatra, Poln.0 •'"eto Orteon. 15.30: «Caro»n' ^ mn.. i ____________* Doj*V Charles Coburn. Bar^- SREDA, 11. febnud* ‘ JUGOSLOVANA COKE TB»' 254.G m an 1178JLilA 11.00 Uverture iz ‘rsh in Verdijevih oper. **• in x.i ura: Mladina, telovadb* KJ gj 13.30 Poročila. 13.45 W“5j. K ba. 14.30 Kulturni ra^M Domači zvoki. 1V• 30_ v n orgle. 17.40 JugoslaviJ* v ln plesu. 18.15 J. K rlallk Vv*\ it ‘J delih. 19.00 ' Večerne Lucrezia Borgia. Koncert Komornes^z^;^ Radijski roman v nadalJ^-1* sta p. v. Ubalda uuurezia eorgia. / >V vija v glasbi. 22.00 In razvedrilo. 23.10 lahko noč. 23.30 ZadnJ3 TIIST H’ j 306.1 m ali 98° »ZŠ 7.15 Poročila. 7.35 A /) po radiu, nato 11.30 Zabavna gi< dobna Anglija. 13.00 Pestra operna Harty: Z divjimi gosnj‘' , nltev. 14.00 Poročila. V,30 ska ritmlfna glasba. glasba. 18.15 Brahms: !f molu za Klarinet In melodije. 20.30 Sola , oO p 20.4r> Lahke melodije. /ult« > vinski: Ognjeni ptič- ,0 VJ® Kulturna oddaja. ?';? ginf-i ^ kvartet. 22.00 SlbeHu- 0ljM «. 7. v C.duru. 22-20 revi]. 22.45 Lisztove SK> rti*. Večerni ples. 23.15 Polnočna glasba T K S r *• A 11.00 Teden lahke «■ 0t*d Stuttgart. 12.30 14.00 Uganite avtorja ni solisti: violinist stel n, 17.30 Čajanka« , glasba. 20.15 Večern>« 21.00 Vokalno -koncert s sodelovanje". ta u ke R. Carterl In Bilja. 23.30 Plesna V* M L, O V K » i 327.1 n,. 202.1 m. ‘ -«! 12.00 Obisk pri Be.n2 45 »*||B cu. 12.30 Poročila, j*' v V glasba. 13.15 Po sv*$lr 14.00 Ravel Slvic: flftf ba skozi stoletja "T odd.J M 14.40 Igrajo Veseli.* melodije do melodij ■ n stvenl nasveti.. l6 0r7 00 ^ ce Josefa Haydna ‘'j iiP |! 17.10 Koncertni v3',, oPe >! t-ai uzansKe bgVn medigra. 19-40 z^if: 20.00 Friderik Si s$,/ mornarji. 21.00 Ve .,2oO „ ! mornarji. 21.00 vc^200 kestralne glasbe. 22.15—23.00 Plesna smučarskimi' »ČRNI VRH m*,»s* dne 22. februari® Cena ^ ^ Vpisovanje o« J V m. Odhod iz T.rSt„ cfl>< rf Sjutraj. Prlh”dhod v J* ' ob 8.30. - O«I ga vrha ob !»• ^ uf' irrha od »“• v Trst obj^, SMUCARSKlJjfp j NA FLATAK )}il j <“■« l- B*r. „» f. i> U ct> *• > Odhod lx TrS‘r*nje Vf zjutraj, vpl febr. pri *A < p td' S Ul, F. Severo a Sb» f <2 11. fetoruarja lft8f ml pevski zbor Iz Barkovelj Pevovodja: Milan Perlot OB IZREDNO OSTREM ČLANKU „LIFE“ Ameriški kažejo republikanski nestrpnost do krogi Evrope Prav te dni se v razpolože-Jn,^ertikih UTadnih predznaki iedalie boli opažajo nezarf , ^strpnosti ter nezadovoljstva spričo zelo bor-zLlPCh°V' ki ilh * d°sle, “ “J™11 ® sveži s splošno skihl30 sahodnoevrop-slediTeT 710 ličnem go- T:Sk,em tn drU3lh P°drož-izrednJi P°sebno kar zadeva pereče vprašanje Ev- koTčl obrambne skupnosti nem U splošnem varnost- imim T- Zahodneg“ sveta Ihod? emU Uapadu z Um\Ble,de, na t0- kar se je v je trehn SlCSr Ze dose3lo. * tisi, Priznati, da se stvari Icot h; ^ pom*kajo po polževo, ®Wnnt*~e omenlena stalna ne- Yntt napada prao p niče-”°Pia vplivati, da bi »uš, korist vsai do netili ni P°tref>ne mere vskla-m^Pr0tui0Či si interesi ter [i > samterestranih držav. ‘tči takšlr ie ■ bil° nujno do-^aloZ™ ^avljenost in 0‘novneml F redvsem pri Mitičnean S slehernega Vojaške* gosP°darskega in “ naPora, se pravi, pri širokih ljudskih množicah, bi vsa akcija morala biti že od začetka zasnovana na povsem drugačnem kriteriju, na solid nejši osnovi. Vsakomur je namreč jasno, da bi sleherni sporazum, sleherni še tako dobro mišljen ukrep, ki bi ne našel odziva v osnovnih ljudskih plasteh in bi od le-teh ne bil občuten kot koristen ali nujen, ostal samo papirnat sporazum, jalov ukrep brez potrebnega pozitivnega učinka. In če smo danes priča pojavu, značilnem po tem, da je stališče zahodnega človeka kot v splošnem tako tudi glede vprašanja obrambe lastne svobode in neodvisnosti precej bolj indiferentno kot je to prav, se temu niti nimamo kaj čuditi. Vse, kar je bilo v tem pogledu do danes opravljenega, ker se je s tem v zvezi poskušalo, ni imelo ne pri teh ne pri onih globljih korenin v ljudstvu. Ne bi hoteli o tem na dolgo razpravljati, pripomnili bi le: Preden nekdo zgrabi za orožje, odločen, da ga bo uspešno uporabljal, mora biti zelo trdno prepričan, da je to, za kar se je namenil tvegati lastno s PREŠERNOVE PROSLAVE V AVDITORIJU Mešani pevski zbor Lonjer - Katinara Pevovodja: Just Lovrenčič Mešani pevski zbor iz Plavij Pevovodja: Avguštin Brajnik Moški pevski zbor sV. Vodnik« iz Doline Pevovodja: Cvetko Marc MoSki pevski zbor iz Proseka - Kontovela Pevovodja: Viktor Čermelj življenje, tudi zares vredno njegovega življenja. Dejstvo pa je, da so novi a-meriški politični krmarji prišli do prepričanja, da so vse njihove milijarde, dodeljene raznim zahodnoevropskim državam, predvsem z namenom, da bi se politično, gospodarsko in vojaško okrepile, bolj ali manj slabo naložene. Na osnovi tega so, kot se zdi, tudi pripravljeni izvajati določene zaključke, katerih prvi znaki so danes že prednost komentarjev vsega svetovnega časopisja. Da bo pri tem verjetno prišlo do radikalnejše spremembe ameriške zunanje politike v splošnem m s tem v zvezi tudi do drugačnega postavljanja problema zahodne Evrope, da se bodo s tem v zvezi spremenili odnosi ZDA nasproti posameznim zahodnoevropskim državam, vse to je na osnovi najnovejših političnih ukrepov republikancev, že precej očitno. In prav tako bi morda ne bilo zgrešeno pomisliti, da se bo pri vseh teh no-vin okoliščinah najbolj okoristila prav Nemčija, in to na račun Francije kot tudi Anglije. Naraščajoče gospodarske, še posebno pa vojaške možnosti Nemčije vsekakor ne morejo ostati brez vpliva na Ei-senhoiverja in njegovo dokaj borbeno skupino republikanskih ministrov. Sledeči primer naj bi ilustrativno potrdil ta predvidevanja. Pred kratkim je ameriški časopis »Li/e® objavil članek, ki je izzval val najbolj ogorčenih protestov v celotnem francoskem javnem mnenju. Njegova vsebina je bila, po mnenju Francozov, skrajno žaljiva za ves francoski narod, obenem pa je tudi postavljala v nevarnost že skoraj tradicionalno ameriško - francosko prijateljstvo. Članek, ki je zbudil toliko prahu, začenja približno tako-le: »Kar neverjetno se zdi, da je predsednik francoske vlade M. Rene Mayer že toliko časa na vladi. Pred vojno so se vlade Tretje republike menjale približno vsakih šest mesecev, danes vsake štiri mesece in po 1», Tu se «Life» najprej začudi, kako da ni Mayer podal ostavke že po prvih petnajstih dneh, nakar nadaljuje: »Francoski intelektualci so čestokrat opisovali Ameriko kot deželo gangsterjev in milijonarjev coca-cola. Predstava ameriških državljanov o francoski upravi pa je približno Z -i J , {rxancoski Parlament je gledališče z odrom, kjer sedi predsednik. Igralce predstavljajo predsednik in resorni ministri, publiko pa poslan-ct. Dvigne se zastor in predstava se prične. Na odru pojavi Marijana — sladko dekletce, ki pooseblja Republiko medtem ko se ministrski predsednik in ministri drhteč skrivajo pod posteljo ali za posameznimi deli opreme vsakokrat ko začujejo kak šum ali če nekdo potrka na vrata. Od časa do časa prekorači oder skupina plesalk French-canca-na, dvigajoč pri tem noge ob prekrasnih zvokih Offenbacho-ve glasbe. Od časa do časa se publika dvigne iz dolgočasja ter se odpravi k bifeju. Ce je na svojih mestih ostalo manj od 51 odstotkov publike pome' ni da je vlada padla in pred-1 stava je prekinjena, dokler se ne prijavi nova skupina igral- I cev. Zatem »L ife» ugotavlja: »Res da je takšno pisanje prej-kone zelo žaljivo za Francoze, toda presenečeni bodo, ko bodo mogli ugotoviti, kako je pravzaprav zelo istovetno z mišljenjem večine ameriškega kongresa, ki bo letos glasoval o pomoči inozemstvu». Kot vidimo, je članek za Francoze res skrajno žaljiv, in to ne nenamerno. Predvsem se tn ima kot očiten izraz nezadovoljstva zaradi neizpolnjenih obvez, hkrati pa je to namig, kaj jih čaka, če bi se, da bi zaščitili svoje nacionalne francoske interese, še naprej upirali ameriški politiki, ki teži za ustvarjanjem nekakšnih naddržavnih političnih gospodarskih in vojaških organizmov v Zahodni Evropi, kot protiutež nevarnosti sovjetske ekspanzije. Vprašanje zase je, če je tako politično rezonira-njc Američanov tudi najbolj pametno. Mnenja smo, da ne ravno preveč. Čudodelni rdeči kristali Skupina znanstvenikov strmi vali nimajo perniciozne anemi- smeri so se izjalovili drug za v stekleničico, v kateri je sko- i je. Tako možem znanosti ni, drugim, dokler niso odkrili, da raj neviden košček rdeče sno-1 preostalo drugega, kot da pre-vi. Dobili so ž njo poročilo, da skusijo svoje nove kemikalije skrivnostna moč teh malih rde- na človeških žrtvah anemije čih kristalov na mah ustavi j ki jih prej še niso zdravili na neopazno in zahrbtno plazečo drug način. Ali se pa lahko podvrže človeka v napredova- se krvno bolezen, nevarno malokrvnost (pemiciozna anemija). Ze pred dolgim časom so zdravniki spoznali važnost jeter za nastajanje rdečih krvnih telesc in prišli do prepričanja, da povzroča malokrvnost propadanje ali siceršnja motnja jeter. Zato so predpisali nevarno malokrvnim uživanje velikih količin govejih jeter in mnogo bolnikov je okrevalo. Temu velikemu odkritju, za katero sta dobila dr. George v nem stadiju bolezni poskusom, ki ga bi zelo izčrpali in vendar nič ne koristili? S tem problemom so se ukvarjali do leta 1947, ko je prišla važna vest iz Maryland-ske univerze. Na oddelku za perutninsko gospodarstvo je namreč dr. Mary Shorb ugotovila nekaj čudnega glede družine mlečne bakterije LLD (Lactobacillus lactis Dorner). Kulture te bakterije je hranila z raznimi redilnimi sestavina- Minot in William Murphy leta mi in je pri tem poskusila tu- mesant pevski zbor Iz Razstava izdelkov z mnogostransko uporabo Kot lani je tudi letos v preteklem tednu tvrdka »Hess Brothers* v Allentownu, Pensilvanija, priredila nagradno razstavo raznih novih izumov in izdelkov, ki so mnogostran-sko uporabljivi. Razstavljena so bila razna nova oblačila, stroji in strojni deli, ki So vzbudili veliko zanimanje med obiskovalci razstave. Nagrajen je bil na primer mnogostransko uporabljiv stroj za domača in gospodinjska dela. za katerega zatrjuje tovarna «Magna Engineering Corporation® v Menlo. Kalifornija, da se ga lahko uporablja na 100 različnih načinov, in ki stane 189.50 dolarjev Nobena od ostalih nagrajenih priprav se ne more ponašati s tako mnogostransko uporabljivostjo. Družba «Broil-Quick Compa-ny» iz New Yorka je razstavila štedilnik z Infrardečimi žarki, ki kuha, praži prži. peče, peče na ražnju in sploh na vse mogoče načine pripravlja u-dobno, hiti o in okusno raznovrstna jedila Cena je 69,95 dolarjev. Nadaljnji nagrajeni izum je ženska ročna torbica, ki je povezana s šaiom in ki se lahko nosi kot štola, tunika ali ce lo kot pas. Neka filadelfijska tovarna je poslala na razstavo vžigalnik za cigarete, ki služi istočasno za odpiranje pisem in kot obtežilo za papir Obiskovalci med drugim občudujejo sodobno opremo za novorojenčke ki se lahko uporablja kot odeja, kot otročja vreča ali kol oblekica. Na razstavi so nagradili 24 predmetov, od katerih spada večina v oblačilno stroko, in sicer v prvi vrsti med žensko Konfekcijo in nakit. Pa tudi moda ni bila pozablje-tako .ia primer je dobil moški pas. ki je na itrani bel, na drugi pa OBLEKA IZ NOVE ČUDEŽNE TKANINE TERILEN. Elegantna bluza s širokimi rokavi iz terilenovega pajčolana. Tudi plisirano krilo je iz tkanine, ki Je izdelana stoodstotno iz terilena. Bluza in krilo prideta iz perila kot nova in ni potrebno nobeno likanje ali gubanje. Oblačila iz terilena atra-jajo večno«, se ne trgajo, ogulijo ali drugače izrabijo, odporna so tudi proti moljem. Pravijo, da Jih mora ženska, ki se naveliča take obleke, pač komu podariti, ker jih sama ne more ponositi 1934 Nobelovo nagrado za medicino, je sledilo izdelovanje jetrnih ekstraktov, ki so jih bolniki dobivali z injekcijami ali z uživanjem. Bilo je s tem dokazano, da je v jetrih skrivnostna in mogočna sila, ki lahko kontrolira vso produkcijo rdečih krvnih telesc. Ali bi ne bilo mogoče te skrivnostne tvarine izolirati in s tem pridobiti ogromno močne kemikalije, ki bi jih lahko dajali bolnikom namesto velikih doz jetrnih ekstraktov? Problem, ki so ga znanstveniki študirali dan in noč. Položaj je bil v nekem oziru zelo nenavaden: medicinska raziskovanja se navadno vršijo i poskusi na živalih, toda ži- IZ PRETEKLOSTI KOMINFOR-MOtfSKEGA PUSTOLOVCA D. LAJOLO: M ,,/n s tem vzklikom namera vam začeti pismo, ki ga bom ______ ___■■ ■ pisal svoji materi"-„bmrt!? 7® BPiBB^BBBBBBB ]/tem smo mi mladi podobni frančiškanom - Smrti gremo naproti kot bi bila sestra, brez kletve, v teku m z visoko dvignjenim čelom, in ho smo se, zopet brez kletve, z njo objeli, jo poljubimo kot lastno mater“ V svojem rezervatu, v spod- | partizani «miru»!) njem desnem kotu lista «L’U-1 Prav zares. zanlos nitas, običajno objavlja svoje članke Davide Lajolo (Ulisse). Povečini so to članki, obrav-navajoči posamezne drobne značilnosti iz italijanskega političnega, socialnega, kulturnega življenja, ah podobno, so nekakšni drobci iz vsakdanje problematike ljudi Apeninske, ga polotoka na splošno, še posebej majhnih, drobnih ljudi: brezposelnih, brezprizernih o-trok, mater, ki svojim otrokom nimajo kaj dati v usta itd. itd. Farizej Lepo, da se je našel človek, ki mu ni, da bi kot novinar stikal samo po prostranih področjih visoke politike, vrhunske umetnosti, abstraktne ekonomike, marveč je spoznal, da je dobršen del resnične družbene problematike zapopa-den prav v takšnih neznatnih primerih, posameznih usodah malih ljudi, da je ob zaključni analizi pravzaprav samo to, kar sestavlja bistveno osnovo celotnega družbenega dogajanja na vseh področjih človeške dejavnosti. Ulisse je dobro zadel, ko je nekako monopoliziral spodnji desni kotiček omenjenega časopisa za svoje, med drugim zares ljubke in tople članke S tem pa njegova dejavnost ni izCrDana ker ni omejena le na to. Vsakdo je že čital, ali se utegne citati njegove stvari tudi na uvodnem mestu Gre seveda, že za višjo zvrst novi.’ narskega dela, za splošna in obsežna vprašanja, ki se tičejo nadaljnje usode in razvoja človeškega rodu, kot je n. pr. vprašanje vojne in miru itd. Sicer pa se ti članki v ničemer ne razlikujejo od onih drugih, skromnejših, ki smo jih pravkar omenili, kajti razen po te. matiki, so si povsem podobni tako gledč stila, kot po svoji globoki človeški noti, ki so z njo prežeti. Človeka spreleti srh, solze mu stopijo v oči, ko se obenem z njim in ob njegovem lirsko epičnem slogu navdušuje za mir, se zgraža nad strahotami vojnih pokolov, ki da so jih že in jih še bodo zanetili v svetu le zapadni imperialisti (Ulisse je med najaktivnejšimi Prav zares, zaploskal bi mu, če bi ne bil on nekoč že nosil črne srajce, če bi se ne bil udeleževal prav takšnih pokolov, ki se mu danes gnusijo, če bi ne bil pel psalmov fašističnim klavcem v Afriki in Španiji, skratka, če bi ne bil prav on, osebno, delal vsega tistega, proti čemur se danes tako pravoverno zaganja. Ulisse bi bržčas dal karkoli, ko bi nas raogel postaviti pa laž. Tega, seve, ne more. Pošteni italijanski ljudje vedo za njegovo preteklost. Sicer pa obstajajo tudi dokumenti, ki to neizpodbitno dokazujejo, Saj gre za njegove lastne besede, ki jih je nekoč v patetičnem zanosu, v najiskrenejši ljubez. ni in zvestobi do svojega du-čeja, izbruhnil na papir, za kar mu je danes — to mu radi verjamemo — neznansko nerodno. Ne zato, ker bi smatral, da je takrat stopal po zgrešeni poti, marveč, ker se mu je danes spričo teh dokazov težko potajiti, prikriti svojo kama-leonsko naravo ter svoje resnične poglede in nazore, svoje fašistične nagibe, ki so še v njem. Prilika je nanesla tako, da nam je prišel v roke časopis, ki je v njem ponatisnjen članek iz «Popolo d’Italia» z dne 24. novembra 1940. Gre za članek, pravi slavospev vojni, ki ga je podpisal prav on, Davide Lajolo-Ulisse. Njegova vsebina je polna že znane fašistične lirike in čustvenosti, z njim pa se obrača predvsem do svo. jih bivših borcev (menda je bil Ulisse tudi odličen Mussolinijev oficir), “pragih legionarjeva iz Španije in Afrike, ki jih je moral, kdo ve iz kakšnih vzrokov zapustiti, za kar mu je. kot razvidno iz članka, zelo žal. Med drugim pravi v tem pismu sledeče: »Pišejo mi mnogi ljudje, ljudje vsake vrste in vseh starosti. Sorodniki in prijatelji, predstojniki, ki sem jim o-stal zvest, moji vojaki, legionarji iz Španije in Afrike, fci je njihova ostra pisava, kot bi bila pisana z bodalom mesto s peresom. Moji lepi legionarji. Pozdrav, ki ga prejmem od enega ali drugega mi vedno pričara pred oči ves moj vod Kot bi ga znova moral pred akcijo postrojiti pred kapitanom. «Mirno! Prisotnih oseminštirideset! O. ta užitek, ta ponos, ta nestrpnost, ki si jih občutil, ko si korakal s temi oseminštiridesetimi zakletimi dušami, da bi udaril po sovražniku! Moji dragi legionarji! Danes poveljujem nekemu drugemu vodu. z drugimi vojaki, ki so borci, kot ste vi, prostovoljci, kot vi Pravtako dobri in premeteni.... In tudi v akciji bodo imeli, kot slutim, isti vaš polet. Smo vedno isti. Prostovoljci, Čim začutimo duh po smodniku, smo prostovoljci, trdokož-ci ki nam ni da bi živeli, kot mehkužni cithiisti Smo ljudje, ki nismo rojeni za udobno življenje®. Vojni,, ki so jo matere In tako naprej v istem slogu, Posebej se spominja generala Bergonzolija. polkovnika Ferrare, vseh ljudi «in gam-ba», vseh onih, ki so v usodni zaslepljenosti po vseh deželah Evrope morili prav tiste male, drobne ljudi, ki mu je danes njihova usoda tako pri srcu, katerih svobodoljubnost pa ga je tačas, ko je šlo za «čast» in «veličino» fašistične Italije in dučeja, neznansko dražila. Da so se mu sploh upali upreti, njemu in njegovemu fašističnemu geniju, ki so mu on in njemu podobni slepo verjeli! Tako-le pravi o tem Davide Lajolo, ki je prejkone rojen, da hlapčuje vsakomur, ki je za pedenj višji od njega in zna dobro uporabljati bič: »Danes je v naših dušah prepričanje in gotovost Voditelja ki slepo zaupamo v njegov genij lz vseh teh pisem, ki mi prihajajo od daleč, ki mi jih pišejo pisatelji. pa tudi ljudje, ki komaj da zmorejo izraziti svoja čustva s par skopimi stavki, ir vseh teh pisem je čutiti resnično moč naše Revolucije. Ta fašistična voj na. tako nova in za nekatere tako nerazumljiva, stavlja na preizkušnjo vse sile naše Nacije, od mišic in srca borcev do duha onih, ki jih puška ne veseli.... Ta vojna je vojna naroda, ki se vedro bori kjerkoli, vesel, da lahko da nekaj od sebe, To je vojna, ki pomnožuje energije, ki so jo matere blagoslovile ob navdušenju sinov. To je vojna zrelega naroda, ki ve, kaj hoče in si je svest svojih žrtevn. 2e iz tega, kar je Ulisse do tu povedal, je razvidno, da se naravnost posmehuje italijanskemu ljudstvu, njegovim žrtvam in tegobam, ki ga je vanje pahnil fašizem, že samo iz tega je razvidna vsa pokvarjenost tega notoričnega petoliz-ca. rojenega za to, da nekomu nekam leze, da bi si tu poiskal kar najbolj udoben kotiček. To je morala dodobra izprijenega malomeščana pripravljenega vsak trenutek pro. dati še zadnjo trohico človeškega poštenja in dostojanstva za svoje lastno udobje, za zadostitev svojih neuravnovešenih ambicij, za dobro sineku-ro! Toda pojdimo naprej. Najlepše šele pride. Poslušajte: «Smrt V tem smo mi mladi podobni frančiškanom. {Smrti gremo naproti, kot bi bila sestra, brez kletve, v teku in z visoko dvignjenim čelom, in ko smo se, spet brez kletve z njo objeli, jo poljubimo kot lastno matern. In na koncu, da bi oila ta literarna umetnina še popolnejša, vzklikne: «kit>a la guerra! — Živela vojna! In s tem vzklikom mislim tudi začeti pismo, fci ga bom pisal svoji materin. Naj ostane ta konec brez komentarja! Mnenja smo, da ni potreben. Na osnovi iznesenega, si je že lahko vsakdo sam ustvaril ustrezno sodbo o moralnih kvalitetah in socialni vrednosti tega človeka, bivšega fašista in današnjega glavnega urednika milanske «TUnit&». Pripomnili bi še samo to, da se mu s' takšnimi moralnimi kvalifikacijami in psihologijo res ni bilo težko dokopati do legitimacije upoštevanega kominformovskega hierarha, kajti prav to mu je v očeh «najpravoverne)ših» dvignilo ceno. Je paj tako nanesel slučaj, da je šlo za dve povsem enaki si psihologiji. V toliko, da bi mu kdo le preveč ne nasedel, če bi kdaj prečital kakega od njegovih sicer zelo ganljivih člankov v spodnjem desnem kotu časopisa, ki ga urejuje. di jetrni ekstrakt. Steklena epruveta, v kateri so bakterije mrgolele v svetli tekočini, je v nekaj urah postala temna. Bakterije so se tako naglo razmnoževale, da so s svojim velikim številom zatemnile tekočino. Poskusi so dokazali, da bakterije niso reagirale na nobeno znano kemikalijo jeter in so torej morale odgovoriti skrivnostnemu faktorju, ki preprečuje nevarno malokrvnost. V laboratorijih so biokemiki izolirali v jetrih že razne kemikalije. Zdaj se jim je odprla nova naloga. Nekaj ur kasneje, ko so se rdeči kristali usedli na dnu epruvete z LLD, so znanstveniki bili prepričani, da so odkrili nekaj važnega, nekaj, kar je povzročilo tako nenavadno rast bakterij LLD. Nerešeno je pa še bilo veliko vprašanje: kako bo to vplivalo na ljudi? Na Columbijski univerzi je dr. West našel človeka, na katerem je lahko preskusil rdeče kristale. Pozornost vzbujajoča poročila so pomenila začetek dramatičnih kliničnih uspehov. Zdravniki so planili po doseg-liivih količinah novega leka. Zdravnik, ki je eden od prvih preskusil B 12 pri petih žrtvah popubne malokrvnosti v težkem stadiju, je poročal: «Po treh do petih dneh zdravljenja z B 12 so.se bolniki počutili mnogo bolje, bili so duševno bolj sveži in telesno krepkejši*. Kakor so bile te vesti nadvse razveseljive, se je pojavilo v zdravniškem svetu resno vprašanje: ali bo mogoče pridobivati dovolj teh rdečih kristalov za sto tisoče ljudi, za katere bi jih potrebovali? Saj se jih je iz poldruge tone jeter dobilo lahko le en sam gram. Proti tem številkam je govorilo obnašanje bakterij LLD, ki ga je opazovala dr. Mary Shorb. Pred odkritjem vitamina B 12 se je zdelo, da uspeva bakterija z raznimi naravnimi hranivi, kot so mlečni prah, mesni ekstrakt in kulture določenih plesni. Mogoče bi se tudi B 12 lahko pridobivalo iz teh snovi. Znanstveni poskusi y tej juha iz plesni Streptomyces griseus zlasti pospešuje rast bakterije. Kemiki Morckovih laboratorijev so na podlagi te? ga odkritja pridelali nekaj drobcenih rdečih kristalov, ki so b.ili popolnoma podobni kri? stalom B 12. Po mnogih poskusih je dr. West na Columbijski univerzi poskusil nove kristale pri anemičnem bolniku. Dosegel je prav tako hvaležen uspeh kot s prvimi kristali B 12 iz jeter. To je bila važna novica. B 12 ni bil več drag lek za poskuse, zdaj je bilo mogoče to novo zdravilo izdelovati v skoraj neomejenih količinah. Produkcijske naprave so kmalu zgradili in zdaj je novi čudežni lek na razpolago zdravnikom, ki ga želijo predpisati. Vitamin B 12 pa ni samo važna pridobitev na medicinskem področju za zdravljenje nevarne anemije, ampak odpira nove perspektive tudi poljedelstvu. Znanstveniki so bili že dolgo časa prepričani, da je v nekaterih vrstah živil neki faktor, ki igra važno vlogo pri rasti in razvoju živali, niso pa mogli ugotoviti, katera snov naj bi to bila. Z izolacijo vitamina B 12 so našli odgovor na svoja ugibanja: že male količine, ki so jih dodali hrani, so v presenetljivi meri pospešile rast in razvoj. In tako v Združenih državah kmetovalci zdaj že v mnogih krajih dajejo to novo krmilo svoji živini. B 12 pa odpira na medicinskem področju poleg svoje o-gromne važnosti za zdravljenje anemije še druge važne možnosti. Zdravniki so uporabili te vitamin za zdravljenje krč« obraznih živcev, zelo mučne bolezni, in ugotovili pri visor kem odstotku primerov znatno olajšanje. Tudi pri vnetju perifernih živcev je B 12 v številnih primerih zmanjšal bolečine. Medicina še ne ve, kako raznovrstno bodo lahko še uporabili te rdeče kristale, toda to je že zdaj gotovo, da je vitamin B 12 največje važnosti z« človeštvo. Tekoči pločniki iz gumija Prvi tekoči pločnik iz gumija za javno uporabo so postavili te dni v obrat v chika-škem mestnem muzeju znanosti in industrije. Kot prvi se je po tem jermenu za prevažanje ljudi peljal John Collyer, predsednik družbe »Goodrich Rubber Comp.s, ki je izjavil, da predstavlja ta tekoči pločnik praktično sredstvo za nagel transport ljudi po krajih, kjer je velik naval. Omenil je, da se bo nov izum verjetno obnesel tudi pri prevozih z le. tali in avtobusi ter na kolodvorih. Orjaška turbina ogromnega motorja 65.000 konjskih sil, W X eni minuti lahko črpa približno 3 000.000 litrov vode. CHARLES DICKENS Prevedel prof. dr. Fr. Bradač* «Moje razmere so se izpremenlle, gospod,* je rekel Job. «Tu b sl mislu,» je rekel Sam, ko je ogledoval njegove cunje z nehllnjemiim začudenjem. cAmpk tu j« skori izprememba na slabše, gspud Trotter, kokr je reku tist gspud, k je duhu dva punarejema Šilinga m šest pene u drubiž za soja prava krona.» «Res je,> je odgovoril Job to stresal z glavo. «Zdaj to ni prevara, gospod Weller. Solze,« je rekel Joto in lokavo pogledal, »solze niso edini dokaz obupa, niti ne najboljši dokaz.« «Ne, tu je resnica,* je rekel pomembno Sam. «Te si človek lahko izžme, gospod Weller,» Je rekel Job. «Tu se razume,« je rekel Sam, «to marskdu ih ma prou na kraj in ih začne precejat, kedr mo paše.« «Da,» je odgovoril Joto, »ampak to se ne da tako lahko posnemati, gospod Weller, to to ja zmerom bolesten proces« Pri tem je pokazal na svoja vpadla lica, si zavihal rokave, odkril roko, ki je bila taka, da bi človek mislil, da se bo kost pri najmanjšem dotiku zdrobila; tako ostra in krhka se Je zdela pot tanko plastjo kože. »Kua ste vndr delal?* je rekel Sam. «Nič,» Je odgovoril Job. »Nič!« je ponovil Sam. «2e več tednov nisem ničesar delal,« je rekel Job »to jedel in pil sem tudi skoraj prav tako malo.« Sam se je se enkrat ozrl na suhi obraz Joba Trot-terja, potem ga Je prijel za roko to ga s silo vlekel odtod. »Kam, prosim greste, gospod WeUer?* je rekel Job, opiranje je zaman močni roki svojega starega sovražnika. »Le pejte,« je rekel Sam »pejte! Ni smatral za potrebno, da bi mu dalje pojasnjeval, dokler nista prišla do gostilne; tam je naročil pivo, ki je takoj prišla »In zdej,» je rekel Sam, «izpijte tu du zadne kaple; to putem ubmlte kuzarc z dnom nauzgor, de um vidu. ali ste izpiu usa ta medicina.* »Ampak, dragi gospod Weller,» se je branil Job. »Preč s trn!« je rekel oblastno Sam. Tako lzpodbujen, je dvignil gospod Job Trotter kozarec k ustom in ga nežno, skoraj neopazno zvrnil vase; samo enkrat se je ustavil, da bi nabral sape, toda pri tem ni dal kozarca z ust; takoj nato ga je držal z dnom navzgor. Na tla je kanilo le nekoliko majhnih kapljic pene. »Dobr ste napraui,« Je rekel Sam, »in koku se po-čutte pu tem?« »Bolje, gospod mislim, da mi bo dobro storilo,* je odgovoril Job. «1 no, sevede vam stri dobr,* je pritrjeval Sam »Tu je tku, kokr če napounete balon s plinarn, videm že zdaj, koku ste se pu tej operaci odebelil. Kua bi reki drugi prou tku ubsežni?* »Mislim, da ne več, hvala mnogokrat, gospod,* je odgovoril Job, «rajši že dovolj.* «1 kua b vi reki kakšnmo zrezke?* je vprašal Sara. »Hvala vašemu gospodu, gospod,* je rekel gospod Trotter, »imeli smo ob trlčetrt na tri pečeno bravino, kar s krompirjem.* »Kua? On je že puskrbu za vaj?* je vprašal Sam navdušeno. »Da, gosped,« je odgovoril Job. »In še več ko to, gospod Weller; ko je bil moj gospod bolan, nama je preskrbel sobo — prej sva bila v kleti — in jo plačal, in ponoči je prišel pogledat, da ne bi tega nihče videl Gospod Weller,» je rekel Job, tto pot z resničnimi solzami v očeh, »služil bi temu gospodu do smrti, do onemoglosti.« «Puvem vam,* Je rekel Sam, »tu b s jest prepuvs-du, prjatu, tu ne « (Nadaljevanje sledi). IS jN. MM Vremenska napoved za danes: ■ ■* Predvidevajo še vedno oblačnost z dežjem in snegom. — Temperatura se ne bo spremenila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 3.8 stopinje; najnižja pa 1.1 stopinje pod ničlo. TRST, sreda 11. februarja 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeč* oddaje: Jug. cone Trsta: 20.30: Koncert Komornega zbora iz Trsta p. v. Ubalda Vrabci Trst II.: 21.00: Stravinski: Ognjeni ptič, Buita. — Trs* 'f 21.00: Vokalno - instrumentalni koncert s sodelovanje® Carteri in B. Giglija. Slovenija: 17.10: Koncertni val«1- jjf ^ ' _*■, * \ n 'i ' . . : ............................... — —............. ^.v..................... . ........... Zakaj krivcev izsledijo ? ne GORIVA, 10. — Namesto da bi se odgovorne oblasti z vso resnostjo lotile raziskovanja v zvezi z zadnjimi bombnimi atentati v Gorici, da bi čim-prej izsledile krivce in s primerno kaznijo dosegle pri teroristih, da enkrat za vedno prenehajo s kriminalnimi dejanji, so po italijanskem šovinističnem časopisju skušale naprtiti krivdo za bombne atentate «titovskim aktivistoma, ker naj bi jim taka dejanja pomagala pri blatenju altalije in njene demokratične ureditven. Italijansko šovinistično časopisje pa je šlo, kot se zdi po naročilu samih oblasti, še veliko dalje. Tako je današnji beneški demokristjanski «Gazzettino» zapisal pod mo6-»>im naslovom čez tri stolpce da so «izprašali dva titovska Slovenca iz Sovodenj, ki naj bi bila avtorja provokacije». To pisanje je samo ilustracija in nadaljevanje gonje italijanskih oblasti, šovinističnih strank in nič manj šovinističnega časopisja, gonje, ki te je pričela na seji goriškega občinskega sveta in ki ima ta namen, prikazati slovensko ljudstvo v Gorici za tako pro-vokatorsko, da uprizarja podle atentate proti lastnim interesom. To iz trte izvito lažnivo poročanje italijanskega klero-fašističnega tiska pa ne zmanjšuje odgovornosti italijanskih oblasti pred goriško javnostjo, ki skoraj 10 dni po izvršenih zločinih še vedno niso izsledile atentatorjev in izdale poročilo o dosedanji preiskavi. Toda goriška javnost in slovensko ljudstvo še posebej ponovno zahteva od odgovornih organov oblasti, da se ne ravnajo po preiskavah, ki so sledile bombnim atentatom v prejšnjih letih, ampak da z odločnimi ukrepi izsledijo zločince in enkrat za vselej vzpostavijo v Gorici red in mir, ki je potreben goriškemu prebivalstvu. Dokler pa tega ne bodo storili, do takrat bomo vedno odločno in upravičeno od njih zahtevali: Zakaj krivcev ne izsledijo? Mr8vJ",cine9 Iz beneških vasi GORICA, 10. — Včeraj je v Gorici toplomer zelo padel. Mraz je trajal ves dan. Današnji dan ni prinesel nobenega izboljšanja, saj je toplomer pokazal tudi do 9 stopinj pod ničlo v samem mestu. Po 13. uri so začele padati prve snežinke. Naletavalo je ves popol. dan. Otrqci so se ga zelo razveselili. Popoldne so se na Korzu v gručah kepali in drsali po ledu. Večina ljudi pa je hitela po ulicah z željo, da čimprej pride v toplo sobo in uživa ob pogledu na zimsko mano, ki neslišno pada. Zvon v Lan darsld jami. 820.000 LIR GLOBE zaradi tihotapstva cigaret Piccioni je z avtom srečno spravil cigarete v Italijo, vendar mu je bila policija kmalu za petami GORICA, 10. — Pred kazenskim sodiščem sta se morala danes zagovarjati zaradi tihotapstva cigaret iz Trsta v Italijo 24-letni Sergij Piccioni iz Trsta, Ulica F. Severo štev. 113, in 40-letni trgovec Aldo Corlatto iz Tržiča, Ulica sv. Frančiška štev 40. 22. julija 1952. leta je ob 22.55 uri pripeljal mimo bloka pri Devinu avto znamke «Fiat» TS 13609. Službujoči policaj ga je ustavil in pregledal. Niti pri šoferju Piccioniju niti v notra njosti avtomobila pa ni našel cigaret, čeprav so Piccionija že večkrat zasačili pri prenosu tobaka iz STO v Italijo. Po njegovem odhodu so službuj.i-či policaji videli v daljavi nekakšne signale z lučjo, in ker IZ SODNIH DVORAN Granata tri osebe raztrgala Tv • v rzicu Prodajalcu starega železa, ki je v ne* ■reči izgubil tudi ženo, so oprostili GORICA, 10. — Med ostalimi procesi je bil danes na gori-ikem kazenskem sodišču tudi proces proti trgovcu starega železa Ivanu Lafranchiniju iz Tržiča. Obtožen je bil nenamernega umora treh oseb, med njimi tudi svoje 30-letne žene Marie Stele roj. Romeo, ter hranjenja vojnega streliva v svojem skladišču. Pred sodnike je obtoženi prišel potrt zaradi velike nesreče, ki se je pripetila 5. decembra 1951. leta na dvorišču skladišča v Tržiču, v Ul. Lussi-ni 3. Tiste dni je bil namreč Ivan Lafranchini odsoten, zato j* njegova žena poklicala več ljudi, da bi ji pomagali pri delu. Bilo je treba rezati železo. Za to delo pa so lastniki skladišča *e večkrat poklicali 36-letnega delavca Josipa Stef-feta iz Tržiča, ki je tudi ta dan prišel v skladišče. S seboj Je pripeljal še 17-letnega Ferdinanda Carlija iz Tržiča. Pri rezanju železa je bila prisotna tudi gospodinja 30-letna Marija Lafranchini. Po pripovedova nju služkinje, ki je bila v kuhinji, se je nesreča zgodila ob 15 45 uri. Steffe je namreč začel rezati staro granato, ki jo je pobral med ostalimi železnimi predmeti, med katerimi je bilo več granat, za katere pa seveda nesrečnež ni vedel Eksplozija je bila strašna; vse tri je razneslo na majhne kose. Njihove ude so potem našli še na obcestni ograji in celo v kuhinji. Eksplodirala je tudi druga granata, ki je bila v njihovi bližini. Branilec je pred sodniki izjavil, da je lastnica skladišča bila pokojna Romeo por. Lafranchini. Vodila je praktično vse posle, nakupovala in prodajala staro železo ter najbrž v času moževe odsotnosti kupila tudi prepovedano strelivo, ker bi rada fiim več zaslužila. Bila je podjetnejša od moža, ki je bil večinoma tudi v Ron-kah, kjer je vodil svoje skla- dišče starega železa. Zahteval je, da sodnija zasliši tudi 12-letnega Lafranchinijevega sina, ki je med odsotnostjo staršev tudi sam sklepal kupčije in bil večkrat pri materinih nakupih. Sodnik in državni tožilec sta zavrnila njegovo zahtevo. Sodišče je oprostilo obtoženega, ker ni storil kaznivega dejanja. Laž ima kratke noge Sanfilippo iz Sovodenj si je nočni napad skupaj s krajo 78 tisoč lir sam izmislil GORICA, 10. — Goriška policija je v dveh dneh razčistila zadevo 32-letnega Em. San-filippa doma iz Sovodenj, ki je javnim organom izjavil, da ga je v soboto zvečer neki neznanec pri železniški čuvajnici v Standrežu napadel in mu ukradel 78 tisoč lir. Ker se je vsa zadeva zdela precej sumljiva je policija uvedla preiskavo in dognala, da je bil napad plod Sanfilippove bujne fantazije. Da bi gostilničarja Scaramello, kateremu je dolgoval 78 tisoč lir, pomiril, se mu je nalagal, da je ukradeno vsoto nameraval prinesti k njemu. Policija je Sanfilippo prijavila sodnim oblastem zaradi hlinjenega napada in kraje. kino VERDI. 16.30: »Prostora je za vse«, C. Grant in B. Drake. VITTORIA. 17: »Francis v akademiji#, D. 0’Connor. CENTRALE. 17: «Poročiva se zopet, srčekn, V. Johnson in K. Grayson. MODERNO. 17: «Huda muka», J. Wayne in B. Field. je vse skupaj postalo sumljivo, so obvestili italijanske o-rožnike na križišču cest Jist-Gorica-Tržič, naj avto ustavijo Orožniki so na cesto postavili mali tovorni avto in izvidnico, ki naj bi preprečila nadaljnjo vožnjo Piccionija Ko je avto pripeljal mimo ki:ži-šča, pa ga niti klici «stoj» niti streli iz mitraljeza in puške niso mogli zaustaviti; zdrvel je mimo s tako brzino, da je eden od orožnikov za las ušel nesreči. Policija je nato zasledila Piccionija v Tržiču, pri njem pa ni našla nobenih cigaret. Na policiji je Piccioni najprej trdil, da je prišel v Tržič, ker je obljubil neki E-lerii, da se bo z njo sestal, o cigaretah pa ni vedel povedati ničesar. Sele kasneje je izjavil, da je na prošnjo nekega neznanca v Trstu, ki mu je obljubil 15.000 lir za plačilo, sprejel pod železniško galerijo na cesti Trst-Gorica 50 kg cigaret, katere je potem vrgel v koruzno polje blizu Redipulje. Tu bi jih namreč moral izročiti šoferju malega tovornega avtomobila znamke «Ardita». Ker ga ni bilo na dogovorjeno mesto, jih je pustil na polju. Policija, ki je odšla na kraj sam. je našla le prazne zaboje, toda bližnji stanovalci so povedali, da je blago odpeljal trgovec Corlatto iz Tržiča na malem tovornem avtomobilu. Na domu tržiškega trgovca so našli le še nekaj cigaret, ostale pa je trgovec pravočasno oddal. Uporno je trdil, da nima nobene zveze s Piccioni-jem. Policiji jfe Piccioni izjavil med drugim, da so prekupčevalci tobaka imeli za medsebojno spoznavanje pol lire. Sodišče v Gorici je danes oba obtoženca spoznalo za kriva in ju obsodilo na plačilo denarne kazni. Tako bo moral že večkrat kaznovani Piccioni plačati 820.000 lir globe. Corbello pa 21.000 lir, toda njegova kazen je pogojna in bo trajala pet let. Samo 4 trgovine v palači INCIS GORICA, 10. — Na dražbi, ! ki je bila pred časom na finančni intendanci za dodelitev prostorov za trgovine v novem poslopju INCIS v Ul. Oberdan, so oddali samo štiri prostore. V novem poslopju bo obratovala prodajalna pečenke, ki jo v našem mestu res pogrešamo, frizerski salon, trgovina raznega blaga in knjigarna nun, ki je bila v Ul. Morelli. Za ostale trgovine na Travniku se ni zglasil noben kupec. Eden izmed glavnih vzrokov je ta, da nimajo trgovine v novem poslopju nobene veže ne shrambe in so zato neprimerne za obratovanje. Drugi vzrofe pa tiči v tem, da bodo v kratkem zgradili novo poslopje ob zgradbi INCIS, v katerem bodo tudi prostori za trgovine, ki bi lahko konkurirale. Stavke v oktobru in novembru GORICA, 10. — Iz centralnega zavoda za statistiko poročajo, da je v mesecu novembru lansko leto stavkalo 134.000 delavcev, kar je v primeru z oktobrom, ko je stavkalo 40.000 delavcev, zelo visoko število. Izgubljenih je bilo 1,379.000 delovnih ur, v oktobru pa so izgubili 930.000 ur. Dreka Pri sekanju drv je 16-letne-mu Ettoru Trusugnacu priletela trska v levo oko in ga hudo ranila. Se isti večer so ga odpeljali na očesni oddelek civilne bolnice v Čedad, kjer so zdravniki izjavili, da bo ozdravel v 20 dneh. Rezija Z nadškofijskim dekretom od 21. januarja so v vasi Stol-bica postavili župnijo. Vaške družine So prispevale potrebno vsoto za gradnjo poslopja. Ljudje so vest o prihodu prve. ga župnika toplo pozdravili. Stolbica je imela prvega kaplana 1. 1913, vikarja pa 1950. St. Peter Stovenov Na eni izmed zadnjih sej pokrajinskega upravnega odbora so sprejeli sklep o podpori zavetišču v St. Petru Slove n o v. Ahten Pokrajinski upravni odbor je poslal občinski upravi v Ahtnu sklep o ukinitvi pogo-zdovalnega centra, ki so ga svoj čas že ustanovili v tej vasi, Tajpana Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi konzorcija za vzdrževanje ceste Neme-Tajpana-Platišče, Fojda Umrl je očbinski svetovalec geometer Anton Zuliani. Na pogrebu je bilo veliko ljudi. V znak žalosti so vse trgovine, kjer je šel mimo pogreb, zaprli. dne hladneje, je popoldne pritisnila odjuga in povzročila, da je sneg naletaval z dežjem. 13. plača za upokojence GORICA, 10. — Ministrski svet je na svoji zadnji seji končno odobril 13. plačo civilnim in vojaškim upokojencem. Prvo trinajsto plačo bodo u-pokojenci prejeli 1. decembra letošnjega leta; plača bo enaka mesečnemu prejemku vsakega posameznika. Natečaj za stalne profesorje Udeležijo se ga lahko samo nestalni profesorji italijanskih šol GORICA, 10. — Približno 20 tisoč nestalnih profesorjev samo italijanskih šol je vložilo prošnje za natečaj za stalne profesorje, ki so ga pred ča- i som napovedali za 4000 mest. | Tudi v naši pokrajini je števi« j lo kandidatov precej visoko. Izpiti se bodo pričeli 19. februarja. Ker bi pa odsotnost velikega števila profesorjev, ki poučujejo v naši pokrajini, povzročila znatne spremembe pri pouku, se sindikalne organizacije zanimajo, da bi izpitni rok preložili na drugo dobo. Pri tem bodo morali upoštevati, da se šolsko leto na srednjih šolah zaključi 31. maja. MLADINSKI TURNIR V VIAREOG1U Partizan-Boiogna (do prekinitve) 3i2 Zaradi s!abpga vremena in igrišča se n' odigrala tekma lazio Via-reggio, druga pa je bila prekajena v 17. mirnih drugega polčasa Dosti snega tudi v Beneški Sloveniji V Beneški Sloveniji je včeraj ves dan močno snežilo. Po dolinah je zapadlo okoli 20 cm snega, po hribih pa veliko več. Prometne zveze so zelo slabe. Tudi v nižini, zlasti v okolici Vidma, Je veš den naletaval sneg. Medtem ko je bilo dopol. Še o občnem zboru Podpornega društva GORICA, 10, — V zvezi z našim včerajšnjim člankom o rednem letnem občnem zboru Podpornega druitva v Gorici obveščamo čitatelje, da je bla. gajniško porodilo podal blagajnik tov. Gravner. Prav tako je bilo pomotoma navedeno število članstva; vseh članov je bilo v 1951. letu 310, lansko leto pa je društvo dobilo še 30 novih članov. VIAREGGIO, 10. — Močan dež je zelo motil potek mladinskega mednarodnega nogo. metnega turnirja. Igrišče je bilo neuporabno. Ko bi imela pričeti prva tekma Lazio-Via-reggio, je sodnik Bernasconi iz Firenz odločil, da se tekma ne bo igrala. Za drugo tekmo, med beograjskim Partizanom in Bologno, pa je sodnik Casa-gli vendar dal znamenje za za. četek. Tekma se je igrala do 17. minute drugega polčasa. Ko je bila tekma prekinjena, je Partizan vodil s 3:2. Prvi gol je dal že v 6. minuti Arseno-vič. V 14. minuti je Saporetti izenačil iz kazenskega strela. Potem pa so v treh minutah padli še trije goli. Tako je v 33. minuti Paselli nerodno od. bil prečni Prlinčevičev strel v lastni gol. 2e v naslednji minuti pa je Torri zopet izenačil, toda v 36. minuti je bil zop Prlinčevič, ki je dosegel vodstvo za Partizana. Sodnik, ki je v 15. minuti drugega polčasa izključil Partizanovega igralca Bosaneka, je v 17. mi' nuti drugega polčasa igro pre. kinil, češ da je zaradi vremena in slabega igrišča nadaljevanje nemogoče. Partizan se je proti tej odločitvi pritožil; pri. reditveni odbor je sicer sodni, kovo odločitev potrdil, vendar pa je tudi sklenil, da sodnik Casagli v nadaljevanju turnirja ne bo več sodil. Jutri bi se morale odigrati naslednje tekme: ob 10 Lazio-Viareggio, ob 13.30 Fiorentina. Stade de Reims, ob 15 Juven-tus-Hamburger Sportverein. HRVATSKO - SLOVENSKA BOKSARSKA LIGA M!adost(Os;jek)-Jadran(Pu!a) (12:8) V nedeljo je bil v Osijeku otvoritveni boksarski dvoboj novoustanovljene hrvatsko-slo-venske lige. Srečala sta se glavna favorita za prvo mesto. Mladost iz Osijeka in Jadran Huda nesreča z razstrelivom GORICA, 10. — Huda nesreča se je včeraj popoldne pripetila v Gradiški v bližini skladišča starega železa, ki je last Casolierija. Okoli 17. ure je 27-letni Rug-gero Bragato iz Ul. Gorizia brskal po staram železu, da bi zbral kose medenine. Ko je neprevidno vrgel vžigalnik granate med ostalo medenino, ki jo je nakopičil, je ta nenadoma počil in ga hudo ranil v glavo. Zgrudil se je na tla in obležal v mlaki krvi. Močan pok je priklical na kraj nesreče delavce, ki so zaposleni v skladišču ’ Cosolieri. Ko ^o ugotovili, da je mož hudo ranjen, so takoj poskrbeli za njegov prevoz v bolnišnico Ker so po pregledu zdravniki uvideli, da ni nobenega upanja so dovolili, da so ponesrečenca odpeljali na njegov dom. GORICA, 10. — Močan plamen, ki se je pojavil iz neke peči v stanovanju Righetti na Tržaški ulici 2, je preplašil stanovalko Luizo Mazza Nobile, ki je brž poklicala na pomoč mestne gasilce. Ko so ti prišli, so ugotovili, da so se vnele saje. ZADNJA PO ROCI LA Začasna egiptov za triletno prel ska us lodno stava dobo Lgipt ostane monarhija » 13 članski odbor poveljnikov revolucije je skupno z ministri pooblaščen izdelati splošno državno politiko ■ Začetek pogajanj z zahodnonemško delegacijo - Stališče nemških socialnih demokratov glede plačila reparacij Izraelu KAIRO, 10. — Danes so objavili začasno ustavo, ki pravi, da je egiptovska država vir vseh ohlasti in da so vsi Egipčani enaki pred zakonom. Po novi začasni ustavi imata poveljnik oboroženih sil in izvršilni svet glavnega stana vojske oblast imenovati in odstavljati ministre. Prehodna začasna u-stava določa, da bo Egipt monarhija in da bo princ regent ohranil svoje funkcije. Med drugim bo moral izdajati in podpisovati zakone po dosedanjih oblikah. Faud Galal, ki je poročal o prehodni ustavi, je dejal, da je odbor poveljnikov revolucije, ki z ministri predstavljajo kongres in ki je pooblaščen izdelati splošno državno politiko, sestavljen iz 13 članov, ki so prav tisti, s katerimi je general Nagib pripravil in izvršil vojaški državni udar 23. julija 1952. leta. Besedilo prehodne Uistave obsega 11 členov in se zaključuje s svečano izjavo generala Nagiba v svojstvu poveljnika iu voditelja oboroženih sil ter voditelja revolucije v vojski. General med drugim zatrjuje »svojo odkritosrčno namero, postaviti popolnoma demokratični in ustavni režim ob zaključku prehodne dobe«. Prve točke nove ustave so sledeče: 1. država je izvor vsake oblasti; 2. vsi Egipčani so pred zakonom enaki; 3. osebna svoboda in svoboda misli obstajata v okviru legalnosti in lastninska pravica je priznana kot sveta; 4. zajamčena je svoboda veroizpovedi; 5. politični begunci iz inozemstva imajo pravico do zavetišča; 6. samo na podlagi zakona je mogoče določiti ali oprostiti davke; 7. sodniki so neodvisni. Ostali členi določajo vladno oblast. Tako ima voditelj revolucije skupaj z revolucionarnim svetom največjo oblast. Ukrepi, ki jih ima za potrebne, da ščiti gibanje in režim, so najvišja dejanja. Ministrski svet ima zakonodajno oblast. Vsak minister je odgovoren za sprejete odločitve. Poveljnik revolucije in vlada imata seje, na katerih določata splošno državno politiko. Nova ustava bo veljala za triletno prehodno dobo, ki jo je general Nagib najavil 17. januarja t. 1., ko je razpustil politične stranke. Kakor je znano, se v Kairu mudi zahodnonemška delegacija na čelu z državnim tajnikom za gospodarstvo Ludgerjem Westriekom, Danes dopoldne se je z njo razgovarjal ministrski predsednik Nagib in dejal, da arabske države niso zadovoljne s predlogi bonnske delegacije in da so se Egipt in arabske države obvezale, prekiniti odnose z Zahodno Nemčijo, če ne bodo našli načina za poravnavo škode, povzročene Arabcem, s sporazumi o izraelsko - nemških reparacijah. Zaključil je: »Pričakujemo od vas ponudbe, ki bodo vsaj enakovredne ugodnostim, ki ste jih priznali Izraelcem s pogodbo o reparacijah*. Predsednik socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije Erich Ollenhauer je včeraj izjavil, da se bo njegova stranka zavzela za to, da bi brž ko bo mogoče ratificirali sporazum o reparacijah, ki je bil sklenjen lanskega septembra med Za-hodr.o Nemčijo in Izraelom. Svetovalcu izraelske misije v Bonnu Grossmanu pa je dejal, da bo skušala Nemčija s tem sporazumom vsaj nekoliko izpolniti svojo moralno obveznost, ki bi jo morala že davno izpolniti. Po sporazumu med Zahodno Nemčijo in Izraelom naj bi Zahodna Nemčija dobavila Izraelu blaga v vrednosti 3 milijarde mark. Danes dopoldne je v Kairo priletela sedemčlanska vzhodnonemška delegacija na razgovore o možnostih vzpostavitve gospodarskih stikov z Egiptom. Voditelj delegacije Fritz Koch je dejal: «Upamo, da bodo pogajanja med vlado Vzhodne Nemčije in vlado Egipta dovedla do gospodarskega sporazuma in novačenja*. Nemški predstavniki so od egiptovske vlade zahtevali tudi dovoljenje za vzorčni sejem v Kairu. Gonja proti Židom v sovjetski Nemčiji BONN, 10. — Glasilo komin-formistične partije sovjetskega predela Nemčije «Neues Deutschland* je iz Berlina razširilo poziv na ((odločilno borbo proti sionizmu*. V pozivu je rečeno, da »razvija izraelska država s svojimi agenti kriminalno delavnost v različnih državah. V resnici je antisionizem obrambna borba proti agenciji ameriškega vohunstva*. Časopis piše tudi o novem ameriškem komisarji v Nemčiji, da je »specialist za atomske bombe in strupe*. Dr.B.Neškovičin Djurič nastopila novo službo BEOGRAD, 10. — Bivši podpredsednik zvezne vlade dr. Blagoje Neškovič, je po svojih izločitvi iz Zvezne komunistov Jugoslavije na lastno željo prevzel službo zdravnika v zavodu za 6odno medicino na medicinski fakulteti v Beogradu. Afeencija «Jugopress» poroča dalje, da je bivši minister in generalni tajnik zvezne vlade Ljubodrag Djurič, ki je bil razrešen vseh vladnih in partijskih dolžnosti zaradi znanega incidenta na VI. kongresu KPJ, deluje sedaj kot upravnik državnega kmetijskega posestva v Rumi v Sremu. Italijanske ladje prevažajo perzijski petro e j PORT SAID, 10. — Po vzgledu italijanske petrolejske ladje «Mirella» je namenjena v Aba-dan tudi druga italijanska petrolejska ladja «Recco». Danes zvečer je priplula v Port Said in bo ponoči nadaljevala pot po kanalu. Menijo, da bo v najkrajšem času še tretja italijanska petrolejska ladja odplula v Abadan po perzijski petrolej. Iz Londona pa giasnik angle-ško-perzijske petrolejske družbe sporoča, da so pooblastili rimskega odvetnika, naj brani njene interese v zvezi z «Mi-rello*. Glasnik ni dal podrobnih izjav o navodilih odvetniku, vendar pa družba proučuje ukrepe, ki jih namerava pod-vzeti. Po vesteh iz Waboljših mladincev in jim omogočiti preizkušnjo za vstop med planiške skakalce. To bo bolj potrebno, ker moramo smatrati letošnjo mednarodno skakalno tekmo 8. marca v Planici kot generalno vajo za Planiški teden 1954, ko bodo z otvoritvijo obnovljene 125-metrske skakalnice proslavili 20-letnico Planice. Snežne razmere v Planici so ugodne, snega je 50 cr% t kalnica je steptana, shojena. Tekmovalci li najprej dva dni trettl i j soboto 7. marca zvečer * banje startnih števil*' ^ rodra tekma pa bo V 8. marca ob 11. uri. Mednarodni mtadins^f v Planici Ljub jam (ali Prihodnjo nedeljo bo '•'m ljani (seveda, če bodo snežne prilike, sicer P Planici) mednarodni ^ ski troboj v smučarske® ^ Nastopili bodo najbolj5 či Slovenije, Korošk® demske pokrajine. . p Tako poroča ljubljanS^: f.J letu. Mislimo pa. ^ „0n'J it Mislimo pa, prav, če bi tako pri kot pri ostalih IjubU^S^l stih, (ki pišejo, n. pr-nah»), vedeli, da dine slovensko ime •* torej tudi videmsko P,° \ če že ne kar Furlani)0- Premoč Americij drsa’1!" v umetnem Svetofy, umetnem f fr čal° DAVOS, 10. venstvo v za moške se je konč1 slednjim rezultatom: 1. Hayes Alan Jenki115 1647 točk; 2. James D. (f (ZDA) 1636,8; 3. (It.) 1567,2; 4. Ronald » 6’ on (ZDA) 1540,2; 5. ? lettl (Fr.) 1540,2; 6. S® j/ chards (ZDA) 1&44.7; jr' brook (Kanada) 15l2-b; „ f. field (Kanada) 1448,0; / ker (Vel. Brit.) 1402,2; (Nemč.) 1374.8; KJt (Avstr.) 1305.7; 12. * (Švica) 1299,1; 13> (Madž.) 1245,5. / Na tekmovanju je ji n -i premoč Američan«’’ f dosegli prvi dve in ce . sto. Jenkins je bil za.)tisi, den, tako da mu j« nik prisodil maksimu tfdO Nekateri strokovnjak da je točk, dobil Grogan Kladiuar (Celie)-Jadran (OeRai i Aretacije zaradi bombnega napada TEL AVIV, 10. — V zvezi z včerajšnjim bombnim atentatom na tukajšnjem sovjetskem veleposlaništvu so doslej aretirali v Jeruzalemu in Tel Avivu 6 oseb. Anketo vodi osebno poveljnik izraelske policije. Pred vsemi vzhodnoevropskimi diplomatskimi predstavništvi v Tel Avivu so okrepili policijske sile. KLADIVAR: Klanjšek: Cencen, Mauer; Coklič, Dobrajc, Florenini; Kva-stič, Posinek, Marinček, Babnik, Stamejčič. JADRAN: Gregorič; Bol-čič, Vatovec; Carraro, Kaligarič, Bertok; Prašnikar, Klinec, Piciga, Bertok, Gregorič. Sodil je Sabadin iz Kopra. Dve zmagi in en neodločen rezultat je obračun gostovanja celjskega Kladivarja v koprskem okraju. Koprska Aurora in Jadran iz Dekanov poražena, Proleter pa ni ne zmagal ne izgubil. Gostje so pokazali v vseh treh tekmah boljšo kondicijo in tehnično vigranost, predvsem četverokotnika, ki je pravi gonilni in krilni motor moštva. Kot v ostalih tekmah, so tudi v nedeljo v Dekanih Celjani takoj ob začetku prešli v napad in s krasnimi in hitrimi kombinacijami vnesli zmedo v Jadranovo obrambo, ki je kapitulirala kar petkrat. V 3. min. je realiziral prvi gol Marinček, sedem minut kasneje mu je sledil Posinek. Po drugem golu so se Dekančanl zdramili in v protinapadu so skrajšali razli- . v $ ko z golom, ki ga Je J zabil Bertok. Toda z® rinček je v 22. in zopet uspešen. Štiri pred koncem polč®58 ' « še peti gol Babnik- efA Druga igra in prpeit»11 I v drugem polčasu-so se vrgli z vsemi . j2 napad in s tem sPra 0„pi^ i goste, ki so znatn° nekoliko zaradi izžn5® ] ifi; 27. min. je PraS«*^« gol, v 32. min. Gre* mu*1 ga in Piciga dve koncem četrtega Prolefer-Že'e7n'čar > (S*1’ K d, l 0(| !k] »1 'i,, s i i „ n 'a V zadnji nedelji P£W, * v Kopru gostovalo ji 1J “Hči žanskega Železničar Ni prvem mestu v Je ^ (5y |% zveznega prvenstva v J Igra je bila izena<* polčasih in d°5ež<\, odgovarja znanju. .^1°'//f pokazali moštvi •)* « J) Nedvomno sta i"1 „j tj štvi nešteto PrilikJ.nflda > 'Od ba b, pta t>0v < sivi ne&ueiv v prednost, toda n izkazala neučinko ko so krilske in H cu, obeh moštev Odgovorni urednik STANISLAV HfcNKO - DHEUNISTVt) ULICA MONTECCHI *t 6 III nad. - Telefon Številka 8.1-808 in M 638 - Postni predal 502 — UPRAVA UI.ICA SV FKANCISKA St. JO — Telefonska Številka 71-38 — OUI.ASI: od 8.30 IJ in od 15 18 — Tel f3-38 — One oglasov: Za vsak mm vtSme v llrinl t stolpca trgovski 60 Finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za n,RJ za vsak mn. Sirtne 1 stolpca ta vse vrste oglasov po to din - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica III R Petllro t II Tei 33 82 - Rok»Dlst se ne vračajo c‘ai !l> 6>ni s0 j|0 . NAROČNINA Cona A: mesečna 350, četrtletna BOO. poMetna 1700 celoletna 3200 lir. FtO IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. meseč'10 } 4t>t PoStnt tekoči račun za STO ZVU 4a>o2n'itvo tržaškega tiska Trst U 5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ltiozemsK^ ffi F Uubltana Trg revolucije 19 tel .10-009 tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska >’ Z