/ i \ i V • • V • Vecji, epsi, za isto ceno Gorenjska Banka TROŠNIŠKI KREDITI . dS S 24. decembra 2004 http:/ www.gbkr.si ^ i* i X * f * ^ ¥ i Za vaše jesenske nakupe lahko privarčujete tuđi z najemom kredita^ Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 101 - ("ENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 21. decembra 2004 Minuli konec tedna se je v Kranjski Gori z Intersportovim smučarskim festivalom začela zimska sezona. Prireditev, zlasti večernih z živo glasbo in sobotnim ognjemetom, si je ogledalo tisoč do dva tisoč ljudi. Kranjskogorske pobeljene strmine so v prve zavoje vabile tako preverjene smučarje kot one, ki delajo šele prve korake. Foto: Gorazd Kavčič Kranjska Gora - Po deževnem petkovem večeru s temperaturami okoli 2 stopinji Celzija, ko je turističnim delavcem vseeno uspelo izpeljati baklado na snegu in razgibati vzdušje z živo glasbo, se je Kranjska Gora v soboto, 18. decembra, kcyala v soncu. Zičničarjem je uspelo umetno zasnežiti progi ob vlečnicah Mojca 1 in Mojca 2, vozila je tudi vlečnica Rožle, Brezplačno je bilo možno preizkusiti nove modele smuči in snežnih desk. Po podatkih Aleksandre Rakovec iz Lokalne turistične organizacije so te dni kranjskogorski hoteli zasedeni 40- do 50-odstotno, s čimer so hotelirji zadovoljni. "Ponavadi se Kranjska Gora začne polniti po 25. decembru. Letos smo sprejeli povabilo Intersporta k sodelovanju, kar je za območje ugodno v pogledu stroškov oglaševanja, ki sijih sami ne bi mogli privoščiti." Predstavitveni smučarski festival, ki ga dobro poznajo v sosednji Avstriji, je prav v Kranjski Gori letos prvič v Sloveniji. "Izbrali smo jo, kjer je tu smučišče združeno s hoteli, česar drugje ni. Glede na to, da so danes dobavitelji športne opreme zadovoljni z organizacijo in ker se začetek sezone vedno bolj pomika v januar, smo se odločili, da bomo predstavitve ponovili 22. januarja," napoveduje Dejan Godec iz ljubljanskega športno marketinškega podjetja Udosport. Kranjskogorski turizem si veliko obeta od nove sedežnice, ki jo gradijo ob progi za tekmovanja alpskih smučarjev za svetovni pokal. Nova sedežnica je bila pogoj, da je Kranjska Gora obdržala to tekmovanje. če se bo nadaljevalo mrzlo vreme, bodo z umetnim snegom pokrili večino smučišč v Kranjski Gori in okolici. Mendi Kokot Hiša zdravja in kulture Naklo - "Nič ni tako močno kot sanje, kako ustvarjati prihodnost," je zapisal francoski pisatelj Victor Hugo. Njegovo misel je zapisalo vodstvo Občine Naklo na vabilo za odprtje pomembne naložbe. Z izgradnjo stavbe, v katero so vložili 240 milijonov tolarjev, so se občini s komaj pet tisoč prebivalci res uresničile sanje. Kljub oviram so vztrajali v odločitvi, da si prvič v zgodovini postavijo svoj zdravstveni dom. Dobili pa so še več; v hiši so uredili tudi sodobno knjižnico, večnamensko dvorano in društvene sobe. Čeprav bodo ambulanto in knjižnico odprli šele po novoletnih praznikih, lekarno pa marca, so slovesnost pripravili že ob predaji dograjene stavbe lastniku minulo soboto. Ob nastopu. domačih kulturnikov in besedah govorcev je pripomogel k svečanemu vzdušju tudi sončen dan, ki je privabil na prireditev številne obiskovalce. Na sliki: trak so prerezali župan Ivan Štular, direktorica Lekarne Naklo Irena Rupnik Ravnihar, zdravnica Branka Bizjak, ravnatelj Osrednje knjižnice Kranj Anatol Štern in direktor Zdravstvenega doma Kranj Peter Štular. Stojan Saje, foto: Gorazd Kavčič Podeljene Severjeve nagrade Škofja Loka - V nedeljo so v dvorani Loškega odra že 34. podelili Severjeve nagrade za gledaH^l^c^osežke v preteklem letu in za življenjsko delo v ljubitdjskem g^dališČu. Med profesionalnimi dramskimi igralci st^ letoSg^ dobj^nika Severjevih nagrad Iztok Mlakar, član SNG Goifc^^M Tjaša Železnik, članica SLG Celje. Štnidentsko nagrät Nit ifbRHo O* DCftA^e o»* pöCOHe I/ PA-I^CAHei^v^ fo- P* Z komisija pa bo najbrž o tem odločala na naslednji seji. Glede na to, da mora biti ta zadeva odločena v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata, je čas za odločitev še do 22. januarja," je razložil Sajovic. "Takoj sem obljubil, da dopolnilno delo v veterinarstvu ne bo vplivalo na moje delo v državnem zboru. Toda zakaj ne bi smel tega dela pošteno in legalno opravljati ob prostih dneh in vikendih? Veterinarje poklic, ki zahteva dolga leta izobraževanja in stalnega dopolnjevanja znanja, obnavljanje prakse in licence. Ne bi rad, da bi se mi zgodilo tako kot mnogim nekdanjim poslancem, ki po preteku mandata državnega poslanca nimajo kaj početi in še leto dni prejemajo državno plačo," je Sajovic pojasnil, zakaj želi ohraniti del svoje dosedanje službe. Ne nazadnje pa je to pred volitvami ves čas obljubljal tudi svojim volivcem ... Sajovic tudi meni, da bi bil v nasprotnem primeru v neenakopravnem položaju v primerjavi s tistimi poslanci, ki lahko neovirano (in nepoklicno) opravljajo tudi župansko delo. Takih je v sedanjem državnem zboru dvajset, med njimi so iz 1. volilne enote tudi Mihael Prevc (SLS) iz Železnikov, Bojan Starman (SDS) iz Žirov in Pavel Rupar (SDS) iz Tržiča. Kot vemo, je županja v Domžalah poslanka LDS Cvetka Zalokar Oražem, namesto predsednika vlade Janeza Janše pa je v poslanske klopi sedel tudi mengeški župan Tomaž Štebe. v Simon Subic Gorenjski glas na Bledu Bled - Tudi v tem tednu smo spraševali občane Bleda o njihovem mnenju o treh zanimivih temah. Ker je vedno večkrat slišati idejo o gradnji dvigala na blejski grad, smo o tem povprašali ljudi. V preteklosti je bila tudi zelo vroča tema glede turističnega vlakca, ki v poletnih mesecih vozi okrog jezera, saj je bila ta dejavnost vsa leta stvar fijakerjev, ki. so sestavni del blejskega turizma. Zanimalo nas je, kaj o tem danes menijo vprašani. Tretje vprašanje pa je bilo, ali so občani zadovoljni s potekom plinifikacije in ali so se ali se bodo tudi sami odločili za uporabo plina! Sodelovati je želelo 471 naključno vprašanih. Le četrtina vprašanih podpira odločitev gradnje dvigala na Blejski grad, 34 odstotkov pa jih celo meni, da gradnja ni primerna za Bled. Glede turističnega vlakca pa je mnenje občanov veliko bolj pozitivno, saj jih je kar 78 odstotkov z njim zadovoljnih, le 17 odstotkom pa se zdi, da bi okrog jezera morali voziti fyakeiji. S potekom plinifikacije je zadovoljnih 43 odstotkov vprašanih, 32 odstotkov pa je nezadovoljnih. Od 434 vprašanih si jih 46 odstotkov želi priključiti na plin, 5 odstotkov ga že uporablja, 10 odstotkov jih je še vedno neodločenih, 5 odstotkov vprašanih nima možnosti za priklop, ostali pa se na plin ne želijo priključiti. Vsi, ki ste sodelovali v anketi in niste redni naročnik Časopisa, lahko tudi tokrat prejmete štiri brezplačne izvode, kjer lahko tudi danes preberete rezultate an- kete. Ob koncu prejemanja časopisa vas bomo ponovno poklicali in vas povprašali še o vašem mnenju o vsebini časopisa. Tisti, ki pa vam je bil časopis tako zelo všeč, da bi ga želeli prejemati na domač naslov dvakrat tedensko, v pa lahko postanete naročnik. Se vedno imamo v božično-novolet-nem času za nove naročnike zelo ugodne pogoje in kakor pravijo, so vse dobre stvari tri: - časopis vam bomo prve tri mesece prinesli brezplačno na vaš dom, - v sodelovanju s podjetjem SPAR Slovenija si boste lahko v njihovih trgovinah sami izbrali božično-novoletno darilo (darilni bon), - s tem boste tudi vi pripomogli k razvoju klicnega centra za slepe v Škofj i Loki. Z vprašanji se selimo med gorjance. Med drugim nas zanima kaj menijo o ureditvi pločnika na relaciji Spodnje Gorje - Krnica, kje vidijo smernice za razvoj turizma in kmetijstva, kje je največ težav, zato ne zamudite branja ene izmed naslednjih številk, kjer bodo predstavljeni rezultati. Dobro sodelovanje z Gorenjskim glasom nam ponuja tudi možnost po dodatni zaposlitvi še enega operaterja. Če imate težave z vidom ali ste invalidna oseba in bi vas delo v telefonskem studiu zanimalo, sc nam javite. V Klicni center slepih nas lahko za morebitno naročilo ali kakršno koli vprašanje pokličete tudi sami po tel.: 517-00-00! Klicni center slepih Matevž Pintar Za vas beležimo čas! Kaj menite o turističnem vlakcu, ki poleti vozi okrog jezera? zelo dobra odločitev 31,2®/ v redu je okrog jezera bi morali voziti FIJAKERJI 16,9% ni potreben 5,1% N=466 Kaj menite o morebitni gradnji dvigala na Blejski grad? dobra odločitev 24,2% ni potrebe 38,0% nimam mnenja 3,6% ni pnmemo za Bled 34,2% N=471 Torek, 21. decembra 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Letos je poteklo 250 let od rojstva našega velikega matematika * m Pred našo državno osamosvojitvijo leta 1991 smo imeli Krai^jci tri ugledne matematike, ki so daleČ zasloveli preko slovenskih meja v mednarodnem svetu. To so bili Jury Vega iz Zagorice pri Moravčah, Franc Močnik iz Cerknega in Josip Plemelj z Bleda. Najstarejši in tudi najbolj slaven med njimi je bil Jurij Vega. Bil je kmečkega stanu. Z odličnim uspehom je zaključil Študije na ljubljanskem liceju. Zaradi odličnega znanja matematike je bil sprejet v državno službo kot navigacijski inženir v tedanji Notranji Avstriji. Kmalu pa je zamenjal poklic. Kot navaden vojak je stopil v vojaško službo pri topničarskem polku. Po enem letuje že dosegel Čin podporočnika (1781) in zasedel mesto profesorja matematike na topniški šoli na Dunaju. Ko je ugotovil, da na šoli primanjkuje učbenikov, jih je začel pisati sam. Že leta 1782 je izdal svoj prvi učbenik Matematična predavanja, ki so mu sledili še trije deli, zadnji 1800. Svetovno slavo si je Vega pridobil s sestavo natančnih logarit-movnikov, ki so jih uporabljali v različnih strokah, tudi in predvsem v vojski. Veliko spoštovanje, ugled in baronstvo pa si je pridobil zaradi uspehov kot profesor na topničarski šoli in zaradi številnih pomembnih vojaških uspehov na evropskih bojiščih v bojih proti Turkom pri Beogradu 1789, proti Prusom na Morav-skem 1789 do 1792 in proti Francozom ob Renu 1793 do 1797. V vojski je Vega hitro napredoval: 1784 nadporočnik, 1787 Baron J. Vega (1754 - 1802) je upodobljen tudi na bankovcu za 50 tolarjev. Na Lunini karti prikazana lega In velikost kraterja Vega. stotnik, 1792 major in končno 1802 podpolkovnik. Za svoje izume zelo učinkovitih novih topov in hrabrost na številnih bojiščih je prejel tudi najvišje vojaško odlikovanje - Viteški red Marije Terezije. Barona Jurija Vego večinoma prikazujejo kot velikega matematika in zelo sposobnega vojaka, posebej veščega topničar-skih opravil. Ukvarjal pa se je tudi s fiziko, koledarjem, geodezijo, uvedbo metrskega merskega sistema, bil je izumitelj-ino-vator, predvsem pa specialist za najtežje možnarje in tako eden od utemeljiteljev tega področja (balistike) na znanstveni osnovi. Zelo malo, ali pa skoraj nič, pa se je do današnjega časa govorilo, da se je ukvarjal tudi z astronomijo. Zadnje raziskave kažejo, da ga je ta veda kar precej zanimala. To lahko sklepamo vsaj po treh njegovih dejavnostih: opazoval je Sončev mrk, obravnaval je gibanje planetov okrog Sonca, izračunal pa je tudi maso Sonca in planetov. Vega ima veliko spomenikov v Sloveniji pa tudi v tujini. Vendar najlepši spomenik ima na nebu. Za matematične zasluge kot znanstveniku so po Vegi leta 1837 poimenovali krater na Luni. Pred nekaj leti pa so slovenski astronomi po Vegi imenovali tudi mali planet, ki so ga odkrili med Marsovim in Jupitrovim tirom. Na zaključku naj zapišemo, kaj je davnega leta 1903 o njem pisala Slovenska Čitanka za višje razrede gimnazije: Vega je bil za svoje dobe eden največjih učenjakov; priznavali so mu to učenjaki sami z zelo laskavimi besedami, ko so ga primerjali z Arhimedom in Eu-lerjem. Do te slave pa seje povzdignil po svoji neutrudni delavnosti. Vešč je bil tujim jezikom, francoskemu, italijanskemu in angleškemu, temeljito je poznal znanstveno literaturo svojega časa, nemško in tujo. Naš Vega se je svetil kot zvezda prve vrste na obzorju svojega časa. Naj ta zvezda sveti tudi nam, da ga vedno posnemamo kot vzor vztrajnosti, učenosti in vseh osebnih kreposti, posebno pa kot vzor nesebične ljubezni do dela. Maryan Prosen - Majo mGLAS r V Državni mlini meljejo počasi Prostori stare vojašnice, v katerih naj bi bila nova knjižnica Ivana Tavčarja v Škofji Loki, so še vedno v državni lasti, zaradi česar se zdčetek gradnje odlaga. Škofja Loka - ''Že dolgo so pripravljeni gradbeni načrti in vsa potrebna soglasja, nimamo pa gradbenega dovoljenja, ker s strani države ni realiziran zakonsko že urejen prenos lastništva dela stare kasarne na občino oziroma ki\jižnico," je pojasnila v. d. ravnateljice ki\jižnice Marija Lebar, ki se sprašuje, kako sploh lahko še razvyajo ki\jižnično dejavnost v danih razmerah. Kljub temu daje bil del objekta, v katerem se bo nahajala nova knjižnica, lani razglašen za javno infrastrukturo na področju kulture, administrativni postopki v Ljubljani tečejo zelo počasi, kar močno ovira začetek gradnje. Knjižnica postaja iz leta v leto manj pregledna.' "Zaradi velike utesnjenosti prihaja do nereda. Včasih ne uspemo najti knjige, ki bi v knjižnici morala biti. Police so prenatrpane, knjige so naložene od tal do stropa, mnoge druge in tretje izvode knjig hranimo v kleti. Poleg tega v knjižnici nimamo niti čitalniških mest za dnevno ča-t sopisje, kotička, kjer bi študentje lahko pregledali literaturo in prostora, v katerem bi strokovni delavci lahko delali analize in projekte," pojasnjuje Marija Lebar. Velik problem predstavljajo tudi prireditve, s katerimi morajo gostovati drugje, na primer v Kašči in prostorih Škofjeloškega gradu. Lebarjeva ob tem opozarja, da ljudje zaradi tega marsikdaj niti ne vedo, da so prireditev pripravili v knjižnici. "Na žalost stisko poleg knjižničarjev občutijo tudi bralci," dodaja Lebarjeva. V osrednji knjižnici Ivana Tavčarja, ki ima več kot pet tisoč članov, hranijo 110 tisoČ izvodov knjig. Vsako leto je knjižnica bogatejša za kakih pet tisoč izvodov. V povprečju izposodijo tisoč knjig na dan. "Srečo imamo, da so Ločani tako dobri bralci, saj je kar ena tretjina knjižničnega gradiva med njimi. Na ta način nam pomagajo reševati prostorsko stisko," pravi Lebarjeva. V knjižnici Ivana Tavčarja so tako začeli zbirati podpise za pospešitev izgradnje nove knjižnice. Peticijo je podpisalo že več kot 1500 Ločanov, podpise pa bodo zbirali do konca decembra. "Vesela sem, da pri Ločanih čutim tolikšno podporo. Prihajajo tudi obiskovalci, ki-niso člani knjižnice, pa so shšali za našo stisko. Tako imam občutek, da se bodo stvari le obrnile na bolje," upa Lebaijeva. Zbrane podpise bodo posredovali na občino, na ministrstvo za kulturo in vsem štirim poslancem na škofjeloškem območju, ki jim Lebarjeva očita, da ne namenjajo dovolj pozornosti kulturi. Površina knjižnice v stari vojašnici bo trikrat večja kot sedaj. "Na novi lokaciji bomo imeli dovolj prostora za dejavnosti, ki jih se- daj ne morejo izvajati oziroma jih izvajamo okrnjeno," pravi Lebarjeva. V novi knjižnici bo tudi študijska čitalnica. Na ministrstvu za kulturo obljubljajo, da bodo prepis lastništva stare vojašnice na knjižnico Ivana Tavčarja uredili v treh mesecih. Svetovalec za družbene dejavnosti na občini Škofja Loka Alojz Bogataj ob tem dodaja, da se moramo zavedati, da državni mlini meljejo zelo počasi. "Predvidevamo, da bi knjižnico lahko preselili v nove prostore v treh letih po prenosu lastništva na knjižnico, saj občinski proračun investicije, vredne več kot 600 milijonov tolarjev, v krajšem času ne bi zmogel pokriti." Ana Hartman Odpadki spet burijo duhove V Tržiču razmišljajo o možnosti izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki na območju sedanje deponije Kovor. Tržič - Take pobude vodstva občine je na seji občinskega sveta odločno zavrnila opozicija. Kot je menil Borut Sajovic, ki je tudi predsednik KS Kovor, so ti načrti v interesu Komunalnega podjetja Tržič, niso pa dobri za krajane. Ob tej reakc^i je župan Pavel Rupar prekinil obravnavano točko. Na Gorenjskem je problem odlaganja odpadkov pereč, je menil župan Pavel Rupar. V Tržiču so se že pred leti odločili za legalizacijo občinske deponije komunalnih odpadkov v Kovor-ju, ki se po vrsti obnov približuje h koncu. Obnov se lotevajo tudi druge Občine, vendar lokacija gorenjskega centra za loče- no zbiranje odpadkov še ni znana. Zato sami razmišljajo o perspektivah razvoja deponije Kovor tudi v tej smeri. Kot je povedal direktor Komunalnega podjetja Tržič Florijan Bulovec, do konca letošnjega leta pričakujejo dovoljenje za obratovanje deponije do leta 2008. Do takrat bodo morali vanjo vložiti še 156 milijonov tolaijev, od leta 2001 pa so jih investicije stale 228 milijonov tolarjev. Na leto odložijo na deponijo približno 7.400 ton odpadkov, zato je za potrebe občine zagotovljeno odlaganje predvidoma do leta 2030. Ker država zagovarja regijsko ureditev objektov za obdelavo odpäd-kov, po letu 2008 čaka odvoz odpadkov drugam tudi občino Tržič. Zaradi povišanja cen storitev bi veljalo razmisliti o možnosti izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki na območju sedanje deponije Kovor, je predlagal direktor Bulovec. Pojasnil je tudi prostorske možnosti, prednosti lokacije Kovor in pridobitve za občino. Gorenjski odpadki nikomur ne dišijo, je ugotovil Ivan Kapel iz ZLSD. Menil je, da je za kakršnokoli odločanje o dovažanju gorenjskih odpadkov v Kovor premalo informacij. Na podobne poskuse v preteklosti je spomnil Borut Sajovic iz LDS, ki je omenil tudi neuresničeni projekt CERO. Ocenil je, da gre za načrte v interesu Komunalnega podjetja Tržič, ki pa niso dobri za krajane. Količina odpadkov bi se namreč bistveno povečala, kar bi vplivalo tudi na okolje. Tržiški župan se je čudil razmišljanju domačinov, ki ne poznajo pozitivnih izkušenj avstrijskih sosedov pri skupnem zbiranju odpadkov. Ob opazki, da tudi odpadki lahko dišijo, je predlagal prekinitev obravnavane točke, kar so svetniki potrdili z glasovanjem. Nato so sprejeli le še predlog za novo ime tržiškega komunalnega podjetja; odslej bo "Javno podjetje Komunala Tržič, d.o.o". Stojan Saje Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Suzana P. Kovačič, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Jasna Paladin, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja oglasnega trženja Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volćjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13. e-mail: mfo@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je portednlk, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za december: 2.300 SIT; redni plačniki naročnine imajo 20% popust; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. iV., GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 21. decembra 2004 Županovo voščilo starejšim Parkovni center okno Krai\jska Gora, Jesenice - "V prihajajočih božičnih praznikih naj vas spremljala mir in notranja ugiašenost, novo leto pa naj vam prinese zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja," je v Čestitko k darilu starejšim občanom ob praznikih zapisal kranjskogorski župan Jure Žerjav. Tako kot vsa leta doslej je 14. decembra obiskal 30 oskrbovancev Doma upokojencev dr. Franceta Bergelja na Jesenicah (na sliki). V sodelovanju z Društvom invalidov in upokojenskimi društvi v občini bo praznične pozornosti s priložnostnim darilom deležno tudi 49 občanov, starejši od 85 let, ki živijo doma. Občina letno za novoletno obdaritev starejših nameni okoli 187 tisoč tolarjev, blizu 633 tisoč pa za otroke. V občini imajo 267 otrok, rojenih med letoma 1997 in 2003. Predšolskim otrokom in učencem prvih razredov je HIT Casino 15. decembra že omogočil ogled predstave Trije snežaki z obdaritvijo. Dedek Mraz bo med otroke v Mojstrano prišel 21. decembra dopoldne med predšolske otroke in šolarje ter popoldne ponovno v vrtec za tiste otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Pravljični mož se bo mudil tudi v Kranjski Gori in Ratečah 20. decembra popoldne za predšolske otroke, ki niso v vrtcu, 21. decembra pa se bo v Kranjski Gori srečal z vrtičkarji in šolarji. M. K. December razveseljuje starejše Jesenice - V domu upokojencev dr. Franceta Bergelja na Jesenicah je december najbolj živahen in razgiban mesec. Vrstijo se kulturne in zabavne prireditve, obiski predstavnikov obČin, društev upokojencev, društev invalidov in drugih. Na vsakem koraku je čutiti tople besede, dobre želje pa so predvsem namenjene zdravju in osebnemu zadovoljstvu stanovalcem v jeseni njihovega življenja. Poleg zunanjih glasbenih izvajalcev: pevskih zborov, harmonikarjev in drugih, so lepi trenutki tudi takrat, ko zapoje domski zbor Večerni zvon pod vodstvom Metke Piber Rutar. Ob narodnih pesmih z glasom radi pritegnejo tudi ostali stanovalci in njigovi sorodniki, ki se jim pridružijo. Za praznične dni so pripravili tudi razstavo izdelkov, ki so jih ustvarile spretne roke stanovalcev na urah delovne terapije. V soboto, 25. decembra, bo ob 15. uri v domu Božična sveta maša, 27. decembra pa bo po sobah stanovalce najprej obiskal dedek Mraz, zatem pa se bo ob 18. uri začelo domsko silvestrovanje, kjer se tudi obeta živahen program. J. R. park Na Bledu bodo v naslednjih dveh letih uredili parkovni informacijski center. Čim prej novi zakon. Direktorju se izteka mandat. Bled - ()diašai\je sprejetja novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNF) ni dobro za upravljanje s parkom, poleg tega pa na vrata že trkajo mednarodni standardi, ki bodo vezali tudi za TNP. *'Vsebina novega zakona je dobro pripravljena in usmerjena k varovanju parka, nekaj neusklajenosti je le v primeru Bohii\jskega jezera in nevključevanju kulturne dediščine ter nedoslednosti posegov v prostor," je na seji sveta Triglavskega narodnega parka dejal direktor Janez Bizjak. sti," je pojasnil Bizjak, ki mu sredi maja prihodnje leto poteče mandat in vnovič za direktorja ne bo kandidiral. Za omenjeno delovno mesto je precejšnje zanimanje, saj naj bi se zanj potegovalo vsaj pet kandidatov, o imenih pa Bizjak še ni želel go- V salonu pohištva Up Bled, kjer ima svoje prostore uprava Triglavskega narodnega parka, bodo do leta 2007 uredili parkovni informacijski center Bled. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo (EU) so tudi pri nas začeli veljati predpisi EU in njene direktive na področju varstva narave, kjer sta še posebej pomembni tako imenovani "ptičja" in "habitatna" direktiva, ki sta temelj Nature 2000, slednja pa je osnova varovanja največjih naravnih dragocenosti po merilih EU. Zakon o TNP ima dve možnosti: državni zbor lahko dopolni sedanji predlog in nadaljuje postopke za sprejetje ali pa začne postopke za pripravo no- vega predloga. "Slednje za nas ne bi bilo dobro, saj to pomeni, da novega zakona vsaj še štiri leta ne bomo imeJi, je pa nujen za dobro delo javnega zavoda TNP in za uskladitev s predpisi EU. Ob tem bi rad poudaril, da strokovni svet TNP ves čas sodeluje pri pripravi strokovnih izhodišč za novi zakon, dobro pa je tudi, da naj bi pri pripravi popravljenega zakona o TNP sodelovale nevladne organizacije, strokovne službe in Slovenska akademija znanosti in umetno- voriti. Svet zavoda TNP bo objavil javni razpis, zadnjo besedo pri izbiri novega direktorja bo imela vlada. Člani sveta TNP so na petkovi seji sprejeli program dela javnega zavoda TNP za leto 2005 in izhodišča za finančno poslovanje v letih 2005 in 2006. TNP vzdržuje in upravlja 52 objektov, za prihodnje leto bo iz državnega proračuna dobil dobrih 259 milijonov tolarjev, 53 milijonov tolarjev pa si obetajo od prodaje blaga in storitev na trgu. Prednostne naloge TNP so sodelovanje pri pripravi zakona o TNP in upravljavskega načrta, program Nature 2000, med pomembnejše projekte pa spada ureditev parkovnega informacijskega centra Bled, ki ga bodo v novih prostorih TNP, v poslovni stavbi Lip Bled, uredili do leta 2007, njegovo ureditev sta potrdila tudi strokovni svet in svet zavoda TNP. Center bo namenjen obiskovalcem narodnega parka in Julijskih Alp, po besedah Bizjaka naj bi bil nekakšen portal za Julijske Alpe in za park. "Taki centri so v parkih po svetu običajni, blejska lokacija zanj je odlična, saj je na samem vstopu v park in lahko dostopna, ob stavbi pa so urejena parkirišča," je povedal Bizjak. Lip Bled naj bi se iz stavbe preselil do leta 2006, potem bodo sedanji salon pohištva preuredili v razstavni prostor, predavalnice, dvorano za multivizi-je in posebno učilnico namenjeno izobraževanju o naravi in parku za šolarje. Obiskovalcem bodo ponudili od 2 do 3 ure programa o TNP, center, pravo ime zanj še iŠČejo, bo odprt vse dni v tednu, poleg predstavitve parka, naiavnih znamenitosti in kulturne dediščine, pa bodo v njem dobili tudi turistične informacije. Ureditev parkovnega informacijskega centra Bled bo stala okrog 400 milijonov tolarjev, ki jih bo TNP moral zagotoviti v Štirih letih, denar bodo po Bizja-kovih besedah dobili od prodaje objekta v Kranjski Gori, v njem pa naj bi bilo najmanj Šest zaposlenih. Javni zavod TNP se bo prijavil tudi na razpis programa PHARE CBC Slovenija - Avstrija, ki daje prednost prav ureditvi informacijskih središč za parke. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Blejci obiskali starostnike Radovljica - Priprave na bližajoče se praznike so se v radovljiškem Domu dr. Janka Benedika že začele. Sreda je bila dan obdarovanj, saj šo stanovalce dopoldne obiskali predstavniki krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica in tamkajšnje društvo upokojencev, učenci osnovne šole Bohinjska Bistrica so pripravili kulturni program, ter predstavniki krajevne skupnosti Lesce, leškega Rdečega križa in leske Karitas, popoldne pa so svoje občane obiskali še blejski župan Jože Antonič, predstavniki občine in Rdečega križa Bled in Gorje. Prednovoletno srečanje je minilo v prijetnem klepetu in obdarovanju, domsko praznovanje z zabavnim programom in obdarovanjem pa bo 28. decembra. V domu je trenutno 205 stanovalcev, največ jih je iz radovljiške občine, iz blejske jih je 56, iz bohinjske pa 12. Direktorica doma $oi\ja Resman je povedala, da se starostna meja stanovalcev zadnja leta Blejski župan Jože Antonič je s predstavniki občine in Rdečega križa obdaril stanovalce radovljiškega doma dr. Janka Benedika. dviga in devetdesetletniki niso več izjema. Dom je poln, čakalna doba za sprejem pa je vsaj dve leti, saj imajo okrog 160 nerešenih vlog prosilcev iz bohinjske, blejske in radovljiške občine, od tega je vsaj 50 nujnih primerov. Renata Skrjanc, foto: Polona Mlakar Baldasin Kranj novimi turističnimi spominki V petek sta župan Mohor Bogataj in v.d. direktorja LTO Kokra Robert Bauman Aljažu Primožiču in Štefki Balanč podelila nagradi za najboljša turistična spominka. Krai^ - Kranj se ponaša z nekaj lepimi turističnimi spominki, da bi bila izbira še bogatejša, pa sta Mestna občina Krai\j in Lokalna turistična organlzacya Kokra z nagradnim natečajem povabila ustvarjalce novih spominkov. Prišlo je trinajst izdelkov, žal pa jih devet ni izpoli\jevalo natečajnih pogojev, tako da je komisija ocenila le štiri. Prvo mesto in nagrado v znesku 100.000 tolarjev je prisodila mlademu avtorju Aljažu Primožiču za spominek Svetlopis, drugo mesto in nagrado v višini 50.000 tolarjev Štefki Balanč za spominek Pečat s Prešernovo glavo, tretje mesto isti avtorici za spominek Poštni pečat dr. Franceta Prešerna, Četrto mesto pa Evi Klepec za spominek Prešernov pisemski set. Robert Bauman je na petkovi podelitvi nagrad in priznanj dejal, da je komisija ocenjevala predvsem etnološko izvirnost in možnost trženja poslanih spominkov, medtem ko je župan Zmaga Avstriji, pohvale našim Ljubljana - Iz slovenske podružnice nemškega podjetja Paul Hartmann so sporočili končni izid letošnjega evropskega natečaja, s katerim so zbirali zamisli o boljši zdravstveni negi. Pod naslovom "Zavrženi ali spoštovani?" so udeleženci predstavili koncepte uspešnega vključevanja negovalnega osebja in družinskih članov v varstvo starejših. Med strokovnjaki iz osmih držav so svoje ideje prvič izrazili tudi predstavniki Slovenije. Pri nas je zmagala s svojim prispevkom mag. Zvonka Hočevar Sajatovič, direktorica Doma Petra Uzarja TržiČ. Ona se bo v spremstvu članic slovenske komisije natečaja udeležila slavnostne podelitve priznanj in nagrad, ki bo 29. januarja 2005 v Berlinu. Tam bodo zbrani avtorji zmagovalnih prispevkov iz Avstrije, Češke, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Slovaške in Slovenije. Glavno nagrado bodo prejele članice ekipe iz Judenburga v Avstriji. Kot poudarjajo organizatoiji natečaja v Sloveniji, so zadovoljni z odzivom pri nas. Pohvalili so tudi kakovost izdelkov naših avtorjev, med katerimi je zmagovalka prepričala z vrsto izvirnih predlogov za boljšo oskrbo starejših oseb v vsakdanjem življenju. S. S. S petkove podelitve nagrad za najboljši turistični spominek. Mohor Bogataj zaželel, da bi se spominki, ki predstavljajo identiteto občine, čim prej znašli na prodajnih policah turističnega društva. Prvonagrajeni Aljaž Primožič, absolvent grafične tehnike, je zamisel za spominek Svedo-pis našel v delu Kranjčana, izumitelja fotografije na steklo, Janeza Puharja. "Pri njegovi iznajdbi se mi zdi zlasti pomembno to, da je tehnika fotografiranja na stekleno ploščo omogočala kopiranje, razmnoževanje, povečevanje fotografije, s čimer je fotografija postala komercialna stvar, dostopna vsem. Za spominek sem na steklo prene- sel razglednico starega Kranja, ga na kratko opisal in shranil v Škatlo'. Vesel bom, če bo spominek tudi prodajan. Nagrade sem kot Študent še posebej vesel." Štefka Balanč pa je za svoja dva spominka dobila navdih pri Prešernu. "Rada imam izzive. Vedno me je zanimala umetnost, odkar sem upokojena, imam za to več časa. Veliko priznanj sem že dobila. Najbolj me poznajo po medenih srčkih. Turisti jih radi odnesejo s seboj domov. Za spominek je pomembno, daje izviren, značilen za določen kraj in da ni predrag." Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Torek, 21. decembra 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Voščilo županu in prebivalcem Starodavno voščilo so izbrali člani folklorne skupine DU Naklo za odprtje novega zdravstvenega doma in knjižnice. Naklo - Z ragljami in zvonci so priklicali župana in se niu zahvalili, da je dal postaviti tako lep dbom za občane. Janez Štular jim je odvrnil, da so tudi oni prispevali denar zanj. Sedaj se lahko skupaj veselijo, da bodo na enem mestu skrbeli za telesno in duhovno zdravje. Tega doslej še niso imeli doma. Nova pridobitev potrebuje lepo popotnico, je menil povezovalec programa Jože Mohorič, ki je predstavil starodavni običaj "ofiranje". Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo tokrat ni prišla čestitat za osebni praznik, ampak za dosežek vse občine. Prvič so dobili svoj zdravstveni dom in sodobno knjižnico. V novi stavbi na zahodnem robu naselja Naklo je približno tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin. V pritličju je ambulanta splošne prakse, prostor za Še eno ambulanto in lekarna. V nadstropju imajo knjižnico, manjšo dvorano in tri sobe za društvene dejavnosti. Namen kleti še ni v določen. Večino denaija za 240 milijonov tolarjev vredno zgradbo je zago- tovila Občina Naklo. Za podporo pri naložbi se je župan Janez JŠtular zahvalil občinskim svetnikom, delavcem občinske uprave, vsem prebivalcem in izvajalcem del. Direktor firme Gradbinec Zmago Geršak je izrazil zadovoljstvo, da so uspeli od le-- tošnje pomladi narediti zgradbo, ki bo izboljšala kakovost življenja domačinov. "Prvi cilj je dosežen. Ambulanta in lekarna sta narejeni, napolniti pa ju bo treba z vsebino," je ugotovil direktor Zdravstvenega doma Kranj Peter Štular. Za to bosta poskrbeli dr. Branka Bizjak, specialistka družinske medicine, pa direktorica Lekarne Naklo Irena Rupnik Ravnihar. Prva je povabila paciente k obisku že 4. januaija Novo knjižnico v Naklem so si z zanimanjem ogledali tudi župani od drugod. 2005 popoldne. Čimveč bo strank v ambulanti, prej bo delala vsak dan. Druga je seznanila domačine, da bo lekarna odprta marca 2005. Po novoletnih praznikih se bodo odprla tudi vrata knjižnice, kjer imajo 13.000 knjig, od tega 600 novih. Kot je Dolga pot do pošte Na Gorenjskem še 690 izpostavljenih predalčnikov, med njimi največ na v v območju pošt Gorenja vas, Skofja Loka in Ziri. Kraixj - Pred dnevi nas je poklical bralec iz Bukovega Vrha nad Visokim v Poljanski dolini in prosil, da v njegovem imenu vprašamo, kdaj lahko pričakujejo v njihovem kraju poštno dostavo tudi na dom in ne le v izpostav^eni poštni predalčnik. Mag. Miran Čehovin, direktor kranjske poslovne enote Pošte Slovenija, nam je odgovoril, da imajo za območje Bukov Vrh trenutno nameščenih 19 izpostavljenih predalčnikov za 18 gospodinjstev. "Ta so zelo razpršena po hribih, zato ocenjujemo, da bi za omenjeno naselje dnevno opravili dodatnih 20 kilometrov poti, nujno pa bi morali zaposliti novega delavca. Celotne dodatne stroške v primeru dostavljanja pošte na dom v Bukovem Vrhu ocenjujemo na šest milijonov tolarjev," je pojasnil Čehovin. Zakon o poštnih storitvah sicer predvideva vročanje poštnih pošiljk na več načinov: osebno naslovniku ali pooblaščeni osebi, z vložitvijo v hišni predalčnik ali izpostavljen predalčnik ali neposredno na pošti. Za vročanje prek izpostavljenega pre-dalČnika je dovolj že, da je stanovanje ali poslovni prostor oddaljen za več kot 200 metrov od vročevalske poti. Na Gorenjskem poštarji redno dostavljajo pošto 65.322 gospodinjstvom, od tega skoraj 50.000 šestkrat tedensko, prek izpostavljenih predalčnikov pa še 690 gospodinjstvom. "Število izpostavljenih predalčnikov se postopoma zmanjšuje. Letos smo jih ukinili za 26 gospodinjstev," je stalen in postopen proces opisal direktor in dodaja, da je zmanjševanje izpostavljenih predalčnikov odvisen od ekonomskih zmožnosti Pošte Slovenija. Kje morajo člani gospodinjstev po pošto v izpostavljene predalčnike? Največ je taksnih v okviru pošte Škofja Loka (129 gospodinjstev), sledi Gorenja vas (127) in Žiri (98). Več kot 50 gospodinjstev je še v Železnikih, Preddvoru in Cerkljah na Gorenjskem, s takšno dostavo pa se srečujejo še v Tržiču, Zg. Gorjah, Sovodnju, Sorici, Poljanah nad Škofj o Loko, Kranju, Bohinjki Beli, Brezjah, Gozd Martuljku, Lescah, Ratečah, Radovljici in Zg. Jezerskem. Kot rečeno, gre za 690 gospodinjstev in je glede na stanje v celotni Sloveniji, po mnenju če-hovina, ugoden: "Izpostavljeni predalČniki niso posebnost Gorenjske, ampak prej stalnica goratih predelov. Na območju Celja imajo kar 1907 izpostavljenih predalčnikov, v vsej Sloveniji jih je še vedno 6140, takšno dostavo pa poznamo tudi v sosednjih državah." Direktor Še zagotavlja, da bodo število izpostavljenih predalčnikov tu I I >v W ', ^ • r- »v» ) ---v»;;". U» '.T • ' • mm' M S slovensko pomočjo do vode Ljubljana - Pater Stanko Rozman, rojen v Kovorju pri Tržiču, ki vodi velik misijon v državi Malawi na jugu Afrike, je sporočil, da so tudi s slovensko pomočjo prišli do vode, ki sojo iskali v okviru projekta Živa voda. NaŠli so jo v enem dnevu 37 metrov globoko pod goro Kasungu. Številnim bo gasila žejo in omogočila preživetje. Denar za iskanje vode v Malawiju smo v okviru projekta Živa voda zbirali tudi v Sloveniji. V zbiranje so se vključili tudi tekači pod vodstvom Romana Kejžarja in Tonija Venclja. Nad 200 jih je za ta projekt teklo na Ljubljanskem maratonu. V Sloveniji smo skupno zbrali poldrug milijon tolarjev in jih poslali patru Stanku Rozmanu. J. K. Dovje - Mojstrana - Nad vasjo Dovje v Zgornjesavski dolini se 1000 metrov visoko začenja planina Ravne, na kateri so pred petimi leti postavili velik lesen križ, lani pa še križev pot, ki se lepo prilega v naravo. Dovški župnik Franc Urban^a občasno maŠuje pri križu. Letošnja maša pred božičem je bila posvečena pisatelju Ivanu Cankarju, kije umrl 11. decembra leta 1918. Župnik Franc Urbanija in Roman Gašperin z Jesenic sta navdušena bralca Cankarjeve besede, ki sojo brali domači recitatorji, domači pevci pa so peli ad-ventne in božične pesmi. Prijetno srečanje je omogočil lastnik zemljišča Rado Baloh. Janez Pipan Polnočnica pri sv. Kancijanu Kraiy - V župnijski cerkvi sv. Kancijana v Kranju pripravljajo veličastno polnoČnico, ki se bo začela na sveti večer, 24. decembra, ob 20. uri. Pod vodstvom Angele Tomanič bodo komorni zbor Gallus iz Kranja, instrumentalisti Cappella Cantiani in orglarka Barbara Pibernik izvajali dela J. Haydna, F. Gruberja, G. Rihaija, L Zupana, D.S. Bortjanskega, S. Neukomma, M. Tomca, G. F. Haendla, P. H. Sattnerja, V. Štolcerja in L. Belarja. J. K. Jasna Paladin XV. del Kamniški Kurhaus Pi>£drav iz Žirov Kamničani so se zaradi Kurhausa, ki ni privabljal več toliko turistov kot ob koncu 19. stoletja, začeli zavzemati za to, da bi tujci začeli razlikovati kopališče Kamnik od letovišča. V Kamničanu leta 1905 lahko preberemo naslednjo misel, ki nam to dokazuje: ^'Končno naj še omenimo, da si Kamnik zbog svoje krasne planinske lege tudi brez mekinskega nemškega kopališča pridobi lahko zopet tisto priljubljenost, ki jo je užival že pred leti, ko še ni bilo tega kopališča^ Res da se tedanje kopališče ni več moglo primerjati s Prašnikarjevim zdraviliščem. Vendar pa - kaj je v Kamniku sploh bilo pred kopališčem, razen skromnih začetkov planinskega turizma? Kaj je mestu dalo ''tisto priljubljenost", če ne prav to, nekdaj slovito zdravilišče? Kakor koli že, kljub dejstvom, da je država Še naprej podpirala ideje o ustanavljanju olepševalnih društev in deželnih turističnih organizacij, da je leta 1913 priporočila šolam, naj učence seznanijo s pomenom turizma, in daje bil januarja 1914 ustanovljen nov deželni zavod z imenom Deželna zveza za tujski promet in turistiko na Kranjskem, je kamniški Kurhaus Še naprej izgubljal ugled. Po letu 1910 so zaradi pomanjkanja gostov sezono skrajšali na obdobje od srede maja do srede septembra. Razmišljanja o tem, v kateri smeri bi se še naprej razvijal Kurhaus, kaj dobrega bi lahko prinesli novi najemniki in drugačen pogled lastnikov, kako bi k ponovnemu razcvetu lahko pripomoglo društvo ali kako neslaven propad bi lahko doživel v nekaj letih, so le ugibanja, saj je v celotno doga- Razglednica Letovišče Kamnik v letih pred prvo svetovno vojno. Ragledntce o Kurhausu so bile vse redkejše. janje grobo posegla prva svetovna vojna. Prašnikarjevo zdravilišče je med prvo svetovno vojno prenehalo delovati, saj so bili objekti po večini uničeni. Tedanje vojaške oblasti so stavbe namenile za stanovanja beguncev, železničarjev idr. Kamnik s svojo širšo okolico je tedaj pomenil zaledje soške fronte, zato so v zdraviliškem poslopju uredili neke vrste bolnišnico. Oblasti so prepovedale sprejemanje gostov in odredile skrb za ranjence in vojsko. Vojna bolnišnica je bila takrat urejena tudi v bližnjem mekinjskem samostanu; v tem času pa je nastalo tudi posebno vojno pokopališče za samostanom, ob poti v GodiČ. Poslopja so začela propadati, saj vojska ni skrbela zanje, tudi park je postal zanemarjen in zaraščen. V nekdaj čudoviti plesni dvorani zdraviliškega doma je bila med vojno denimo konjušnica. Kljub zanemarjenosti in propadanju seje večina stavb sicer ohranila, tega pa žal ne moremo trditi za njihov inventar. Vojaki, ranjenci in drugi "gostje" zdravilišča so namreč vse pohištvo, jedilni pribor, posodje in druge predmete raznesli daleč naokoli, tako da elementi materialne kulture iz časov pred prvo svetovno vojno praktično niso ohranjeni. Kamniški Kurhaus kot tak je med vojno tako propadel, ali kot je zapisal Ivan Zika: "Slava Prašnikarjevega kopališča je bila dokončno pokopana!" J Torek, 21. decembra 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Pauablene u Borouška ves pripomočki za umivanje iz nekdanje tujske sobe. Kranjska Gora - Zgodovinar dr. Janez Mlinar in vodja kranjskogorske enote Gornje-savskega muzeja Jesenice Eli Gradnik sta avtorja razstave z naslovom Zomerfrišlerje, pauablene u Borouška ves, ki sojo v Liznjekovi domačiji odprli 17. decembra. Razstava zaokrožuje praznovanje stote obletnice ustanovitve kranjskogorskega turističnega društva. Kot je povedal dr. Janez Mlinar, se z Eli Gradnik pri zasnovi nista želela omejiti samo na sto let, kar obstaja turistično društvo, oziroma na 20. stoletje. "Skušala sva za- jeti daljše obdobje, od prvih omemb turistov, ki so bili romarji na Višarje v 17. stoletju, prek popotnikov 19. stoletja, pa železnice, ki je bila predpogoj za razvoj turizma, vse do ustanovitve društva, prvih hotelov, zimske sezone do današnjih dni. Zaključila sva s panojem o spominkih, težnji človeka, da to, kar je doživel, upredmeti in odnese domov." Z zbiranjem gradiva sta se kar precej namučila, kajti ohranjenega je bolj malo, zlasti arhivskega gradiva turističnega društva. Slednje je bilo večinoma uničeno v veliki povodnji na Jesenicah v 50. letih prejšnjega stoletja. Gradivo sta tako nabr-skala iz vseh mogočih institucij - Arhiva RS, nadškofijskega arhiva, Gornjesavskega muzeja Kranj in depojev Gornjesavskega muzeja Jesenice. Eli Gradnik pravi, daje bilo res težko nabrati predmete, dokumente, razglednice. "Treba je bilo od posameznika do posameznika, za katere se mi je zdelo, da bi lahko kaj imeli. Veliko je pridobljenega pri domačinih, ki so predmete posodili ali podarili." Razstavo si je moč ogledati do konca februarja vsak dan, razen ob ponedeljkih. Mendi Kokot Nategnjeni obrazi Jožeta Š^na Krai\jska Gora - V galeriji Radman od 17. decembra gostijo dela slikarja Jožeta Šajna iz Ilirske Bistrice. Bolj poznan po akvarelih je tokrat presenetil z nenavadnimi, razpotegnjenimi obrazi v kombinaciji slikarskih tehnik. Umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin pravi, da se je umetnik odločil na likovni način odzvati na porabništvo naše dobe in manipuliranje, ki ga srečujemo na vsakem koraku. "Hkrati ko je kritičen do marsičesa, kar nam družba ponuja, je zelo igriv. Zanimivost njegovega tokratnega slikarstva je ravno v tem, da na poseben način uspešno združuje igrivost slikanja, \ahkotnost tehnike in kritičnost do dogajanja v družbi," je med drugim povedala ob odprtju razstave. Avtor o ustvarjanju opiisa, ki gaje poimenoval Kult lepote, pravi: "To je bilo nekajletno iskanje. Nastalo je na stotine risb in akvarelov, preden sem odkril te, ki so razstavljene. Vsekakor je to spopad med materialnim in duhovnim. Danes v svetu prevladuje materialno na račun duhovnega. Ti obrazi so v resnici prazni, potegnili smo jih, da so dobili nek izraz. So bolj maske kot resnični obrazi. Potrošništvo, politika - vse manipulira z ljudmi. Vedno več nas je, ki se tega zavedamo in skušamo oddaljiti, vendar je zelo težko živeti drugače." Razstava bo odprta do konca januarja. Mendi Kokot Novoletni koncert kranjskega pihalnega orkestra Kranj - Pihalni orkester MO Kranj, ki letos šteje že 106. leto obstoja, za sredo, 22. decembra, ob 19.30 v Prešernovem gledališču pripravlja novoletni in hkrati prvi koncert letošnje abonmajske sezone. Tbdi tokrat bodo kranjski orkestraši nastopili pod vodstvom dirigenta mag. Mateja Rihterja, ki je za koncert pripravil zelo raznolik repertoar. V obsežnem programu bodo izvajali tako skladbe bratov Avsenik, Lojzeta Krajnčana, Jožeta Privška, kot drugih znanih skladateljev Petra Stanka, Glena Millerja, A.L. Webra, H. Ferstla, H. Kolditza, Vinka Štrucla ... Predstavili se bodo tudi številni solisti, člani orkestra: Nejc Zupan (trobenta), Nina Ovsenek (trobente), Tone Pogačnik, Robert Jerončič, Martin Pustinek, Rok Oblak (pozavne), Mitja Skufca (tenor), Robert Kukovič (tuba), Tomaž Kukovič (klarinet), Matej Rihter (trobenta), s saksofoni Tina Pernuš, Štefan Stare, Neža Šparovec, Milan Osterman in Tomaž Kukovič. I. K. Izšel je Žirovski občasnik v v Ziri - Kot običajno v začetku decembra je tudi letos izšel Zirovs-Id občasnik, v katerem bo mogoče tudi tokrat prebrati marsikaj zanimivega iz žirovske zgodovine, o tamkajšnji sedanjosti, tudi kakšen razmislek o prihodnosti bi se bržkone naŠel ... Tako bo zanimiv intervju s pesnikom Ivanom Minattijem in godbenikom Viki-jem Zakljem, tu so usode Žirovcev v Ameriki in Avstraliji, bogata je kronika Potočnikovih na Dobračevi, prebrati pa bo mogoče tudi, kakšna je prihodnost žirovskega muzeja, ne manjka leposlovnih prispevkov, odmevov, ocen, predstavitev. Prof. Rado Jan je v eseju razmišljal o začetkih in začetnikih ljubiteljske kulture na Zirovskem, v likovni prilogi so na ogled dela slikarja Pavla Sedeja, Franc Temelj pä je pripravil fotostrip o romanju k sv. Jakobu v Komposte-lo. Osrednji del Občasnika je namenjena Brigiti Mlinar, ki jo slovenska javnost pozna iz revije Playboy, kjer si je s poziranjem prislužila tudi naslov Playboyevo dekle leta 2004. Tokrat se je odkrila domači fotografinji Poloni Mlakar Baldasin. Med literarnimi prispevki sta tokrat Še posebej zanimivi ljubezenski zgodbi Petre Likar. ' Igor Kavčič Nova imena zakladnici Letošnji Severjevi nagrajenci so Iztok Mlakar, Tjaša Železnik, Matej Puc in Jože Robida. Škofja Loka - V spomin na zadi\jo premiere velikega slovenskega dramskega umetnika Staneta Severja (1914 - 1970), v Škofji Loki je namreč uprizoril svojo zadnjo monodramo, povest Krotko dekle F. M. Dostojevskega, so v nedelo že 34. podelili Severjeve nagrade. Podelitev se je začela z uvodnim posnetkom besed Staneta Severja, ki so zbranemu občinstvu, dvorana Loškega odra je med vlogami v preteklem letu prednjači prav Vladimir v Čakajoč na Godota, v katerem v pri-• stni primorščini s soigralcem vsem je bil to zame zanimiv izziv, saj imam neko posebno gledanje na teater in ta vloga sodi prav tja noter. Mediteranski temperament, ta živahen ritem, ta telesna in možganska gibčnost, vse to seje skristaliziralo v tej vlogi. Predstavo veliko igrata, pa tudi sicer je Iztok v goriškem gledališču kar precej zaseden igralec. vorna in telesna ustvarjalnost, pevski talent in izjemna kreativna energija izpovedana v širokem razponu različnih igralskih stanj in gledaliških obrazov," je bilo med drugim zapisano v utemeljitev k nagradi. Študentsko nagrado Sklada Staneta Severja je prejel Študent dramske igra na AGRFT Matej Puc in sicer za Tudi Stanetu Severju bi bili v ponos: (z leve) Matej Puc, Jože Robida, Iztok Mlakar in Tjaša Železnik. bila polna do zadnjega kotička, obudili spomin nanj. V nadaljevanju je Miha Ješe, predsednik Sklada Staneta Severja, na oder vabil letošnje nagrajence, ki jih je soglasno izbrala strokovna komisija sklada v sestavi predsednica Mojca Kreft (dramaturgi-nja), Jožica Avbelj (igralka), Alenka Bole Vrabec (igralka), Janez Starina (igralec) in Alen Jelen (dramaturg). Oba letošnja Severjeva nagrajenca sta znana obraza, tako s slovenskih odrov kot zunaj njih. Igralec Iztok Mlakar, član SNG Nova Gorica, je nagrado prejel za vloge v gledaliških uprizoritvah preteklega leta, vlogo Jana Matkoviča v politični drami Oblika mize, vlogo Vladi-mirja v Čakajoč na Godota in vlogo odvetnika Voltora v komediji Volpone ali lisjak. Iztok Mlakar je po več kot dvajsetih letih igranja nagrade zelo vesel, saj jo podeljuje stroka. Strinja se, da Radošem Bolčino vedno znova znata navdušiti gledalce. "Za dialekt se je odločil režiser Vito Täufer, kar se je izkazalo za odlično rešitev. Saj ne, da ki\jižna slovenščina ne bi funkcionirala, ampak v tej predstavi narečje Beckettov tekst naredi še bolj razpoznavnega. Midva z Radošem igrava, pa obrni kakor hočeš, v .materinščini, če jo razumemo kot jezik, s katerim te mama prvič nagovori. Poznava se že zelo dolgo, kot Vladimir in Estragon sva v predstavi tipičen par "comedie del arte", dva klovna, ki v sebi nosiva globljo človeško dimenz^o, najin dialog je poln duhovitosti, gegov, najin jezik je živ ... Sva uigran igralski par, klovna, pisana z velikim K." Bržkone gre tudi za eno pomembnejših vlog v vašem igralskem opusu, sem ga povprašal? "Zagotovo. Sprenevedal bi se, če bi rekel kaj drugega. Pred- Pa vendar mu gledališče uspe tudi uskladiti z glasbenimi nastopi, ki jim preprosto reče Večer z Iztokom Mlakarjem, in so ponavadi že v drugi minuti razprodani. "Več ko narediš, več moraš delati," pravi. Ibdi četrta plošča njegovih primorskih zgodb bo izšla. "Pesmi imam več kot dovolj, vendar jih skupaj zlagam z nastopi. In ko nastane en tak živ nastop, tudi vem, kaj bo na novi plošči. Potem pa je potrebno imeti tri mesece časa, se zapreti v studio in . Igralka SLG Celje Tjaša Železnik je Severjevo nagrado prejela za vloge v gledaliških uprizoritvah, odigranih v preteklem letu, Roberte I in Roberte II v enodejankah Eugena lonesca Jacques ali podrejenost in Prihodnost je v jajcih, za vlogo Ca-terine v drami Dokaz in za več vlog v Ovidovih Metamorfozah. "Njene odlike so zagotovo študi-oznost, bogata paleta čustev, go- vlogo Alcesta v Molierovem Ljudomrzniku. "Vesel sem nagrade, ki mi v tem trenutku pomeni predvsem potrditev, da sem na pravi poti, da naj le vztrajam, čeprav bo pot naprej še težka," je povedal Matej, sedaj študent 4. letnika, ki upa, da bo po končanem Študiju dobil čimveč dobrih vlog, na katerih bo lahko še naprej razvijal svoje že pridobljeno igralsko znanje. Severjevo nagrado za življenjsko delo na področju ljubiteljskega ustvarjanja in gledališkega udejstvovanja je prejel Jože Robida, v poklicnem življenju sicer kirurg, predstojnik oddelka otroške kirurgije v Bolnišnici Celje, hkrati pa od srednješolskih let navdušen amaterski gledališki igralec, v Šmart-nem ob Paki, zabeležil številne uspešne vloge in zanje prejel tudi več priznanj. Igor Kavcic, foto: Gorazd Kavčič Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Pred božičnimi prazniki, vir Sveto pismo Stare in Nove zaveze, slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, druga pregledana izdaja, Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana 1997, 1960 str. Čas velikih krščanskih praznikov je mnogim navdih za prebiranje Svetega pisma. O Jezusovem življenju in delu beremo v evangelijih po Mateju, Marku, Luku in Janezu, prav o dogodku Jezusovega rojstva pa pišeta Matej in Luka. Matej podaja rodovnik Jezusa Kristusa, ki je bil kraljevega rodu; v štirinajstem rodu po Abrahamu se je rodil kralj David, in nato spet dvakrat po štirinajst rodov - od Davida do preselitve v Babilon in od preselitve do Jezusa. Že starozavezni jud-je so verovali, da bo pričakovani kralj Davidov potomec. Marija je bila že zaročena z Jožefom, "in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, daje noseča - bila pa je noseča od Svetega Duha." Jožef jo je najprej sklenil skrivaj odsloviti, a se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel. Modri z Vzhoda so po prerokbi pričakovali Jezusovo rojstvo, tu pa se razkriva Herodova zarota. Jezusovemu otroštvu sledimo še v poglavjih Beg v Egipt, Herod da pomoriti otroke in Vrnitev iz Egipta. Te dni bomo v cerkvah slišali Lukov evangelij o Jezusovem rojstvu "Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. ..." V Pastirjih in angelih opisuje prizore, ki jih oživljamo v jaslicah, o Jezusovih prvih dneh življenja pa beremo v poglavju Jezusa darujejo templju. Dva, tri tisoč let po nastanku je Biblija z radovednostjo brana bolj kot kdaj prej. Sto let nazaj je bila ponekje mogoče edina knjiga v družini, pred nekaj sto leti, ko so se protestanti zavzemali za nacionalne prevode, je bila namenjena le izobraženim in posvečenim, pred dva-tisoč in dvesto leti pa so prevajalci iz hebrejščine v grščino ustvarili Septuaginto. Interpretacija biblijskih besedil se vedno ozira na to, da se izvirna besedila niso ohranila, pač pa prepisi in prevodi, namreč Stara zaveza, Judovska Biblija je nastala med leti 1000 in 50 pr. Kr. v hebrejščini, Nova Zaveza med letoma 51 in 120 po Kr. v grščini. Zbirka slovenskih prevodov se začne s Trubarjem; prevedel je nekaj svetopisemskih besedil, Dalmatin pa, ob opiranju na Lutra in hebrejsko ter grško besedilo, celotno Staro zavezo. Novo pa priredil po Trubarju. Do danes smo Slovenci dobili pravo 'knjižnico' - ta biblia v grščini pomeni knjige - slovenskih izdaj, od priredb za najmlajše, zbirko psalmov, pa za bralca poenostavljeno, prvič leta 1968 izdano Kratko sveto pismo s slikami, z ilustracijami je bogat tudi vodnik po Bibliji Svet Biblije. Pred dnevi je iz Slomškove založbe prišlo Sveto pismo v pesmih Klicanje^ dr. Stanka Janežiča z umetniškimi ilustracijami akademskega slikarja Mateja Metlikoviča. Duhovnik, doktor teologije, pesnik in pisatelj je upesnil nekatere zgodbe Stare in Nove zaveze, pri tem pa odstrl del svojega intimnega humanističnega razumevanja sveta in religije, ki je bodisi v zavetju svetopisemskih kanonov bodisi v odsevu njegovega svobodnega duha. Ilustratorjevo doživljanje Ja-nežičeve poezije je tudi delo poznavalca biblijskih besedil. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 21. decembra 2004 Obdarovanje mladih družin Radovljica - Klub radovljiških Jiludentov (KRŠ) je poskrbel, da bodo božični in novoletni prazniki prijaznejši tudi za mlade študentske družine. Pred blejsko trgovino Sonček so jim podarili vrednostne bone za nakup otroških oblačil in igrač, ki sta jih staršem izročila predsednik KRŠ Janez Tonkli in direktor omenjene trgovine Miloš Pivk. Starši so za enega otroka prejeli 40 tisoč tolarjev, za dva 60 tisoč tolarjev in za tri otroke 80 tisoč tolarjev. Obdarovanju so študentje namenili 480 tisoč tolarjev, denar pa so poleg kluba študentov prispevali tudi Občina Radovljica in sponzorji. Peter Kolman s Kluba radovljiških študentov je povedal, da obdarujejo mlade starše z radovljiške, blejske in bohinjske občine, z obdarovanjem pa decembra pomagajo študentskim družinam z nizkimi prihodki. Poleg lega študentje nadaljujejo tudi akcijo Igrajmo se skupaj, v kateri'zbirajo otroške igrače in igre ter knjige. Igrače, ki jih ne potrebujete veČ ali bi jih radi podarili, lahko prinesete v prostore KRŠ na Gorenjski cesti 25, v trgovino Sonček na Bledu, v poslovalnice Mladinskega servisa Radovljica in v radovljiško picerijo Matiček. Zbirali jih bodo do konca leta, zbrane igrače in knjige pa bodo podarili učencem radovljiške Osnovne šole Antona Janše in gojencem Doma Matevža Langusa. R. Š. V petek 80 na Slovenskem trgu postavili stojnice, občinsko avlo odprli za otroke, večerno vzdušje pa obogatili z živo glasbo in nagradnimi igrami. Živahno je tudi na drsališču. Krai\j - Ko smo se v nedeljo nekaj pred šesto zvečer sprehodili po Slovenskem trgu, smo bili, priznamo, rahlo razočarani. Če bi še tako radi kupili kakšno drobno darilce za pod božično ali novoletno jelko, nam skoraj ne bi uspelo. Namesto obyub\jenih petnajstih prazničnih stojnic v posebnih šotorČkih je bilo stojnic z najrazličnejšimi drobnar^ami, ki nai\je seveda sodyo, le za vzorec. A se tolažimo, da bo pred samim božičem in še posebej prihodnji teden sejemska ponudba bogatejša. Ko je bil božično novoletni sejem še na Glavnem trgu v mestu, je bilo ravno tako. Prve dni slabo, potem pa so se prodajalci opogumili. In kupci ravno tako. Sejem je na Slovenskem trgu odprt vsak dan, razen 24. in 25. decembra, od desetih dopoldne do desetih zvečer. Za pre-mražene, žejne in lačne poskrbijo gostinci, v velikem šotoru pa je prostor za večerne zabave. Prireditelji, zavod MladiM, je tokrat povabil v goste predvsem gorenjske ansamble. Na tradicionalnem silvestrovanju na prostem bosta igrala kar dva, Monroe in Frutki. Božično-novoletnI sejem bo najbogatejši tik pred prazniki. Foto: G.K. Drsališče na Slovenskem trgu, kjer je drsanje brezplačno, je posebej ob popoldnevih in večerih dobro obiskano. Foto: Gorazd Kavčič Tudi v avli Mestne občine Kranj, kjer naj bi bile v nedeljo med peto in sedmo zvečer ustvarjalne delavnice za otroke, je bilo dokaj prazno, ko smo pokukali vanjo. Od danes do četrtka Šolarje Čaka aerobika, od nedelje do torka pa pravo Malo mesto s kavarno, picerijo, frizerskim salonom, otroškim kinom, manekenstvom, igralnico in čajnico. Otroci bodo zbirali tudi igrače za socialno ogrožene vrstnike, ki jih bodo izročili Centru za socialno delo. Center bo že sedmo leto po vrsti v akci- Taine obloge pestrih barv, vzorcev in materialov - PVC, gumo, tekstil, f lotex CO o a> EKO STIL, d.o.o., Smartinska 152 BTC, dvorana E, Ljubijona Prodajni salon Delovni čas: pon. - petek od 9. -17. ure ji Tudi za naše otroke zbiral prispevke za novoletno obdaritev otrok in mladostnikov, obdaritev bo na rajanju z Evo Škofič Maurer 28. decembra v občinski avli. Silvestrovanje za otroke s čarovnikom Grego pa bo v avli 30. decembra. V Kranju se torej v Veselem decembru da marsikaj najti in početi. Prizorišče dogajanja je iz mestnega jedra prestavljeno na Slovenski trg, kar je manj moteče za meščane in priklad-nejše za obiskovalce. Mestno jedro pa ... No, saj se tako ve. Helena Jelovčan I •s . I 71 M S •V i I 24. decembra 2004 Gorenjski Glas J: tli Ugodni potrošniški krediti v decembru 04 in januarju 05 Vam Poštna banka Slovenije ponuja ugodne potrošniške kredite. Krediti imajo nizko obrestno mero, stroškov odobritve kredita pa ni treba plačati. Obrazce lahko dobite in oddate na vseh poštah v Sloveniji. Dodatne informacije: 01/24319"'2 02/2288372 03/4243981 04/2018552 PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. Torek, 21. decembra 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Z novim letom prihaja novi zakon o varnosti cestnega prometa ,1 • { Zakon policiji daje večje pristojnosti. Inspektor za promet v sektorju uniformirane policije Policijske uprave Kranj Anton Hribar je prepričan, da se bo prometna varnost tudi zaradi strožjega sankcioniranja kršiteljev izboljšala. Kranj - Prometna kultura Slovencev se po ocenah strokov-i\jakov sicer popravka, vsakdai\je dogajai\je na cestah pa kaže dokaj porazno sliko. Ne le pri voznikih motornih vozil, ampak tudi pri tako imenovanih šibkejših udeležencih, kot so pešci in kolesarji. Zgolj visoke globe in kazenske toČke prometne kulture ne bodo izboyšale, a dokler bo ozaveščenost takšna, kot je, je tudi te vrste vzgojna šiba upravičena, celo nujna. Navsezadi\je pa se je tistim, ki prometna pravila spoštujejo, ni treba bati. Udarila bo le po kršiteljih. Kako se je policija pripravila na novi zakon ? 'Na usposabljanjih so policisti osvojili tako določila novega zakona o varnosti cestnega prometa kot z njim povezanega novega zakona o prekrških. Oba bomo začeli uporabljati s 1. januarjem. Po novem namreč policist na kraju, ko kršitelju izda plačilni nalog, že dela kot prekrškov-ni organ, saj ima plačilni nalog status odločbe." Kdaj je policija pristojna za izdajo plačilnega naloga in odločbe v hitrem postopku? "Za vse tiste kršitve, za katere je zagrožena globa in tiste, za katere je zagrožena globa in stranska sankcija največ pet kazenskih točk. Strožje sankcije bo izrekalo sodiŠČe na podlagi obtožilnih predlogov. Policist lahko izda plačilni nalog na kraju, koje kršitev zaznal, če se kršitev ugotavlja naknadno, pa jo prekrškovni organ, v tem primeru inšpektor, obravnava na podlagi zbranih obvestil, tako kot doslej sodnik za prekrške. Za vodenje in odločanje v teh postopkih so usposobljeni komandirji policijskih postaj in njihovi pomočniki." Znano je, da novi zakon pri' naša veselje mladoletnikom, saj bodo za volan avta lahko sedli že pri šestnajstih in pol Je po vaših izkušnjah to pametno? "Najprej moram povedati, da bo "veselje" prišlo šele čez dve leti, saj imajo avto šole za to dveletni odložilni rok. Mladoletnik se najprej usposablja v avto šoli, s sedemnajstim letom lahko opravi vozniški izpit, nato pa do osemnajstega, ko dobi dovoljenje za samostojno vožnjo, nabira izkušnje s spremljevalcem, ožjim sorodnikom. V tem ne vidim nič slabega, nasprotno; avto šola mu ne more dati dovolj izkušenj, dobi jih le s prevoženimi kilometri, spremljevalec, ki je praviloma lastnik osebnega avtomobila, pa tudi mora izpolnjevati dokaj stroge kriterije. Kot voznik začetnik mora nato opraviti še dodatno usposabljanje v vožnji odličnosti, vadbi varne vožnje in skupinski delavnici o varnosti cestnega in psihosocialnih odnosih med udeleženci prometa. Voznik začetnik, za katerega veljajo posebna merila, med drugim ne sme popiti niČ alkohola, je do 21. leta starosti. Kdor vozniško dovoljenje pridobi v višji starosti ali ga ponovno pridobi, ker mu je bilo odvzeto, pa je voznik začetnik dve leti po pridobitvi vozniškega dovoljenja." Zakon na novo opredeljuje varnostno razdaljo med vozilih Kako jo izračunamo? "Varnostna razdalja se po novem meri s sekundami. Za vozilom moraš voziti najmanj dve sekundi. Razdalja se povečuje s hitrostjo. Pri hitrosti deset kilometrov na uro je manjša kot pri 130 kilometrih na uro. Pri hitrosti 100 kilometrov na uro, na primer, znaša 50 metrov, po doslej računani je bila 30 metrov. t • Anton Hribar Torej se razdalja povečuje. Izjema je enosekundni razmik v primerih, ko se vozila v koloni počasi premikajo. Hitrost je pogosta, nevarna in dostikrat tudi usodna razvada slovenskih voznikov. Kako jo kaznuje novi zakon? 'Globe se gibajo v razponu od 10.000 do najmanj 120.000 tolarjev, kazenske toČke pa v razponu od ene do osemnajstih. Voznik, ki bo, denimo, v naselju prekoračil hitrost za 20 do 30 kilometrov na uro, bo plačal 60.000 tolarjev globe in dobil tri kazenske točke. Enako tudi voznik, ki bo v območju za pešce ali območju umirjene hitrosti hitrost prekoračil za 10 do 20 kilometrov. Osemnajst kazenskih točk, ki pomenijo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, bo dobil voznik, ki bo v naselju prekoračil dovoljeno hitrost za več kot 50 kilometrov na uro. Sankcije z več kot petimi kazenskimi točkami bodo na podlagi obdolžilnih predlogov, ki jih bo posredovala policija, izrekali sodniki. Hitrost, ki pri nas dejansko je problematična, se tudi po nacionalnem programu varnosti cestnega prometa mora umiriti. Načinov za to je več, sankcije nikakor niso edini ukrep. Zakon v zvezi s hitrostjo nalaga določene obveznosti tudi vzdrževalcem cest, upravljavcem in tistim, ki postavljajo prometno signalizacijo. Problematičen je tudi alkohol Predlog, da bi se dovoljena koncentracija 0,50 grama alkohola na kilogram krvi znižala na 0,20 grama, ni prodrl; kako se zakon loteva alkohola in seveda tudi drugih drog? "Do 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do 0,24 milili-tra alkohola v litru izdihanega zraka je meja, ki jo dovoljuje večina evropskih držav. Če odmislimo voznike, ki morajo voziti povsem trezni, kot poklicni vozniki, vozniki otrok, vozniki začetniki in njegovi spremljevalci, učitelji v avto Šolah in drugi, pa po novem zakonu niti meja do 0,50 grama alkohola ne bo vedno dopustna. če voznik kaže znake motenj, ki imajo lahko nevarne posledice v prometu - če nenormalno divja, vijuga po cesti, izsiljuje in podobno - bo sankcioniran s 30.000 tolarji in tremi kazenskimi toč- kami tudi v primeru. Če bodo policisti namerili le 0,30 grama alkohola. Enaka koncentracija alkohola namreč na vedenje ljudi različno vpliva. Zaradi alkohola bo po novem sankcioniran tudi voznik, ki nima vozniškega dovoljenja. Doslej je bil samo zaradi tega prekrška, poslej bo za oba." Kakšne pa so zagrožene sankcije ? "Omenil bom le nekaj primerov za voznike, ki jim je dovoljena koncentracija do 0,50 grama ali 0,24 mililitra alkohola. Za koncentracijo 0,50 do 0,80 grama alkohola oziroma 0,24 do 0,38 miligrama alkohola je sankcija 40.000 tolarjev in štiri kazenske točke, za koncentracijo več kot 1,10 grama oziroma 0,52 miligrama alkohola pa najmanj 120.000 tolarjev, deset kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. To sankcijo izreče sodišče. Tako kot najstrožjo sankcijo, globo in osemnajst kazenskih toČk za voznika, ki ima veČ kot 1,50 grama oziroma več kot 0,71 miligrama alkohola. Razmeroma stroge sankcije za tiste, ki so pod vplivom alkohola ali drugih drog in psihqaktiv-nih snovi, so nujne. Alkohol, ki je še vedno najbolj razširjen, je problematičen. Vpliva na zbranost voznika, način vožnje, hitrost, prehitevanje, stran in smer vožnje. Več kot deset odstotkov letošnjih prometnih nesreč na Gorenjskem so povzročili vozniki z več kot 0,50 grama alkohola na kilogram krvi. Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu je še bolj oster kot naš nacionalni. Do leta 2010 moramo za polovico zmanjšati število smrtnih žrtev, kar pomeni, da leta 2010 na slovenskih cestah ne sme umreti več kot 135 ljudi. Sam resnično želim, da ne bi nihče. Če bi se vsi v prometu obnašali, kot je treba, sploh ne bi bilo nesreč, če pa že, bi bile posledice blage." Katere načine preverjanja "čistosti^' voznikov dopušča zakon? "Preverjanja nekoliko poenostavlja. Tako, na primer, ne zahteva več pisanja policijskega zapisnika za preizkus voznika, kije trezen oziroma ima do 0,50 grama alkohola na kilogram krvi. Treznost policisti preverjajo z indikatorjem (alkotestom), če se voznik z rezultatom ne bo strinjal, lahko opravi preizkus še na etilometru. To je merilnik alkohola v izdihanem zraku, ki ga imajo že vse policijske postaje na Gorenjski. Z njim odpade strokovni zdravniški pregled, ki je občutno dražji, strokovni pregled telesnih tekočin bo prišel v poštev le še v izjemnih primerih, na primer, za poškodovane v prometnih nesrečah in za tiste, ki ne morejo opraviti preizkusa z etilometrom. Policisti so usposobljeni tudi za prepoznavo znakov, ki so posledica zaužitih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi. V postopku lahko voznika preizkusijo tudi z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti nedovoljenih substanc, zadnja stopnja pa je strokovni pregled." Morda za konec še nekaj pomembnejših poudarkov iz novega zakona o varnosti cestnega prometa, ki bi zanimali večino udeležencev prometa? "V prometnih nesrečah z gmotno škodo naj bi se udele- ženci sporazumeli sami, policija bo na zahtevo sicer prišla, vendar bo z obtožilnim predlogom zadevo odstopila sodišču, kar bo za udeležence trka zanesljivo dražje. Pomembna novost se mi zdi tudi ta, da bodo občinska redarstva lahko urejala promet na javnih cestah in odredila odstranitev nepravilno parkiranih vozil. Tudi tiste občine, ki redar-stev še nimajo, jih bodo morale ustanoviti. Lokalnim skupnostim zakon sploh nalaga precejšnje obveznosti in za nespo-štovanje predvideva sankcije za odgovorne osebe. Po novem bodo osebna vozila vsa vozila, ki imajo poleg voznikovega še največ osem sedežev. Torej tudi kombiji. Novost je v skupinskih prevozih otrok, kjer vzgojitelj, na primer športni trener, ne more biti hkrati tudi voznik. Po novem bodo tudi jahači živali morali nositi zaščitno čelado. Neuporaba varnostnega pasu in zaščitne čelade bo stala 20.000 tolarjev. Posebna prevozna sredstva, kot so ski-roji, invalidski vozički, rolarji, so dovoljena v območjih umirjenega prometa in območjih za pešce, rolarji pa tudi na kolesarskih stezah. Zakon natančno opredeljuje pojem in označbo naselja, v katerem je dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro, izjemoma pa tudi 40 ali 70 kilometrov na uro. Zato smo upravljavce cest že opozorili, naj prometne znake za naselja postavijo tako, kot veleva zakon. Največkrat so postavljeni na mejah katastrskih občin, kjer ni nujno tudi naselje. Pregledali smo vse cestne odseke in zbrali podatke o napačno postavljenih znakih, z upravljavci cest smo pripravljeni ogled ponoviti." Vozniki se pogosto jezijo, da jih policisti z radarji merijo bodisi na začetku ali na koncu naselja, ne pa v naselju, kjer je hitrost res lahko problematična. Zdi se, kot bi šlo le zja pol-^j^nje državnega proračuna. tevilne voznike moti tudi to, da jih policija brez vzroka, ne da bi zagrešili prekršek, ustavi in preverja. "Omejitev hitrosti velja od začetka do konca znaka naselja. Če govoriva o naselju. Policisti praviloma merijo hitrost na odsekih, kjer se pogosto dogajajo prometne nesreče oziroma vozniki pogosto prekoračujejo hitrost. Tudi namen ustavljanja in preverjanja "brez vzroka" nikakor ni šikaniranje. Nasprotno. Policisti ustavljajo in preverjajo praviloma le v večjih preventivnih akcijah ali tedaj, ko je bilo na določenem območju storjeno kaznivo dejanje, res pa je, da v teh primerih ne pojasnjujejo, kaj • v v * 99 iscejo. Policistov, vsaj na Gorenjskem, po uveljavitvi novega zakona najbrž ne bo več kot vas je zdaj. Kako ste lahko tako prepričani, da bo zakon učinkoval? "Res nas ne bo več, prepričan pa sem, da so sankcije, ki jih prinaša zakon, tako visoke, da bo vsak voznik dobro premislil, ali bo kršil pravila ali ne. Ne nazadnje nikoli ne ve, za katerim ovinkom bo naletel na policijsko patruljo. Zlasti na vseh nevarnih odsekih bomo skušali zagotavljati policijski nadzor v Čim večjem obsegu." Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Nenadna, a napovedana Voklo - Četrtkova nesreča na gorenjski avtocesti se je končala z zveriženo pločevino 41 avtomobilov in hudimi poškodbami treh udeležencev. Cestarji so očitno sedeli na ušesih, saj so prišli, ko je bilo že prepozno. Kdo bo tokrat odgovoren za škodo? Prišli so, a prepozno: posipanje s soljo se je začelo okoli 16. ure. V četrtek popoldne je bil odsek avtoceste Podtabor - Ljubljana pri bencinskih servisih Voklo prizorišče množične prometne nezgode, v kateri je bilo poškodovanih kar 41 avtomobilov, za tri udeležence pa se je ples po poledenelem asfaltu, ki ga upravljavci ceste niso posipali s soljo, kljub temu daje bila poledica napovedana, končalo s hudimi poškodbami, dvanajst jih je bilo lažje ranjenih. Rahlo rosenje, ki se je začelo nekaj pred 15. uro popoldne, je povzročilo, da je bila cesta na približno 500 metrov dolgem delu avtoceste spolzka kot drsalnica in nalet vozil je bil neizogiben. Med številnimi avtomobili jo je v trčenju skupilo tudi policijsko vozilo opel Vectra GTS, z vgrajeno radarsko merilno opremo provida. Avtocesta je bila zaprta kar tri ure in pol, promet je stekel šele nekaj po pol osmi uri zvečer, vzdrževalci avtoceste pa so cestišče s soljo začeli posipati Šele nekaj po 16. uri, ko je bilo že povsod polno razbitin. Množično naletno trčenje bi moralo biti učna ura tudi za DARS, kajti vzdrževalci gorenjske avtoceste so očitno sedeli na ušesih in preslišali opozorila. Matjaž Gregorič Pešec umrl na C. Staneta Žagarja Kranj - Smrtni prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj, 20. decembra, ob 1.45 zjutraj na C. Staneta Žagarja v Kranju, je po ugotovitvah policistov botrovala tako neprilagojena hitrost voznika tovornjaka kot nenadno in nepravilno prečkanje ceste 76-letnega Kranjčana. 40-letni voznik iz Medvod je peljal od Primskovega proti vodovodnemu stolpu. Pri mostu čez Kokro je nenadoma na cesti opazil pešca, ki naj bi padel oziroma že ležal na cesti. Kljub zaviranju gaje tovornjak zadel, prevozil in pod seboj potiskal še približno 28 metrov. Pešec je na kraju umrl. Policisti bodo voznika kazensko ovadili. - Foto: Gorazd Kavčič Cerkljan zgorel v avtu Vodice - V nedeljo, 19. decembra, nekaj po poldnevu je voznik R 19 iz. Cerkelj v desnem ovinku proti Vodicam peljal naravnost in trčil v drevje ob cesti. Iz avta naj bi se takoj začelo kaditi, ljudje, ki so ponesrečencu skušali pomagati, pa niso mogli odpreti vrat avtomobila. Zajel ga je ogenj, ki so ga pogasili kranjski poklicni ter prostovoljni gasilci iz Cerkelj in Vodic. Voznik je umrl. Petarda zanetila požar Lesce - Petarda, ki jo je skupina mladoletnikov v nedeljo popoldne odvrgla pri prodajnem centru podjetja Tapro na Alpski cesti, se je odbila pod paleto skladiščenih keramičnih ploščic. Zaradi eksplozije petarde se je vžgala plastificirana zaščita in nato karton, v katerem so bile ploščice. Ogenj je zajel šest palet, pogasili so ga leški in radovljiški gasilci, škode pa je za približno 750.000 tolaijev. H. J. VILA BLOKA ZLATO POLJE Kakovottna IxvmUm, vsebini In ftmkdorabui domUtUuMt bivanjskih prostorov bodo zadovoyitl io tatu» nhtavntf» kupca. Prodaja: Izgradnja: marec 2005 Stanovanja v izmeri od 32,66 do 115.51 m^ Cene za stanovanja s shranibo in paridminfi mestom od 15.856.188*65 do 44.mjQ0730 SIT* Metropola d.ao., Ij ubijana, Levstikova 6. Kranj, TeL 04/236 23 40. wwwjnetropolaji tnvestitor O s o Ö * DOV vkyu^ v oenl G»ne v sn* pnsaäffiane po STBS na dan 29.112004. MSiOflNTOURSdao. Krivec 14, Ljubljana GORENJSKI GLAS • 10. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 21. decembra 2004 Prihodnjo jesen novi prostori Turistično društvo Dovje-Mojstrana letos uspešno pri izvedbi prireditev in poletnega programa za goste. France Voga Mojstrana - Turistično druf>-tvo, ki bo čez tri leta praznovalo stoletnico, šteje okoli 200 Članov. V sodelovanju z drugimi društvi v kraju in krajevno skupnostjo se trudi Dovjemu ter Mojstrani povrniti nekdanjo turistično privlačnost. Na občnem zboru 18. decembra so pregledali letošnje delo in načrte za naprej. Januarja so se veselili podjetniške spodbude, ki je z obnovo žičnice Mojstrani vrnila smučišče. Spomladi so pomagali v čistilni ak- ciji in v poletnih mesecih gostom popestrili počitnice s slovenskimi večeri Pr'Katr' na Dovjem in brezplačnimi planinskimi izleti po bližnjih karavanških vrhovih. V sezoni je v Mojstrani redno delovala turistična informacijska pisarna. Z jesenjo se je začela obnova stavbe, kjer imajo prostore, tako da bodo do pomladi morali poiskati začasne prostore za informacijsko točko. Nikakor pa ne morejo biti zadovoljni z urejenostjo kraja, saj jim, kot pravi predsednik France Voga, nekaj zanemarjenih točk in slabo zakrpane ceste izničijo trud za podobo vasi. V času božičnih praznikov bodo letos šesto leto zapored poskrbeli za večerno osvetlitev slapa Peričnika in 26. decembra sodelovali pri odprtju sezone na mojstranskem smučišču. Prihodnje leto bo v znamenju urejanja prostorov v obnovljeni stavbi krajevne skupnosti. Skrbno bodo morali obrniti vsak tolar, da ne bi krnili informativne dejavnosti in ohranili že uveljavljeno ponudbo za poletne goste. Mendt Kokot Srečanje z jubilanti Visoko Območni klub "Maks Pere" Kranj, ki od leta 1996 povezuje 166 upokojenih delavcev ministrstva za notranje zadeve s kranjskega, škofjeloškega in tržiškega območja, pripravi vsakič pred koncem leta srečanje z jubilanti. Letos so povabili v gostilno/Logar osem Članov, ki so praznovali 70-let-nico, devet 75-letnikov, štiri 80-letnike in 15 članov nad 81 let starosti. Zbrane je pozdravil predsednik kluba Jože Pisker-nik, slavljencem pa sta čestitala tudi direktor Policijske uprave Kranj Jože Mencin in komandir PP Kranj Mirko Oštir. V imenu povabljencev je izrekla dobre želje za prihodnost Zdenka Renko iz Kranja. Andrej Bolči-na iz Poljan je menil, da visoki jubileji niso dokaz njihove starosti. Mnogi Člani se aktivno vključujejo v delo petih sekcij, ki skrbijo za izlete, družabnost, rekreacijo in šport. Tekmujejo v streljanju z zračno puško, kegljanju in šahu, radi pa tudi kolesarijo in zahajajo v gore. Ker so doslej izgubili 62 vrstnikov, bodo medse radi sprejeli nove, mlajše člane. Stoj an Saje OŠKO ECO O/L 04 531 77 00 __UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE USCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. 00 18. URE. ENERGIJE ZA ISTO «issr cc o ffi s < z K •40 < C Pred 30 leti je ducat zavzetih planincev ustanovilo Planinsko društvo Sovodenj. Takrat so na vabilo zapisali: Kjer visoke so planine, skrita sila vleče me! Sovodenj - Ustanovno listino je pred 30 leti podpisalo 12 ustanovnih Članov, 14. decembra 1974 pa seje ustanovnega občnega zbora udeležilo prvih 48 Članov. Minulo nedeljo so se s posebno slovesnostjo spomnili začetkov in se po uradnem delu še poveselili. Janko Kalan, predsednik prvega občnega /bora društva, se je spominjal prvega občnega zbora. Čutili so se sposobne, čeprav so bili brez izkušenj in denarja. Novica o ustanovitvi je sprožila val navdušenja, pobudnik je bil Slavko Hribar. "Takrat smo lahko tudi slišali, da novega društva Sovodenj ne potrebuje, saj so tu že druga, ki so tako ali tako premalo dejavna," je zaključil Kalan. Za predsednika so takrat izbrali Slavka Hribarja. Slavko Hribar se je tudi spomnil začetkov, predvsem ob gradnji koče: "Pojavile so se govorice, da si Hribar na Erma-novcu vikend gradi. Po vsem tem času mi je jasno, da sem vložil toliko dela in časa, da bi res lahko zgradil svojo kočo." Poleg Hribarja so društvo vodili tudi Dušan Platiša, Janez Primožič in sedanji predsednik Lovro Telban. Slednji je na slovesnosti povedal: "Planinci smo teh 30 let dobro delali, zato mislim, da bomo tudi v naprej. Pa srečno v hribih!" Domači župan Jože Bogataj je planincem zaželel nadaljnja uspešna leta: "Radi prihajamo na Ermanovec. Naj bo tako tudi v prihodnje!" Pestra zgodovina Planinskega društva Sovodenj je na začetku temeljila na skrbi za animacijo mladih. Skozi leta je Članstvo raslo vse do skorajda 250 planincev, nato pa se je trend obrnil. Danes je v Planinskem dru- v štvu Sovodenj 71 članov. Ze leto po ustanovitvi so imenovali gradbeni odbor za izgradnjo planinske postojanke, leto kasneje pa so organizirali prvi pohod na Blegoš. Leta 1979 pa organizirajo Dan planincev na Ermanovcu', dve leti kasneje je bila tudi koča pod streho. Sve- čano odprtje je bilo septembra 1986, leta 1990 pa so pripravili prvo srečanje citrarjev. Nedeljsko prireditev je obiskal tudi Franc Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenija, ki je poudaril, da se je skozi zgodovino društva razvijala tudi zveza. Sovodenjske planince je spomnil, da se vsi skupaj trudijo za ohranitev neokrnjene narave in na njihov izostren čut odnosa do gora. Spomnil in po- vabil je na pomembno obletnico, ki jo bodo slovenski planinci praznovali prihodnje leto -110-letnico Aljaževega doma na Triglavu. Podelil je tudi sedem priznanj PZS. Prejemniki so: Marko Bajt, Mira Kržišnik, Rezka KržiŠnik, Simon Bajt, Vinko Jezeršek, Viktor Kržišnik, Bojan Šifrer. Boštjan Bogataj, foto Andrej Zalar Koledniki voščili srečo Spodile Duplje - "Koledniki nismo svetniki in ne berači. Smo dobri ljudje, ki prinašamo srečo in razumevanje. Kmetom želimo zdravje za živali in veh-ko veselja s pridelkom, drugim pa izpolnitev osebnih želja. Vsem voščimo srečno novo leto," je dejal Rudi Nadiževec zbranim pred Dupljansko graščino. Tam je Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko Duplje pripravilo v petek prvo letošnje koledovanje s člani Folklorne skupine DU Naklo. Za 16 plesnih parov in dva harmonikarja je predstavitev napevov starih kolednikov poseben izziv, ki ga radi sprejmejo. Danes, 21. decembra zvečer, bodo obiskali Cegelnico, Naklo in Okroglo, jutri Žeje in Strahinj, 27. decem- Zanimiva razstava narodnih noš v graščini je vredna ogleda. Predsednik Ivan Meglič je dal kolednikom klobase za popotnico bra pa Zadrago in oba zaselka Duplje. Za prvi obisk je predsednik dupljanskega društva Ivan Meglič obdaril glasnike sreče s suhimi klobasami in kračo, da bodo zmogli naporne poti. Spomnil je tudi na ljudi v težavah; njim bodo namenili prostovoljne prispevke za voščilnice in okraske, ki so jih izde- v lali otroci v vrtcu. Šolarji iz Du-pelj so popestrili večer z več pesmimi in recitacijami. Vse obiskovalce so prijetno presenetili z odprtjem razstave narodnih noš in starih predmetov. Večino oblačil za razstavo, ki bo na ogled do 27. decembra, je prispevala domačinka Marija Cvetko, za postavitev pa je poskrbel lastnik galerije Matjaž Mauser. Obiskovalce so domačinke postregle tudi s pecivoni in pijačo. Stojan Saje Lovišče prvič v zgodovini Cerkljanski lovci so prvič v svoji zgodovini v upravljanje dobili lovne površine, zato so prejšnji o o Ui teden ustanovili lovsko družino. o Ö -o Namizni koledar Dvanajst starih razglednic Kranja Za leto 2005 si boste v našem oddelku za naročnine In male oglase na Zoisovi 1 v Kranju lahko kupili prikupen koledar z razglednicami iz naše preteklosti, ki je po obliki, vsebini in izvedbi bogato darilo, po ceni 850 tolarjev. Naročite ga lahko tudi po telefonu 04/201 42 41 ali elektronski pošti: narocnine@g-glas.si. Štefanja Gora - V garaži lov- v ske koče na Stefanji Gori, ki jo Lovsko društvo Krvavec iz Cer-kelj postopoma gradi že nekaj let, se je minuli petek po 25 letih znova rodila Lovska družina Krvavec. Ta se je leta 1979 zaradi zakonskih določil ukinila, ker cerkljanski lovci niso imeli svojih površin. Do 2. svetovne vojne so bila namreč na ozemlju sedanje občine Cerklje zakupna lovišča, po vojni pa je s tamkajšnjimi lovišči upravljal državni zavod - Gojitveni zavod Kozorog. Bitka za pridobitev svojih lovnih površin je potekala vseh zadnjih 25 let, konkretnejše oblike pa je dobila v devetdesetih letih, ko je lovcem na pomoč priskočil župan Franc Cebulj, Ivan Preša tedaj tudi državni poslanec. "Zgodb o naših prizadevanjih za lovne površine je toliko, da bi lahko napisali knjigo," je Čebulj razložil na ustanovnem zboru lovske družine in prisotnim predstavil kronologijo skupnih prizadevanj. Ta so letos vendarle obrodile sadove, saj je država cerkljanskim lovcem le dodelila okoli 3.700 hektarjev lovnih površin v nižinskem delu, od tega pa je nekaj nelovnega dela. "Ker smo ves čas zagovarjali stališče, da pridobimo lovišča le do občinske meje in nič več, so po naši zaslugi do dodatnih lovnih v površin prišli tudi lovci v Šenčurju in Vodicah," je še pojasnil Čebulj. Kozorog je še vedno obdržal lovišče v visokogorskem delu, zato si bodo lovci skupaj z občino tudi vnaprej prizadevali za te površine. "Ne želimo nič več, kot vse lovne površine na ozemlju občine," je še pristavil župan, ki sicer ni Član lovske družine. "Zupan je veliko prispeval k dodelitvi lovišča, saj je nepre-■ nehoma kontaktirat s kmetijskim ministrstvom, za kar smo mu zelo hvaležni," je dejal Ivan Preša, predsednik lovskega društva in do rednega zbora tudi predstavnik novonastale lovske družine. Kot pravi, sedaj lovce čaka predvsem urejanje lovišča. "V kakšnem stanju je, bomo šele videli." Seveda pa jim mora država prej še podeliti koncesijo, kar upajo, da se bo zgodilo še do začetka novega lovnega leta - do 1. januaya. Simon Subic i Torek. 21. decembra 2004 REKREACIJA / alenka.brun@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 11. STRAN Od devetih dežel Avstrije sodi Štajerska med najbolj raznolike. Dežela, ki leži na jugovzhodnem delu republike, je druga največja dežela, ki se na severu bohoti z ledeni ?iHbOvr4 1. Krnm ?] iZDBPLSi Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopjsov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno. DELO ^ f m ^ r 9 S primorste štaj^h novice TEDNIK F. GORENJSKI GLAS •12. STRAN SPORT / Vilma.stanovniktgg-glas.si Torek, 21. decembra 2004 ODBOJKA Autocommerce in Calcit na vrhu Radovljica - V gorenjskem derbiju 1. DOL so bili odbojkarji Autocommerce favoriti, kar so tudi upravičili na igrišču. Tekma v Radovljici je bila v prvih dveh nizih še dokaj izenačena, v nadaljevanju pa so se Blejci le prebudili in ob tokrat izvrstnem Potočniku upravičili vodilni položaj na lestvici: Autocommerce : Termo Lubnik 3:1 (22, -23,18,14). Kljub izgubljenemu nizu so brez večjih težav do novih točk prišli tudi odbojkarji Calcit Kamnika. KamniČani so bih na gostovanju v Slovenski Bistrici prepričljivo boljši: Svit : Calcit Kamnik 1:3 (-20, 21, -22, -14). Pred pomladanskim delom prvenstva» ki se v moški konkurenci začne 22. januarja, so v vodstvu odbojkarji Autocommerca z Bleda, ki so obdržali naskok štirih točk pred igralci Calcit Kamnika. Na 8. mestu je Salonit Anhovo (9) in na zadnjih dveh Termo Lubnik iz Škofje Loke (6) ter Svit (2 toČki). V 2. DOL so imeli odbojkarji Astec Triglava kar nepričakovano veliko težav z gosti iz Frama, saj so jim ti na koncu celo odščipnili točko: Astec Triglav : Partizan Fram 3:2 (23, -22,16, -23,8). Tudi igralci Telemach Žirovnice so se dobro upirali v Šempetru, vendar kljub izredno izenačenem rezultatu niso uspeli osvojiti niza: SIP Šempeter : Telemach Žirovnica 3:0 (23, 23, 24). Po jesenskem delu je že bolj ali manj jasno, da sta lanska prvoligaša na dobri poti k vrnitvi v prvo ligo, saj je v vodstvu Pomurje-Galex-Mir (32 točk) pred Fužinar Metalom Ravne (31). Kranjčani na tretjem mestu v nadaljevanju sicer še lahko prehitijo katero od vodilnih ekip, a njihov zaostanek petih točk je že sedaj visok. Odbojkarji Astec Triglava imajo dve točki naskoka pred Brezovico, medtem ko je Telemach Žirovnica s šestimi osvojenimi točkami na 10. mestu. V ženski konkurenci 2. DOL pa so Jeseničanke izgubile še eno mesto na razpredelnici. Na gostovanju v Ljubljani so Jeseničanke dvakrat uspele izenačiti izid v nizih in v petem odločilnem nizu tudi visoko povesti, toda domačinke so jih ob menjavi strani prehitele in slavile zmago: ŽOK Šentvid : Mladi Jesenice 3:2 (23, -22, 13, -22, 12). V vodstvu je Hitachi iz Izole (29 točk) pred ŽOK Šentvidom in Mladimi Jesenice (25), sledita pa Comet Zreče (23) in ŽOK Mislinja (21). Jesenski del pa so končali tudi v tretjih ligah. V moški konkurenci se v zadnjem krogu pomerita oba gorenjska ligaša. Tokrat so bili boljši odbojkarji iz Gorij, ki so v gosteh ugnali UKO Kropa s 3:0. V vodstvu sta MOK Kočevje in VC Portorož (16). Elmont OK Gorje je jesenski del prvenstva končal na 4. mestu (9), UKO Kropa ^a na šestem (4). V ženski konkurenci vodilni Broline Kamnik in ZOK Partizan Šk. Loka še naprej zmagujeta brez večjih težav. Tokrat sta oba slavila v gostih - Kostak Elmont: Broline Kamnik 0:3, Semič : ŽOK Partizan Šk. Loka 0:3. Uspešne so bile tudi igralke Bohinja -ŽOK Izola : Bohinj 0:3, zmago nasprotnika pa sta morala priznati preostala gorenjska predstavnika - Bled : Magor-MZG Grosuplje 2:3, Slovinh Vital II : Pizzeria Morena 3:1. Do pomladanskega nadaljevanja (22. januarja) je v vodstvu Broline Kamnik (33) pred ŽOK Partizanom Šk. Loka (30) in Sloving Vitalom II (24). Pizzeria Morena iz Žirovnice je na 6. mestu (16), Bled je osmi (13), Bohinj pa se je utrdil na 10. mestu (8 točk). Blejci in Kamničani blizu finala Radovljica - Po prvih tekmah četrtfinala Pokala Slovenije sta na dobri poti, da si zagotovita nastop na finalnem turnirju, Autocommerce in Calcit Kamnik, medtem ko so možnosti Termo Lubnika po visokem porazu v Novem mestu minimalne. Odbojkarji Autocommerca tokrat niso imeli težav z ravenskim Fužinar Metalom in ga ugnali s 3:0 (15, 17, 18), tako da na jutrišnji povratni tekmi morajo osvojiti niz ali več kot 51 točk, s čimer ne bi smeli imeti težav. Odbojkarji Calcit Kamnika so na gostovanju v Murski Soboti naleteli morda še celo na hujši odpor, kot so si zamišljali pred tekmo, saj jih je trenutno vodilna ekipa 2. DOL dodobra namučila. Kamničani so vseeno slavili z 1:3 (-21, 22, -21, -21), toda to prednost morajo realizirati Še pred domačimi navijači. Povratna tekma bo jutri, v sredo, v športni dvorani v Kamniku ob 20, uri. Ni pa šlo vse po načrtih odbojkarjem Termo Lubnika. Na gostovanju v Novem mestu so bili v prvih dveh nizih dokaj nemočni, prebudili so se šele v tretjem, kar pa je bilo prepozno za boljši rezultat in domači so slavili s 3:0 (16, 17, 23). Na povratni tekmi danes ob 20.30 v OŠ Šk. Loka mesto bodo Škofjeločani težko nadoknadili razliko iz Novega mesta. Brane Maček SANKANJE Naši nastopili po pričakovaiijih Kampill - V Kampillu v Italiji je bila konec tedna prva tekma za Red Buli svetovni pokal v sankanju na naravnih progah v tej sezoni. Na odlično pripravljeni progi so se po pričakovanjih najbolje odrezali domačini^ ki so slavili zmago tako v moški kot v ženski konkurenci. Pri moških sta si po razburljivi drugi vožnji prvo mesto na koncu razdelila lanski zmagovalec svetovnega pokala Anton Blasbichier in še ne 18-letni mladinec Patrik Pigneter. Tudi tretje mesto je osvojil Italijan Martin Pssener. Naši so se po pričakovanju uvrstili takoj za tekmovalci iz Italije in Avstrije. Med osemindvajsetimi nastopajočimi je bil najboljši, štirinajsti, Tržičan Žiga Pagon, le mesto za njim je zaostal Borut Kralj. Pri ženskah Slovenci nismo imeli predstavnice, zmagala je Italijanka Renate Gie-tel pred Avstrijko Sandro Mariner in Rusinjo Ekaterino Lav-rentjevo. Prav Rusi so domačinom odščipnili popoln izkupiček zmag, saj sta v dvosedu slavila lanska skupna zmagovalca svetovnega pokala Pavel Poršnev in Ivan Lazarov in tako dokazala, da sta glavna kandidata za osvojitev skupne lovorike tudi v tej sezoni. Naš mladi dvosed, ki ga sestavljata Mario Gortnar in Jure Potočnik, se na zahtevni in hitri progi ni najbolje znašel in se uvrstil na zadnje, deseto mesto. "Fanta v dvosedu sta še mlada in si Šele nabirata izkušnje. V enosedu smo dosegli pričakovane rezultate, kaj več glede na količino treninga v primerjavi z drugimi državami trenutno žal ne moremo doseči," je vtise strnil vodja reprezentance Gregor Habjan. Rezultati: Moški: 1. Blasbichier in Pigneter (oba Ita) 2.46.01, 3. Pssener (Ita) 2.46.52 ...14. Pagon 2.50.59, 15. Kralj 2.50.67, 17. Marn, 2.52.26, 22. Fejfar 2.54.41, 26. Potočnik 2.58.54, 27. Gortnar 3.00.70 (vsi Slo). Dvosedi: 1. Poršnev/Lazarov (Rus) 2.58.73.....10. Gortnar/Potočnik 3.14.81. G.B. SVOJO Nasi hokejski reprezentanje so doslej dobili izplačano le slabo tretjino obljubljene nagrade za zmago na aprilskem svetovnem prvenstvu skupine B, vendar pa so na turnirju EIHC prikazali dobro igro in osvojili prvo mesto Jesenice - Z gromkim aplavzom navijačev in Zdravljico se je v soboto pozno zvečer na Jesenicah končal mednarodni turnir "Euro Challenge", na katerem so sodelovale reprezentance Italije, Danske, Nizozemske in domača reprezentanca Slovenije. Čeprav so naši hokejisti na torkov reprezentančni zbor prišli nezadovoljni, saj na svojih računih Še niso imeli niti tolarja od obljubljene nagrade za aprilsko uvrstitev v skupino A svetovnega hokeja, so se - po zagotovilih predsednika HZS Ernesta Aljančiča, da bo na njihovih računih že od torka naprej tretjina obljubljenega zneska, ostalo pa bo nakazano do aprila - vendarle odločili, da zaigrajo na turnirju, nezadovoljstvo zaradi neizpolnjenih izplačil pa naj bi vsaj zaenkrat pustili pred vrati reprezentančne garderobe. v četrtek ob 12. uri bo v restavraciji Kazina na Jesenicah skupščina Hokejske zveze Slovenije. Na njej naj bi govorili predvsem o pripravah reprezentanc in finančnih poročilih ter sprejeli zaključni račun za leto 2003. Skupščina utegne biti zelo vroča, saj je Kranjčan Brane Terglav, funkcionar in nekdanji direktor mladih reprezentanc, napovedal kazensko ovadbo proti odgovornim na HZS. Po besedah predsednika Ernesta Aljančiča ga Terglav obdolžuje predvsem slabega finančnega poslovanja zveze. Tako so se slovenski risi v Četrtek pomerili z ekipo Nizozemske in jo premagali visoko z 10:2 (1:1, 6:0, 3:1), v petek so bili z 2:0 (0:0,1:0,1:0) boljši od ekipe Italije, v soboto zvečer pa so na zadnjem srečanju tumiija, po razburljivi igri z ekipo Dan- Slovenskl reprezentantje ( v dresu slovenske reprezentance na sliki David Rodman in Tomaž Razinger) so na jeseniškem turnirju prikazali dobro igro, nezadovoljstvo zaradi neizplačanih premij pa so, zaenkrat, pustili pred vrati garderobe... ske slavili s 4:2 (2:0, 0:0,2:2). Prav zadnja tekma turnirja je bila najbolj razburljiva, saj so tudi Danci člani skupine A svetovnega hokeja, na Jesenicah pa, po uvodnem četrtkovem porazu 3:0 z Italijani in zmago z 8:0 proti Nizozemcem, zagotovo niso želeli pustiti slabega vtisa. Še bolj so se potrudili domači fantje, ki so pövedli prek razpoloženih Marcela Rodmana in Jurija Goličiča, po izenačenju Dancev na 2:2 v začetku zadnjega dela srečanja, pa je slab^lmi-nuto pred koncem tekme po lepi akciji natančno meril David Rodman. Ko so Danci nato vratarja zamenjali z igralcem, je prazen gol zadel še Četrti gorenjski reprezentant Tomaž Ra-zingar. Tako so naŠi hokejisti na turnirju s trenii zmagami osvojili prvo mesto, drugi so bili z dvema zmagama Italijani, tretji z zmago Danci, zadnje mesto pa so, brez točke, osvojili Nizozemci. "Težka je bila že včerajšnja zmaga proti ekipi Italije, še bolj pa smo se za končno zmagoslavje morali potruditi na današnji tekmi proti ekipi Danske," je ob koncu turniija povedal Marce! Rodman, ki je bil v soboto razglašen tudi na najboljšega igralca slovenske izbrane vrste, zaradi težav z očesom pa je moral izpustiti pomladansko svetovno prvenstvo na Poljskem: "Zal po operaciji očesa še ni povsem dobro, upam pa, da bo vsak mesec bolje in da bom v pol leta popolnoma zdrav," je optimističen Marcel, ki se zaveda tudi pomembne vloge v jeseniškem moštvu, ki ga že jutri čaka nova tekma v inter ligi. "V naši ekipi je še vedno odlično vzdušje. Navadili smo se zmagovati in naš cilj je, da vsaj do konca leta ostanemo neporaženi. Tega smo zagotovo sposobni," pravi Marcel, ki se bo jutri ob 18. uri, skupaj s klubskimi soigralci iz ekipe Acroni Jesenic, v domači dvorani v Podme-žakli, pomeril z madžarski prvaki, ekipo Albe Volan. To bo tudi zadnja letošnja tekma Jeseničanov v mednarodni ligi v domači dvorani (v klubu zato pripravljajo presenečenje za navijače), kajti naslednjo tekmo igrajo čez teden dni v Zalogu proti ekipi Slavije. že. danes pa se bosta ekipi ZM Olimpije in Slavije v tekmi inter lige ob 18. uri pomerili v Tivoliju. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič BADMINTON HOKEJ Krai\j - Mlada slovenska hokejska reprezentanca do 20 let, ki je minuli teden tekmovala na svetovnem prvenstvu Divizije 1, skupine B, se je včeraj pozno zvečer vrnila iz Estonije. Po zmagah proti ekipi Estonije 9:0, Poljske 4:1, Ukrajine 8:2 ter porazih proti Danski 1:3 in zadnjem nedeljskem proti Latviji 5:6, so naši mladi risi na prvenstvu osvojili drugo mesto za ekipo Latvije, ki se je tako uvrstila v elitno skupino. V skupini A, ki je igrala v Angliji, sije mesto med elito priborila reprezentanca. Norveške. V.S. Najboljši osnovnošolcu v Gorenji vasi Mladi doma s srebrnimi kolinami Gorenja vas - V petek je v Gorenji vasi potekalo zaključno državno prvenstvo osnovnih šol v badmintonu za posameznike, ki sta ga organizirala Športno društvo Blegoš in Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas. Tekmovanja se je udeležilo 23 dečkov in 22 deklic iz 23 osnovnih šol, ki se jim je uspelo uvrstiti na zaključni turnir iz posameznih področnih prvenstev. Med deklicami je naslov državne prvakinje osvojila Nika Koncut (DOŠI Lendava), sledili sta ji Tina Kodrič (OŠ Kungota) in Vesna Brlič (OŠ Bratov Polančič). Naslov državnega prvaka med dečki je pripadel Matevžu Bajuku (OŠ Mirna). Tudi Gorenjci so dokazali, da so odlični v badmintonu, drugo in tretje mesto sta osvojila Nejc Bitenc in Niko Alič (oba OŠ Pirniče). Prvenstvo je uradno odprl predsednik badmintonske zveze Slovenije Aleksander Kustec, ki je hkrati opravljal tudi funkcijo vrhovnega sodnika. "Vesel sem, da slišim toliko pohval za odlično organizacijo. Poleg tega pa smo domačini na turnirju imeli kar štiri predstavnike, zaradi česar smo še bolj motivirani za širjenje tega športa med mladimi," je povedal vodja tekmovanja Izidor Selak. Ana Hartman, foto: Polona Mlakar Baldasin Mladi optimistično na Češko Bled - Minuli konec tedna so se na Bledu zbrali mladi hokejski re-prezentanti. Ekipa igralcev starih 17 let ter njenega vodstva namreč že prihodnji teden odhaja v Prago na božično-novoletni turnir. "Priprave so služile tako pripravi na turnir v Pragi, kakor tudi igram Alpe Adria. Zamislili smo si jih kot turnir z dvema močnima tujima ekipama, ki pa sta zadnji hip odpovedali. Tako smo sestavili okrepljeno ekipo blejskih mladincev s petimi reprezentanti ter reprezentanco igralcev, starih 18 let," je povedal trener reprezentance Vale-ry Sahraj in dodal: "Fantje so tako fizično kakor tudi tehnično na visoki ravni, popraviti je treba le še določene poteze v taktiki, kijih bomo, upam, v Pragi odpravili. Pozna se jim, da dobro delajo v klubih. So hitrejši in močnejši kot pred mesecem dni na prvem zboru. Med seboj se razumejo in držijo skupaj, kar je zelo pomembno." T.T. PLES Domačinka Nika Selak je pokazala izredno borbeno igro. Na koncu je zasedla 14. mesto. Lep uspeh za tržiška para Tržič - Prejšnji teden je bila Športna dvorana na Vrhniki prizorišče tekmovanja plesalcev za slovenski pokal. Zelo dobro sta se odrezala Jure Markič in Melanija Kogoj, ki sta v članski B konkurenci osvojila tretje mesto, plesni par David Rezar in Silvija Hren (vsi Plesni klub M Tržič) pa sta v isti kategoriji osvojila četrto mesto. V skupnem seštevku pokala Slovenije sta David in Silvija pridno zbirala točke skozi vse leto in na koncu osvojila 3. mesto. V.S. Torek, 21. decembra 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN • V sta VATERPOLO A A Plavalna zveza Slovenije je podelila priznanja za naj plavalke in plavalce pa tudi trenerje za leto 2004. Ljubljana - Plavalke in plavalci so nas letos razvajali s kolajnami, tretje leto se že z vseh pomembnih tekmovanj vračajo z odličji, je na podelitvi priznanj za najboljše plavalke in plavalce v tem letu dejal predsednik Plavalne zveze Slovenije Jure Prosen. Z obeh evropskih prvenstev so prinesli osem medalj, le želje po olimpijskem odličju Še niso uspeli izpolniti. Najboljši dosežek na olimpijskih igrah v Atenah je bila finalna uvrstitev Bla- znanje pa je prejel tudi ljubljanski trener Domen Majhen. V mladinski kategoriji so priznanji izrekli Sari Isakovič iz PK Radovljica (dvakiat zlata medalja na mladinskem evropskem prvenstvu v Lizboni, in sicer na 100 in 200 metrov prosto, in rekord mladinskih prvenstev na 200 metrov prosto) in njenemu trenerju Mihu Potočniku, ki trenira tudi druge reprezentante, ki so se udeležili evropskega mladinskega prvenstva, Anjo trov hrbtno) in Peter Mankoč, ki je na olimpijskih igrah v Atenah dosegel 13. mesto, na svetovnem prvenstvu v Indianapolisu 1. mesto na 100 metrov mešano in 3. mesto na 100 metrov delfin, na nedavnem evropskem članskem prvenstvu na Dunaju pa 1. mesto na 100 m mešano. Miha Potočnika so tudi v absolutni kategoriji razglasili za naj trenerja, poleg njega pa še Dimitrija Manceviča. Nagrajencem je med ostalimi čestital tudi Naj plavalke (od leve): Anja Čarman, Sara Isakovič, Alenka Kejžar, Monika Močnik in trener Miha Potočnik ža Medveška, z zelo uspešno mlado generacijo pa obstaja upanje za osvojitev olimpijskih stopničk v Pekingu 2008. Med kadeti veliko obetata Monika Močnik iz PK Radovljica in Uroš Jedlovčnik iz PK Ljubljana, v tej kategoriji razglašena za letošnja naj plavalca. Ob Moni-ki, katere rezultat na 400 metrov prosto v 50-metrskih bazenih in v olimpijskih disciplinah je najvišje ovrednoten po točkah Plavalne zveze Slovenije, je za naj trenerja izbran Aleš Rebec, pri- Klinar, Jano Ovsenik, Niko Ko-zamernik in Luko Turka. Naj plavalec med mladinci je postal Luka Vrtovec iz PK Branik Maribor, naj trenerka pa Maja Šarac iz istega kluba. V absolutni kategoriji pa sta najboljša plavalka PK Merita Triglav Kranj Ai\ja Čarman (osvojila je bron in srebrno na evropskem članskem prvenstvu v Madridu, na nedavnem evropskem prvenstvu v kratkih bazenih na Dunaju pa dvakrat četrto mesto, na 400 metrov prosto in 200 me- Ivan Zidar, predsednik uprave SCT, generalnega pokrovitelja slovenskih plavalnih reprezentanc. Na prireditvi ob razglasitvi naj plavalcev pa so se poslovili od Alenke Kejžar, ki je uradno končala svojo športno kariero. Plavalka radovljiškega kluba, ki je nedavno končala študij na univerzi v Dallasu, je ob slovesu dejala, da bi se morda morala posloviti z dobrim tekmovanjem, tako pa seji letošnja olimpiada ni najbolje posrečila, ev- ropskega prvenstva na Dunaju pa se tudi ni udeležila, ker ni našla pravega motiva. Ne glede na to je njena desetletna plavalna kariera blesteča, osvojila je 15 medalj na- najpomembnejših plavalnih prireditvah. Od svojega kluba se bo poslovila s tekmovanjem na mednarodnem plavalnem mitingu Mobitel 2005, sicer pa napoveduje, da bo januarja začela delati kot va-diteljica v plavalni šoli. Naj plavalka Anja Čarman, plavalka kranjskega plavalnega kluba, ki je že poldrugo leto na šolanju v Ameriki, je za Gorenjski glas povedala, daje na naziv zelo ponosna: "Konkurenca je velika, vse veČ mladih nas vstopa v Člansko konkurenco. Sicer pa sedaj tri mesece študiram na univerzi v Dallasu, ta Čas pa sem se že navadila na to, da sem zamenjala šolo, ekipo in trenerja. Doma bom preživela božične praznike, nato pa se vračam v Ameriko. Prve pomembnejše tekme, ki me čakajo, pa so sredozemske igre in nato svetovno prvenstvo v 50-metrskih bazenih.'* Tudi trener uspešnih radovljiških plavalk Miha Potočnik je ob prejetju priznanja izrazil ponos nad uspehom svojih mladih plavalk, ki tekmujejo in dosegajo dobre rezultate celo v članski konkurenci. Ob takem nadaljevanju se za to generacijo pričakujejo odlične uvrstitve na prihodnji olimpiadi, Miha Potočnik pa je ob tem opozoril tudi na problem usklajevanja Šolanja in Športne kariere mladih športnic. Za Alenko Kejžar na tujem študira tudi Tamara Sam-braillo, po njunih stopinjah pa bo najbrž šla še kakšna plavalka. Na to težavo opozarja tudi Ciril Globočnik, donedavni selektor slovenskih plavalnih reprezentanc, sedaj pa njen direktor, za katerega bo reševanje tega vprašanja eden od izzivov v njegovi novi vlogi, Danica Zavrl Žlebir, feto: Gorazd Kavčič Troppan bo vendarle pomagal reprezentanci Kraixj - Kar nekaj pogovorov so morali opraviti vodilni v slovenski vaterpolski članski reprezentanci, da so prepričali najboljšega centra Primoža Troppana, da bo, kljub temu da se je že odpovedal reprezentanci, še zaigral za slovenske barve. "Na prijateljski tekmi v Trstu z Italijo se je izkazalo, da brez pravega centra ni moč igrati. Igra s Primožem je nekaj čisto nekaj drugega kot pa brez njega, zato smo zelo veseli, da se je vendarle odločil, da nam še pomaga," je povedal direktor Iztok Kraševec. Člansko reprezentanco sedaj čaka štiridnevni skupni trening na Madžarskem v Budimpešti, kjer so pogoji za tako delo zares fantastični: "V Budimpešti je kar pet prvoligaških klubov, med njimi tudi evropski prvak. Vsak dan bomo lahko odigrali trening tekmo z enim od klubov iz glavnega mesta Madžarske," pravi Iztok Kraševec in dodaja: "Reprezentanci se bo priključil Erik Bukovac, ki sedaj igra v hrvaškem državnem prvenstvu za reŠko Primorje EB, pa tudi oba "Francoza", tako Teo Galič kot Jure Nastran. Veliko bolj pa me skrbi, kaj bo z obema "Italijanoma" Aleksandrom Mertljem in Boba-nom Antonijevičem. Sicer potekajo pogovori med našo zvezo in njihovimi delodajalci, za sedaj pravi odgovor še ni znan." Po pripravah v Budimpešti se bo reprezentanca vrnila v Kranj in se pripravila za nastop na mednarodnemu turnirju TRISTAR, ki bo potekal po božičnih praznikih v Kranju. J. M. Zmaga za generacijo 60-66 Krai\j - Prejšnjo nedeljo so se starejši kranjski vaterpolisti, skupaj z AVK Triglav Kranjem, na 9. tradicionalnem turnirju spomnili dr. Jožeta Rebolja. V tekmi štirih ekip so bili na koncu najboljši vaterpolisti generacije D (rojene 60 - 66 in mlajše), ki so v finalu z rezultatom 5:9 premagali generacijo C. Najboljši igralec turnirja je bil Uroš Čadež, najboljši vratar Franc Rebolj, najboljši strelec Aleš Ko-melj, najstarejši igralec pa dr. Milivoj Veličkovič. Pokale najboljšim sta podelila predsednik AVK Triglava Tomaž Rogelj in sin dr. Jožeta Rebolja, Jaka Rebolj, vsi sodelujoči pa so izgubljene kalorije nadomestili na prijetnem druženju v Gostilni Pri mostu, kjer bo do naslednjega turnirja spravljen prehodni pokal. J.M, ROKOME Nova zmaga Dupljancev Krai\j - S tekmami v 1. B ženski in drugi moški ligi se je uradno končalo letošnje ligaško rokometno tekmovanje. Na mednarodni sceni pa se je rokometno leto končalo s finalnimi obračuni na ženskem evropskem prvenstvu na Madžarskem. Slovenke so prvenstvo končale kot devete in razočarale v drugem delu prvenstva, ko so zapravile priložnost za najvišjo uvrstitev na enem od velikih tekmovanj. Naše pa so imele sreČo pri žrebu v kvalifikacijah za nastop na naslednjem EP čez dve leti v Rusiji. Premagati namreč morajo Portugalke. V 1. B ženski ligi so rokometaŠice Planina Kranj Sava gostovale v Krškem pri Škocjanu. Tekma je bila v prvem polčasu izenačena, izenačen pa je bil rezultat ob polčasu (14 - 14). Sledilo je obdobje boljše igre gostiteljic, ki so povedle s tremi goli prednosti. KranjČan-ke so naredile preobrat po zaslugi vratarke Eve Panič. V zadnjo minuto tekme so Kranjčanke šle s prednostjo enega gola. Gostiteljice so imele zadnji napad in dosojeno sedemmetrovko, ki pa so jo, na srečo Gorenjk, zgrešile in zmaga je zasluženo odšla v Kranj. S pomembno zmago so se od leta 2004 poslovili rokometaši Du-pelj, ki so pripravili še eno presenečenje. Zmagali so v Radovljici in so vse bliže mestu, ki vodi v končnico, kjer se bo igralo za napredovanje. Seveda bodo morali nadaljevati z dobrimi igrami. Z novima porazoma pa sta od tega cilja vse bolj oddaljena Alples in Radovljica. Rezultata v 2. ligi zahod - moški: Radovljica : Duplje 29:30; Grča Kočevje : Alples 29:27. ^ ^ M. D. SAH KOŠARKA STRELSTVO Božiček nagradil Ravnika Lesce - Na zelo dobro obiskanem Božičnem turnirju, ki gaje organiziral ŠD Gorenjka Lesce, je sodelovalo 53 igralcev in igralk. Pre-senethivo zmago si je z odličnim zaključkom priboril Franc Ravnik. SD Jesenice, kije nanizal zadnjih pet zaporednih zmag. Za pol koraka sta zaostala Žiga Žvan in Oskar Orel, oba ŠS Tomo Zupan Kranj. Po dodatnem kriteriju je imel boljši rezultat Žiga. Najboljša članica je bila Simona Orel, ŠS Tomo Zupan Kranj, senior Josef Gallob iz sosednje Avstrije, seniorka Alojzija Pongrac in mladinec Anel Hasanagič, oba ŠD Jesenice. O.O. KEGUANJE V vodstvu TViglav rekreativci Kranj - KegljaČi v gorei\jski ligi so minuli teden odigrali zadnji jesenski krog. Rezultati, 10. krog: Ljubelj-3 : Termo Polet-2 3 : 5 (3001:3102), Železniki-2 : Triglav rekreativci 1 : 7 (3023:3157). Prva je ekipa Triglav rekreativci 14 točk, drugi je Termo Polet 11, tretji Železniki 9, sledijo Metropol hoteli Portorož 8, Foto Bobnar Adergas 6, Ljubelj 2 točki. Prejšnji teden je bil odigran tudi Hnale gorenjskega prvenstva. Med ženskami je v treh nastopih največ kegljev podria Silvana Belcijan, 1682 kegljev, druga je Nataša Ne-pužlan, 1607, tretja Marija Ahačič, 1599, četrta Silva Mravljak, 1568, peta Ljuba Podbrežnik, 1558. Med dvojicami sta najboljši Silvana Belcijan in Silva Fleischman, drugi Marija AhačiČ in Irena Mejač, tretji Nina Blaž in Silva Mravljak. Pri moških je po Štirih nastopih prvo mesto osvojil Damjan Hafnar s 2355 podrtimi keglji, drugi je Janže Lužan, 2326, tretji Vane Oman, 2324, četrti Srečo Je-zeršek, 2287, peti Janez Čerin, 2277 kegljev. Med dvojicami sta najboljša Marko in Vane Oman, druga sta Štefan Ahačič in Janez Čerin, tretja pa Franci Kozjek in Damjan Hafnar. Marjan Fuis Na košarkarskih igriščih nič novega Kranj - Košarkarski spored tega tedna ni prinesel nobenih presenečenj. V 16. krogu lige Goodyear so Domžalčani po prvi zmagi spet izgubili. Košarkarji Hemofarma iz Vršca (SČG) so bili boljši z 88:64. Domžalčani so se jiin sicer v prvem polčasu dobro upirali, na koncu pa je odločila daljša klop gostov. Domžalski trener Lado Gor-jan je namreč nastopil brez bolnega Aljaža Janže in poškodovanega Sanela Bajramliča, pred časom je sporazumno klub zapustil tudi Blaž Ručigaj. Domžalčani tako ostajajo na zadnjem mestu, do no-vih zmag pa jim bo odslej pomagal tudi povratnik Domen Zerak, ki je pred tem igral pri Pivovarni Laško. Neuspešni so bili tudi Triglavani, ki so izgubili z Zagorjani in z dvema zmagama ostajajo na dnu lestvice. Bolje gre klubom v nižjih ligah. Skofjeločani so v gosteh premagali ekipo Janč in še naprej vodijo na lestvici, v drugi ligi pa Šen-čurjani ostajajo tik pod vrhom. Ostali rezultati: ženske - 1. skl: Panter Ilirija : Odeja 78:58; 2. skl: Panter Šentvid : Jesenice prestavljeno, Domžale proste; moški - L a skl: Triglav : Zagorje BZ 85:92; L b skl: Janče STZ : Loka Kava tCG 72:102; v _ 2. skl zahod: Šenčur : Tomas Sport 02 83:66, Jesenice : Kolpa 74:94, Radovljica : Portorož 68:80; 3. skl center: Krvavec : Kranjska Gora 68:77, Gorenja v vas : Ziri 78:61, Calcit Mavrica : Lastovka 95:77, Tinex Medvode : DGN Ljubljana 108:69. Priznanja tudi gorenjskim strelcem f Ljublana - Strelska zveza Slovenije je prejšnji teden podelila priznanja najboljšim strelcem. Med elito so se uvrstili tudi Gorenjci. Ekipa mlajših mladincev iz Strelskega društva Preddvor Jernej Žižek, Aleš Bolka in Mitja Žižmond so dobili priznanje za dosežen državni rekord v streljanju z zračno puško, s katero so dosegli 1400 krogov. Mitja Zižmonda pa so v kategoriji mlajših mladincev nagradili s priznanjem za državni rekord v streljanju z malokalibrsko puško (590 krogov). Fantje so res dobri, veljajo za najboljše mlade strelce v Sloveniji, jih pohvali tudi njihov trener Zdravko Žižmond in dodaja, da jim priznanja dajejo nov zagon za nova tekmovanja. Njihova želja je priti do norme za evropsko prvenstvo. Med dobitniki priznanj pa je tudi Gašper Oblak iz Strelskega društva Gorenja vas, ki je bil v letošnji sezoni najboljši pionir. D.Ž. l®/o C S D «J O o o rC o tA ^ C a . deceinbra2004 Barbara Todorovič za ir I ■J 0 fV^^ ^^ Popusti se ne seštevajo. Popust ne velja za posamezne posebej označene izdelke v akcijah. K-.:. -J.?:'; GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Torek, 21. decembra 2004 Pravična trgovina in botrstvo Vsaka kavna žlička ima m SVOJO Prispevki botrov pomagajo pri šolanju, v vasi pa pripeljejo tudi zdravnika. Zaslužek obrtnikov se s Pravično trgovino poveča do 40 odstotkov. Marsikdo, ki želi tako ali drugače pomagati revnejšim v Slove-nyi ali pa v Afriki in Aziji, dvomi o delovanju velikih humanitarnih organizacy. Pravična trgovina (Fair trade) in botrstvo iz društva Humanitas predstavlja korak od humanitarne pomoči k dolgoročnemu razvoju oziroma možnost darovalca, da ve, komu gre v\jegov denar. Boter ali botra lahko postane vsak tako, da se odloči prispevati za posameznega varovanca ali varovanko v Afriki določeno vsoto. Tako je znesek, ki sedaj znaša pet tisoč tolarjev (22 ev-rov) na mesec, otroku namenjen do 18. leta oziroma v času šolanja. V lokalni vasi s pomočjo botrskega prispevka poskrbijo za Šolnino in šolsko prehrano, nujna oblačila ali mrežo proti komarjem. Obseg namembnosti se razlikuje po državah; tako je v dragi Keniji denarja le za šolanje, drugje pa se z delom denarja razvija tudi lokalna skupnost. V mestu na severu Burkine Fa-sso gradijo tudi mladinski dom na zemljišču, ki gaje dala lokalna oblast. Podobno so pred kratkim kupili avto, ki bi med lansko epidemijo meningitisa verjetno rešil kar nekaj življenj. Pa ljudje preprosto niso mogli do oddaljenega zdravnika. Botri iz Slovenije se sicer ne odločijo za določenega otroka, včasih le želijo, da bi pomagali deklici in otroku. Vsakega otroka za botrstvo izberejo v domači vasi, prednost pa imajo tisti, ki pomoč najbolj potrebujejo. "Vrste za botrstvo so dolge, saj so vsi otroci v težavah. Najprej izberejo dosjeje otrok, ki nimajo staršev, čeprav v teh skupnostih zanje vedno poskrbijo sorodniki," težavno izbiro opisuje Eva Marn, predsednica društva Hu-manitas. Enkrat na leto društvo tudi obvesti botra, kako napreduje varovanec, kakšne so splošne razmere v njegovem lokalnem okolju ter kako so porabili denar. In čeprav je geografska ali kulturna oddaljenost velika, so se nekateri tesno navezali na svoje "otroke". Ti jim tudi vsake toliko pošiljajo pisma, kar nekaj botrov pa je tja že odŠlo na obisk. Nekateri se navežejo celo tako, da gredo poleg manjših daril za otroke tudi zelo dragocene stvari. To pa lahko pri drugih otrocih, navajenih preprostega življenja, vzbudi nelagodne občutke. Kar nekaj negodovanja je bilo, češ zakaj skrbeti le za "tuje" otroke, medtem ko je tudi v navidez bogatejši Sloveniji veliko otrok potrebnih pomoči. Podoben sistem sedaj deluje tudi za Slovenijo, kjer botri pomagajo otrokom iz socialno ogroženih družin. Ponavadi gre za nakup šolskih potrebščin ali letovanje, nakup posebnih pripomočkov, v sili razmer pa so krili že račune balaži dobi razrez cene izdelka za elektriko, ogrevanje ... Sicer pa Gorenjci tudi na tem področju nismo "vohrni'". "Med številnimi na Gorenjskem so se še posebej izkazali člani Lions kluba Kranj in njihova predsednica Vanda Pečjak. Tako se je v botrstvo lahko vključilo dodatnih deset gorenjskih otrok," pripoveduje Eva, ki je sama bila botra dečku iz Haitija. Pravična trgovina Druga oblika organiziranja društva Humanitas je Pravična trgovina (Fair trade), ki je podobno kot botrstvo široko razširjena po zahodni Evropi in ZDA. Bistvo takega trgovanja je pravičnost oziroma etičnosti do kmetovalcev oziroma rokodelcev iz držav v razvoju; v zadnjem desetletju so se na primer dobički največjih (zahodnih) podjetij, ki trgujejo s kavo, podvojili, zaslužki navadnih pridelovalcev pa so se hkrati zmanjšali v povprečju za dve tretjini. Zmanjšani zaslužek vodi v še večjo revščino celotnih družin, čemur sledi na primer tudi odpoved šolanja otrok. Cena izdelka, kije označeno z oznako pravične trgovine, pa vključuje pravične stroške proizvodnje in bivanja za proizvajalca oziroma pridelovalca, pa tudi premijo, ki se investira v socialne, ekonomske in okoljske projekte v lokalni skupnosti. Kupec že na em- in lahko natančno spozna, kam gredo deleži denarja, ki ga plača. Tudi zato se za zdaj certifikat FT (Fair Trade) podeljuje le za hrano, saj pri oblekah ni mogoče zagotovo vedeti, ali je pravično plačilo prejel tudi kmet, ki je prispeval bombaž. Od celotne ponudbe je dve tretjini prehrambenih izdelkov, na primer banane, kava in čaj, ena četrtina pa obrtnih izdelkov, kot so ogrlice, oblačila in različen pribor. V Humanitas je od začetkov pred štirimi leti skupina "kooperantov" narasla na dva izdelovalca v Keniji, dve ženski v Nepalu ter šest obrtnikov v Burkini Fasso. Ti vsake toliko časa pošljejo nekaj svojih izdelkov, v društvu pa jih v Sloveniji poskušajo prodati. Spočetka so zanje organizirali tudi tečaj lokalne tehnike izdelave šalov, pa tudi tako poučili o zanje tuji, a nujni birokraciji, na primer izdajanje računov. Cene niso tako nizke, kot si mnogi predstavljajo tipično afriško ceno, a je potrebno vedeti, da s šalom ali kavno žličko dobiš unikaten izdelek. Prihodek izdelovalcev se v pri-meijavi z "navadnimi'* poveča za 30 do 40 odstotkov. Pri društvu tudi želijo, da kupec spozna zgodbo, ki stoji za izdelkom in proizvajalcem, saj ta trgovina pospešuje razvoj male lokalne obrti. Tako Adjare Traore iz mesta Bobo Dioulasso v Burkini Faso izdeluje tradicionalno blago in izdelke v tehniki "bogolan", ki so obarvani z indigom. Blago najprej v glinenih posodah namoči v posebne naravne barve, nato pa nanj, preko posebnih šablon ali neposredno s čopičem, nanese goste zemeljske barve, ki pustijo na blagu, potem ko se na soncu posušijo, različne vzorce. Do nedavna so se s pripravo takšnega blaga ukvarjale samo ženske višjih slojev ljudstva Bamana v Maliju. V njihovem življenju je igralo veliko vlogo pri dogodkih, kot so na primer rojstvo, poroka, ritual obrezovanja in smrt. Med tuareškim nakitom in izdelki, ki ga izdeluje Yattara Ma-hama, so zelo slavni obeski v obliki južnega križa; to je namreč konstelacija zvezd, po kateri se Tuaregi ravnajo v puščavi, kjer jim nadomešča kompas. Tu so tudi leseni stolčki ljudstva Lobi v okolici Gaoue na jugovzhodu Burkine Fasso s simbolno močjo. Poročni stolčki imajo na vsaki strani upodobljeno glavo, na eni moško in na drugi žensko. Nekateri imajo oba obraza na eni strani, vendar vsak gleda v svojo smer. Moški in ženska se tako dopolnjujeta. Eden vidi svet z ene strani, drugi z druge, oba skupaj pa imata pred sabo celotno podobo sveta. Steven Kamau, pripadnik klana Kikuyu v Keniji, izdeluje vrtiljake iz žice in bananinih listov, na katerih visijo človeške figurice, ki ponazarjajo afriški način praznovanja s plesom. Potem so tu Še krožniček z žirafo, posodica za nakit, lonček za svinčnike, svečniki, vaze, podstavki za skodelice ... za zdaj se pri nas vse da kupiti le na sedežu društva Humanitas, katerega člani jih občasno prodajajo tudi na različnih prireditvah. Prva "pravična" prodajalna Kot pri mnogih stvareh smo tudi pri omenjenih dejavnostih v Sloveniji "zadaj" ter zelo majhni. V Avstriji za to namesto nevladnih organizacij skrbijo prava podjetja s 40 kooperativami, na turističnih kmetijah pa ti poleg ekoloških jedi ponudijo tudi kavo ali čaj iz Pravične trgovi- a ne. V Italiji, kjer sistem deluje na nevladnih organizacijah, dijaki v videmski gimnaziji za izbirni predmet celo delajo v trgovini Fair trade. Mednarodna pravična trgovina neprestano hitro raste in je po vsem svetu že dosegla 500 milijonov evrov, leta 2003 se je povečala na primer za skoraj 50 odstotkov, v Italiji celo za 400 odstotkov, prodaja take kave v ZDA pa se je kar podvojila. Velika Britanija, Italija, Nemčija, Švica in Nizozemska prispevajo 80 odstotkov vsega evropskega trga. Če naši botri skrbijo za približno 110 otrok, posamezne organizacije v Franciji za nekaj tisoč otrok. Eva priznava, da je to celo prednost, saj je sicer težko obdržati prostovoljni način dela; vsi v društvu Humanitas delajo le kot prostovoljci, zato stroški administracije in logistike (npr. poštne pošiljk) ne presegajo 15 odstotkov zbranih sredstev. In kako naprej? Decembra se v stari Ljubljani odpre prva prava trgovina Pravične trgovine v Sloveniji. Prostor so po znižani najemnini dobili od mestne občine, poleg dosedanjih izdelkov pa bodo prodajali tudi čokolado, banane, čaj, sladkor ... Decembra v Gani snemajo film o dopisovanju otrok ganske šole in šole iz Ljubljane - Bežigrad. Prav medkulturno spoznavanje in prijateljstvo je namreč namen t.i. Hiše svetov na vedno živahnem sedežu društva. Tu lahko srečaš ljudi iz afriških in azijskih držav ter Slovenije, za osnovnošolce so že pripravili kulturne delavnice, skozi katere se spoznavajo z različnimi afriškimi kulturami. V informacijskem delu Hiše predvsem ljudem iz afriških držav, ki trenutno živijo v Sloveniji, pomagajo z informacijami o vladnih ustanovah ali pri pisanju dokumentov v slovenščini. Vsem so dostopne publikacije in časopisi nam še vedno manj znanih dežel. Uroš Brankovič Piše Miha Naglic Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž Apno, cerkev in politika Po pogovoru z Dobračevci se je novi kaplan sestal še z Žirovci. Predlagal jim je "naj si podajo roke čez Soro in naj složno delajo, če hočejo kaj doseči". In dodal: "Tako bo tudi župnija zopet dobila dober glas." "A kje bo stala nova cerkev?" je brž vprašal eden od pregretih. "Župnik pravi da na primernem mestu", je odgovoril Perko. "Kje pa bo najbolj primerno mesto, bo določila oblast, ki bo poslala inženiija, da bo pregledal ves kraj." Tedaj so vzkipeli Žirovci: "Aha, zdaj pa že vemo, kje smo! Inženir, ki ga bo župnik podkupil. Mi ne damo cerkve Dobračevcem. Cerkev mora biti na naši strani! Kdor z Dobračevci vleče, taje sam liberalec. Možje, pojdimo!" Tako je tudi kaplan sam postal "liberalec". Tudi sicer mu je bolj ugajalo med Dobračevci, s katerimi je nekaj let pozneje zgradil katoliški prosvetni dom. "Kmalu nato so Dobračevci sklicali sestanek. Tudi tega sem se udeležil, ker so me povabili. Tu pa je bilo vse bolj veselo in živahno. Ljudi je prišlo zelo veliko, celo iz Žirov jih je bilo nekaj. Čutil sem, da so se zbrali pravi ljudje. Cerkev, ki se je imela zidati, nas ni razdvajala ... In ko se je pozneje inženir odločil za prostor na dobračevski strani /beri: na desnem bregu Sore, a še v območju naselja Žiri/ in je oblast njegovo odločitev potrdila, smo vsi občutili vez, ki je združila Žirovce in Dobra-čevce v eno. V žirovsko župnijo je prišla nova pomlad." Preden so začeli z gradnjo nove cerkve, so pri stari skopali veliko jamo in jo do vrha napolnili z gašenim apnom. Navozili so ga družno Žirovci in Dobračevci. Ko je bilo enkrat odločeno, da bo nova cerkev na desni strani Sore, so užaljeni Žirovci sklenili, da svoj dela apna odpeljejo iz jame. "Apno, kar smo ga mi navozili, je naše. Mi pa smo za to, da se stara cerkev ohrani in popravi. Zato bomo svoje apno vzeli in ga shranili na naši strani, da ga bomo imeli pri rokah, ko se bo popravljala stara cerkev. Dobračevci naj svoje apno kar vzamejo in naj si sezidajo novo cerkev!" Prišel je dan, ko se je nasprotje zaostrilo do vrhunca. Tedanji kaplan se gaje še na stara leta dobro spominjal. "In res! Nekega popoldne pride kakor na povelje polno vprežnih voz, ljudje pa z lopatami, in začno nakladati apno. Župnika pa prav takrat ni bilo doma - to so morali vedeti, zato so Pozdrav iz žirov Spredaj stara, v sredini nova cerkev v Žireh, prišli. Kaj bo sedaj? Stal sem pri oknu župnišča in gledal vrvenje ljudi. Vmes so bile tudi ženske, ki so držale lopate v rokah in prav pridno pomagale. Novica je hitro prišla tudi na dobračevsko stran, kjer je bil župan. Župan je bil razsoden mož. Pomiril je Dobračevce, ki so hoteli iti branit apno, in telefoniral v Idrijo, kamor je bil odšel župnik. Župnik Vidmar je po telefonu poklical orožniško postajo, naj ne dovolijo odvažati apno, ki je cerkvena last; brez župnikovega dovoljenja se ga ne sme nihče dotakniti! / Kmalu nato se pojavijo ob župnišču trije orožniki in komandir zapove, naj se delo ustavi. Nastal je nevaren trenutek, kar videlo se je, kako je zašumelo in zavalovilo med množico. Po kratkem prerekanju so se ljudje z lopatami in vozmi počasi porazgubili. Le tu in tam seje slišala še kakšna grožnja in kletev. / Oddahnil sem se. Stopil sem h komandirju in se mu zahvalil, da je s pravilnim nastopom preprečil nesrečo, ki bi se lahko zgodila." Toda duh nesreče je bil še v zraku. Razjarjeni Žirovci so sklenili, da obračunajo kar z glavnim krivcem, z župnikom. Ko se je vračal iz Idrije, so mu postavili zasedo. Kaplan je slutil, da še ni vse mimo. "Ko se je že večerilo, župnika pa še ni bilo iz Idrije, me je začelo skrbeti, da ga ne bi razdraženi in morda nekoliko opiti ljudje kje počakali in se nad njim maščevali. Rečem, da sem bil tisti večer razburjen do skrajnosti. Šele, ko se je pred hišo ustavil voz, s katerega je stopil župnik, se mi je odvalil kamen od srca. Pozneje sem zvedel, da so bili nekateri res zato, da se nad njim znesejo, pa so jih menda ženske pregovorile, naj. tega ne delajo." Po tistem dnevu je napetost popustila in zidava se je lahko začela. Župnik Vidmar je moral pred tem prestati res hude reči. Ne le obtožbe in odrekanje podpore, tudi dejavno nasprotovanje, ki je seglo vse do tega, da so mu neke noči razbili stekla na oknih v župnišču, vrata pa namazali s človeškim drekom ... Torek, 21. decembra 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Vlaganja V • V • v m zicnicarjev V Kranjski Gori so se HTP Gorenjka iz skupine HIT in kranjskogorski žičničarji z lastnikom Športnim centrom Pohorje s podpisom pogodbe 17. decembra za deset let obvezali k skupnemu vlaganju v gradnjo naprav za potrebe turizma. GOSPODARSKI KOMENTAR Se vedno (pre)visoka inflacija Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Kraixjska Gora - Predvidoma do junija prihodnje leto bodo žičničarji zgradili poletno san-kališče in najkasneje v letu 2006 dokončali novo štirisedežnico Vitranc 1. Poletno sankališče bo dolgo 1600 metrov in bo najprej potekalo z vrha Dolenčevega ruta do prav tako letos na novo urejene snežne plaže za hotelom Larix. Dolgoročno je namenjeno žičnici Vitranc 1. Tako bosta na območju, kjer je že zgrajen kolesarski poligon, poleti obratovali dve žičnici, novosti pa bosta prispevali k popestritvi poletne ponudbe Kranjske Gore. Zmogljivost Vitranca 1 bo do 2400 oseb na uro, speljana pa bo na podobni trasi kot sedanja, s tem da bodo spodnjo postajo poskušali čim bolj približati Dolenčevemu rutu. Za nalogo so si zadali izboljšati še sistem zasneževanja in urediti lažji dostop na poligon proti Veliki dolini v Podkorenu. Na štirisedež-nici v Podkorenu so 15. decembra opravili osnovni tehnični pregled, potreben je še strokovni in računajo, da jo bodo zagnali za novoletne praznike. Marjana Novak za HTP Gorenjka. Drago Rataj za Športni center Pohorje in Srečko Vilar za RTC Žičnice Kranjska Gora podpisujejo pogodbo o dolgoročnem sodelovanju v prid razvoja kranjskogorskega turističnega gospodarstva. "Razmere pri nas niso rožnate. v * žičnice pestijo dolgovi, zato nam izhodišča, dorečena v pogodbi, dajejo možnosti, da bomo lažje sodelovali, tudi z bankami in državo. Mislim, da si Kranjska Gora to zasluži," je na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe povedal direktor Športnega centra Pohorje Drago Rataj. Vložek v poletno sankališče znaša med 180 do 200 milijoni tolarjev, v štirisedežnico Vitranc 1 pa okoli milijarde. Blizu 40 odstotkov sredstev bo z avansnimi plačili prispevala skupina HIT s HTP Gorenjko, najprej 120 milijonov tolarjev za poletno sankališče, po pridobitvi gradbenega dovoljenja za žičnico pa Še 270 milijonov tolarjev. HTP Gorenjka bo tako pridobila koncesijo za izključno opravljanje gostinske dejavnosti na območju novonastale snežne plaže, pri žičnici pa zakupila popuste, ki jih bo deloma vlagala nazaj v žičniŠke naprave. "Pridobili bomo poletno sankališče, ki se nam zdi dober program za trženje Kranjske Gore izven zimske sezone. Sodelovanje z RTC Žičnice bo omogočilo, da bomo bolj prijazni do hotelskega gosta in mu omogočili popuste pri smučarskih kartah. Dosedanja usmerjenost žičnic v dnevnega gosta ni bila najbolj prava," meni Marjana Novak, direktorica HTP Gorenjka. Tudi v HIT-u po besedah Člana uprave Silvana Križmana štejejo podpis pogodbe o skupnih vlaganjih gostincev in žičničaijev za prelomen in začetek pospešenega razvoja kranjskogorskega turističnega območja. Mendi Kokot Tosama bo odpustila 130 delavcev S konec septembra objavljenim pravilniku o kompletu za prvo pomoč si je Tosama obetala dober posel Sedaj bodo morali odpuščati. Vir pri Domžalah - Pravilnik je v 11. členu določal, da se ga začne uporab^ati 1. januarja 2005. V Tosami so ga razumeli kot poslovno priložnost in so začeli proizvodilo z dodatnimi 128 zaposlenimi in aktivirai^jem več kot 60 kooperantov. Nov komplet bo po novem letu obvezen le za nova vozila, že registrirana vozila pa bodo morala obstoječe komplete zamenjati v treh letih. Prejšnji teden je vlada dopolnila pravilnik, po katerem velja triletno prehodno obdobje za vsa vozila, razen za nova, ki pa že morajo imeti komplet prve pomoči po pravilniku, spreje-. tem septembra. Vse od sprejetja pravilnik povzroča nejasnosti v določilih, kdaj zamenjati komplet prve pomoči. "Pravilniki so določali, da morajo biti kompleti popolni za vas vozila," trdi direktor Tosame Janko Velkavrh, ki je pred povečanim zagonom proizvodnje pridobil pravno mnenje. Pripravili smo se na poslovno priložnost, nadaljuje, saj je popolnoma normalno da trgu ponudimo nov komplet. Dopolnjenega pravilnika v Tosami ne razumejo kot razčiščevanje nejasnosti in vprašanj. Dopolnila namreč pravijo, da bo mogoče obstoječe komplete dopolnjevati z obstoječo vsebino. V podjetju trdijo, daje to prak- V petek je podjetje Tosama obiskal tudi tržni inšpektor. Prijavila jih je Zveza potrošnikov zaradi oglasa Ne le zakon, tudi zdrava pamet vam ga predpisuje! Zmotila jih je predvsem omemba "zakona" v oglasu, v Tosami pa odgovarjajo, da niso nikogar zavajali in nikomur "nalagali", da mora kupiti komplet prve pomoči prav od njih. tično nemogoče, saj so škatle občutno premajhne. "Sporno je tudi s strokovnega stališča, saj težko jamčimo za sterilnost proizvoda, ki se hranijo v navadni vrečki. Sprašujemo se, kako bi se na morebitno tožbo odzvala zavarovalnica," je kritičen direktor, ki s tem opozarja na neskladje embalaže. Tosama je zato, da bi vsi vozniki lahko zamenjali komplete za prvo pomoč, aktivirala vse zaposlene, kakor tudi kooperante, zaposlili so tudi 128 novih delavcev. Od običajnih 770 za- poslenih jih bo kmalu po novem letu toliko tudi ostalo v podjetju, saj bodo vse na novo zaposlene v zadnjih dveh mesecih odpustili. "Poslovna priložnost očitno ne bo tako velika, kot smo mislili. Mi sami, brez konkurence, smo bili pripravljeni v enem letu zagotoviti vse komplete za prvo pomoč za vsa vozila. Predlagali smo, da bi jih menjah ob registraciji vozila, a nismo uspeli," je še povedal Velkavrh. Direktor je moral odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj so konkurenčni izdelki cenejši od To-saminih. "Moč je najti cenejše, a tudi dražje izdelke. Naš stane okoli 6500 tolarjev, dobite pa lahko tudi cenejšega. To je tako, kot bi primerjali avtomobile, cene se razlikujejo po kakovosti," je odgovoril direktor, ki poslovno škodo ocenjuje na nekaj 10 milijonov tolarjev. O tožbi zoper državo oziroma pristojno ministrstvo še premišljujejo. Boštjan Bogataj idü'JilSüiJiJ Kml, J. Pucija 7; Jesenice, C. Žel. 22; Kamnik, Perovo 25 Pihalni orkester Alples Železniki Češnjica 54, 4228 Železniki prireja BoiičHO-Hommi KOHcm ¥ f»eđe/j0, 26. đecemira, ob 20. ar/ ¥ Športni thorani ¥ Železnikih Gostje koncerta bodo: • mažorete Možoretnega društva Železniki, • nonet Jubilate in Igralec Janez Škof. Program bo povezoval Jure Sešek. * Vstopnice so v predprodaji: v diskontu Mercator na Češnjici, trgovinah Tuš v Selcih in Dolinca na Češnjici ter pri članih orkestra. PRISRČNO VABUENII GoMeniici ¥sem že/imo prijetne praznike, oMo sreče, zđra¥ja in zađo¥o/Jst¥a ¥ no¥em teta 20OS. ^GLAB Če ho šlo vse po načrtih in z malce sreče, se homo čez natanko dve leti ob tem Času pripravljali na že drugo zamenjavo denarja v relativno kratkem zgodovinskem ohdohju. Po strateških načrtih vlade in centralne hanke bodo začetku leta 2007 naše denarnice pricur-Ijali evri, tolar pa se bo, vsaj zaenkrat, poslovil. A do tega za nekatere zgodovinskega, za druge popolnoma tehničnega, za tretje nezaslišanega in za četrte povsem naravnega trenutka gospodarskem in splošnem življenju slovenske države bo pod savskimi mostovi proti južnim krajem preteklo še kar precej vode in med tem Časom se lahko zgodi marsikaj, tudi narobe. Prosto po osnovnem Murphy-jevem zakonu namreč velja, da če gre nekaj lahko narobe, bo narobe tudi šlo, kar vsi hudo dobro poznamo iz vsakdanjega življenja. Navkljub dejsti'u, da so možnosti skoraj pol leta po vstopu Slovenije i' evropski mehanizem menjalnih tečajev ERMII za prevzem evra čez dve leti relativno ugodne, še vedno obstajajo določene pasti in tveganja. In eno izmed njih predstavlja inflacijski kriterij. Naj spomnimo, eden od maastrichtskih kriterijev pravi, da mora imeti država pred sprejemom evra višino inflacije, ki je največ eno odstotno točko nad povprečjem inflacije treh članic z najnižjo inflacijo. Naša inflacija je žal še relativno daleč od ravni, ki hi zadovoljila evropske denarne oblasti. Kot kažejo zadnji podatki Eurostata, je bila povprečna stopnja inflacije v območju evra, ki obsega dvanajst držav, i' oktobru preračunano na letno raven 2,4 odstotka. Pri nas pa se je inflacija po nekajmesečnem zniževanju novembru ponovno zvišala na 3,6 odstotka. Zanimivo pri tem je, da se je medletna rast nadzorovanih cen, kamor spadajo med drugim tudi zloglasne cene naftnih derivatov, meseca oktobra glede na predhodni mesec zvišala kar za slabih 10 odstotkov. Kot je znano in precej logično, lahko na inflacijo in na gospodarska gibanja na splošno ključno vplivajo spremembe domačih in/ali tujih makroekonomskih dejavnikov ter spremembe i' vodenju različnih domačih gospodarskih politik. Iz tujega okolja so za rast splošne ravni cen pri nas pomembni predvsem cene nafte in primarnih surovin ter tuje povpraševanje, v domačem pa rast plač, trošnje prebivalstva in države ter že omenjena rast nadzorovanih cen. Takšne spremembe predvidenih ali predpostavljenih dejavnikov pa lahko povzročijo histx'ena odstopanja višine inflacije in ostalih gospodarskih gibanj od napovedanih. Ker je sistem precej labilen, ali če hočete, kompleksen, lahko že majhen šok z inflacijskimi učinki in brez takojšnjega in ustreznega odziva gospodarskih politik posvetne in denarne oblasti povzroči neizpolnjevanje inflacijskega kriterija in ogrozi naš prevzem evra čez dva ducata mesecev. In kot kažejo napovedi dveh neodvisnih modelov EIPF, ki žal na medletni ravni ne kažeta takšnega umirjanja inflacije na kratki rok, kot bi si ga verjetno želela naša vlada in centralna banka, vsa stvar ni niti najmanj rožnata in je ne gre jemati zlahka. No, za tolažbo tistih bolj optimistično razpoloženih pa povejmo še, da je bil tudi Murphy optimist. I T \ CISTERNEt - vrop^re/ Warmbad« Beljak. www.3laendereck.at C* Smučarske karte s popustom pri: SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora apartmaji Garni, tel 04-582 fPÄR^ElQ^ tO 00 in na avtocesti pred jflSiiiiliiiil karavanskim predorom, prj IBSllilBtttiU u. tel 04.586 153 \f www. swpa s s travel. iL GORENJSKI GLAS • 16. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / jnfo@g-glas si Torek, 21. decembra 2004 Triletni rok ostaja v minulem tednu je na Ljubljanski borzi prevladovala rdeča barva. Večina slovenskih delnic je teden zaključila z negativnim predznakom, tako tudi osrednji borzni indeks SB 120, ki je v zadnjem tednu padel zü 0,4 odstotka, še večji padec 1,2 odstotka pa je zabeležil indeks investicijskih skladov (PIX), Razlogi za padec bi lahko bili različni: pričakovanje slabših poslovnih rezultatov nekaterih podjetij, spremembe davčne zakonodaje, predvsem napačno razumevanje le-teh. Kapitalski dobički, ustvarjeni z nakupom in prodajo delnic, še vedno ostajajo neobdavčeni po treh letih. Po tem obdobju bodo obdavčeni samo pretežni lastninski deleži. Nekoliko večja sprememba bo pri vzajemnih skladih, kjer se bo ob prodaji točk ugotavljalo, kakšen delež v donosu predstavljajo kapitalski dobički, dividende in obresti. Obresti in dividende bodo vedno obdavčene (obresti samo nad 300.000 tolarjev), kapitalski dobički pa samo pred tremi leti. Ker veliko vlagateljev ni vedelo, kakšna bo nova davčna zakonodaja in se je šušljajo celo o obdavčin'i kapitalskih dobičkov tudi po treh letih, se jih je kar nekaj odločilo za prodajo. Pričakovani slabši poslovni rezultati pa so med najbolj padajoče delnice uvrstili delnice družbe Mercator. V objavi ocene poslovanja za leto 2004 so napovedali znižanje čistega poslovnega izida v primerjavi z lanskoletnim kar za četrtino. Tudi načrti za prihodnja tri leta niso blesteči oziroma niso več taki, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Delnice so na tedenski ravni ustx'arile 4,53 odstotka izgube. V petek se je tečaj sicer nekoliko zvišal (za 0,5 odstot- ka), vendar še vedno ni presegel 40.000 tolarjev. Prav tako so se v minulem tednu pocenile delnice Merkurja, vendar precej manj, za 0,72 odstotka, tečaj se je oblikoval blizu 37.000 tolarjev. V nasprotju z Mercatorjem v Merkurju pričakujejo bistveno boljše letne rezultate v primerjavi z lanskimi. Presegli bodo poslovne načrte in prihodke ter dobiček povečali za več kot četrtino, prihodnje leto pa načrtujejo 7,8 odstotka več prihodkov in 17,2 odstotka več dobička. Svetla izjema v tem tednu so bile delnice holdingov Istrabenz in Save. Za Istrabenz se pričakuje, da bodo zaradi prodaje Črpalk dosegli bistveno boljše rezultate kot lani. Vlagatelji so bili za delnice Istrabenza pripravljeni odšteti tudi 10.(XX) tolarjev, kar znaša dobrih 5 odstotkov več kot v tednu poprej. Delnice Save so po krajšem predahu znova dosegle novo rekordno vrednost 42.000 tolarjev oziroma 4,9-odstotno rast na tedenski ravni. Očitno je nakup delnic Gorenjske banke od Merkurja in s tem že 40-odstotni delež v Gorenjski banki pritegnil nove vlagatelje. Veliko malih delničarjev kranjske Oljarice se sprašuje, kaj bo z njihovimi delnicami. Delničarji Tovarne olja Gea iz Slovenske Bistrice (prevzemna družba) bodo o pripojit\>i kranjske Oljarice odločali na skupščini 20. januarja 2005. Gea bo izdala nove delnice, ki se bodo izdale delničarjem Oljarice, in sicer bodo za eno delnico Oljarice prejeli po osem delnic prevzemne družbe Tovarna olja Gea. Delničarje Oljarice Kranj bodo torej v novem letu pričakale nove delnice. Alenka Eržen, alenka@gbd,si ^ GBO Gorejijska borzno posredniška družba, d.d. stavbe roke občini Del nepremičnin podjetja Peko, ki je bil v državni lasti, so prenesli na Občino Tržič. Načrtujejo oživitev praznih stavb. Tržič - V petek dopoldne so obiskali tržiški Peko predstavniki Ministrstva za gospodarstvo RS, Družbe za svetovanje in upravljanje iz Ljubljane ter uprave Občine Tržič. Po ogledu proizvodnje obutve v tovarni so* odšli z vodstvom Peka v restavracijo Raj, kjer so podpisali pogodbo o prenosu dela nepremičnin Peka v lasti države na trži-ško občino. Predsednica uprave Peko Marta Gorjup Brejc je ob tem izrazila zadovoljstvo, da so se rešili velikih stroškov za vzdrževanje opuščenih stavb. Gre za 24.000 kvadratnih metrov stavbišČ in zemljišč, s katerih so se začeli seliti že leta 2001. Sedanje tri stavbe jim zadoščajo tudi za bodoče dodatne dejavnosti. Kot je povedal predsednik uprave D.S.U. Franc Herman Simnovec, so oni prevzeli posle Slovenske razvojne družbe v likvidaciji in s tem tudi državne terjatve do Peka za kre- dite. Po sprejemu ustreznih sklepov na vladi pred letom dni so se lotili odkupa dela nepremičnin Peka, prenos premoženja z države na občino pa je oviralo nekaj težav v zvezi z denacionalizacijo. Končanje postopka je pomembno za vse. Peko se je olajšal bremen odvečnega premoženja; s tem je poplačal 1,1 milijarde dolgov, pol milijarde pa z denarjem. Obenem so z vložkom 240 milijonov tolarjev povečali kapital Peka, v katerem ima sedaj država 82-odstotni delež. Občina je prišla do želenih prostorov, ki jih bo lahko namenila za nove dejavnosti. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je poudaril, da tak način poravnave dolgov državi pomaga razvoju občin, ki imajo primerne načrte za oživitev opuščenih objektov. Tržiški župan Pavel Rupar je pojasnil, da občina nima dovolj denarja za obnove starih stavb. Zato so pova- Pogodbo so podpisali Marta Gorjup Brejc, Franc Herman' Šimnovec, Andrej Vizjak in Pavel Rupar (od leve). bili k sodelovanju razne investitorje od drugod. Prostore na lokaciji tovarne bodo namenili za fakulteto s programom telekomunikacij, kar naj bi uresničili najpozneje v štirih letih tudi s pomočjo iz tujine. Gre za zasebni zavod iz Avstrije, ki ima po- dobne učne centre v več krajih. Na področju nekdanjega obrata PUR v mestnem jedru bodo uredili poslovno stanovanjski center, za kar je precej zanimanja zaradi skorajšnjega nadaljevanja gradnje mestne obvoznice. Stoj an Saje Krajanom plini še vedno smrdijo Medvode - Krajani krajevnih skupnosti Senica, VaŠe-Goričane in Medvode se pritožujejo, da so izpustni plini iz podjetja Sogefi Filtration škod^ivi za zdravje. V podjetju to odločno zanikajo, kar so predstavnikom krajanov pred kratkim tudi poskušali dokazati z rezultati uradnih meritev. A jih niso prepričali, saj krajani še vedno dvomijo o pogojih, pod katerimi se te meritve izvajajo. So pa prvič skupaj sedli in poskušali poiskati nekaj rešitev. Lani so na Ladjo, podjetje ima tam svoj sedež, pripeljali linije za utijevanje (žganje) papiija, to pa je bil tudi začetek težav tamkajšnjih prebivalcev. "Izpusti plinov fenola, kot stranskega produkta utrjevanja filtrirnega papirja. prepojenega s fenolno smolo, so strupeni, moteči in povzročajo težave pri dihanju," je v imenu iniciativnega odbora prizadetih krajanov povedal Tomaž Plešec. Krajani sicer ne dvomijo o strokovnosti pooblaščene družbe Ekosystem, ki izvaja meritve, ampak o pogojih, pod katerimi jih opravljajo. Član odbora krajanov Mirko Mihovec je namreč naredil posnetek stanja s fotografijami in ob tem opozoril, da so emisije v zrak nekonstantne ter različnih jakosti, saj je tudi proizvodnja enkrat v polnem teku, drugič pa ne. AleŠ Kruleč, ki opravlja meritve za družbo Ekosystem, je na to dejal, da morajo njihove meritve izkazovati letno povprečje in da ekstremnih situacij emisij v zrak v njih sploh ne smejo upoštevati. Na očitke je enkrat javno že odgovoril tudi generalni direktor medvoškega podjetja Leopold Šmit sicer, da je vsebnost fenola 20-krat manjša, kot je minimalna zahteva s strani države. Na sestanku so sklenili, da bodo v podjetju. Čim bodo dobili soglasje italijanskega lastnika, iniciativnemu odboru omogočili opraviti meritve pri izpustih iz dimnika. Krajani so na to pripravljeni, čeprav na lastne stroške. Suzana P. Kovačič -1- zac. sposobnosti, urej. besedil-zaht., dek) s preglednicami-zaht., delo z bazami podatkov-osn.; rok prijave: 28.12.04; ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., UUBUANA, TRIGLAV KRANJ, BLEIWEIS0VA C. 20, KRANJ DIPL EKONOMIST (VS), PRODAJNI REFERENT ZA IZVOZ; alter, izobr.: DIPL. ORGANIZATOR - MENED-ŽER (VS); nedol. č., posk. delo 6 mes., del. izk. 3 leta, angl. j. - zelo dobro, nem. j. - zelo dobro; rok prijave: 12.1.05; ŠIBO, D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA PROF. ANGLEŠČINE, UČITEU ANGLEŠKEGA JEZIKA; dol. č. 1 leto, delovno mesto je prosto: od 30.1.05; komunik. / delo z ljudmi, organizac. sposobnosti, vodenje manjših in večjih skupin, angl. j. - tekoče, slov. j. - tekoče; rok prijave: 24.12.04; OŠ MATIJE VAUAVCA, ŠOLSKA UL. 9, PREDDVOR PROF. RAČUNALNIŠTVA Z MATEMATIKO. UČITEU RAČUNALNIŠTVA, MATEMATIKE !N ORGANIZATOR INFORM. DEJAVNOSTI NA ŠOU; dol. č. 5 mes., 26 ur/teden, posk. delo, komunik. / deloz ljudmi, organizac. sposobnosti, vodenje večjih skupin, slov. j. - tekoče, urej. besedil - zaht., delo s preglednicami - zaht., delo z bazami podatkov - zaht., programs ranje - zaht., poznavanje računalniških omrežij - zaht., poznavanje operacijskih sistemov - zaht., računalniško oblikovanje -zaht.; rok prijave: 24.12.04; OŠ IVANA TAVČARJA, TRATA 40, GORENJA VAS DR. MEDICINE, ZDRAVNIK PO KONČANEM SE-KUNDARUU V SPL. AMBULANTI V ZD V RADOVUI-Cl; alter, izobr.: DR. MEDICINE SPEC. SPL. MEDICINE; dol. č. 1 leto, del. izk. 2 leti, kat. B, komunik. / delo z ljudmi, organizac. sposobnosti, slov. ]. -tekoče, urej. besedil - osn.; rok prijave: 22.12.04; OZG KRANJ, OE ZD BLED, ZD BOHINJ, MLADINSKA C. 1,BLED DIPL. MEDICINSKA SESTRA (VS) MEDICINSKA SESTRA NA NEGOVALNEM ODD. OZ. DIAGNOSTIČNI ENOTI; alter, izobr.: ZDRAVSTVENI TERAPEVT; nedol. č., posk. delo 6 mes, del. izk. 1 eto, fizična moč, komunik. / delo z ljudmi, ročne spretn.; rok prijave: 24.12.04; BOLNIŠNICA GOLNIK. KLINIČNI ODD. ZA PUUČNE BOLEZNI IN ALERGUO, GOLNIK 36, GOLNIK "PRIPRAVNIK; dol. č. 9 mes., fizična moč, komunik. / delo z ljudmi, ročne spretn.; rok prijave: 24.12.04; BOLNIŠNICA GOLNIK, KUNIČNI ODD. ZA PUUČNE BOLEZNI IN ALERGUO, GOLNIK 36, GOLNIK DIPL. DELOVNI TERAPEVT (VS); dol. č. 9 mes., 20 ur/teden, deljen delovni čas; posk. delo 1 mes., del. izk. 1 leto, kat. B. komunik. / delo z ljudmi, organizac. sposobnosti, vodenje manjših in večjih skupin, angl. j. - zek) dobro, urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn., delo z bazami podatkov - osn., programiranje - osn., poznavanje računalniških omrežij - osn., poznavanje operacijskih sistemov-osn., računalniško oblikovanje - osn.; rok prijave: 24.12.04; VISIT - A, D.O.O., CVETUČNA UL. 4, NAKLO Ostali pogoji, ki jih zahtevajo detodajalci, so objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Kranj, Bletweiso-va C. 12, Kranj. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Glinška 12, Ljubljana ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA GENERALNO ČIŠČENJE NA OBM. SLOVENIJE; dol. č. 3 mes., gibljiv/nestalen umik; ročne spretnosti; rok prijave: 30.12.04; št. del. mest: 5; EKOSPEK-TER, D.O.O., BLEIWEISOVA 20, KRANJ ZAHTEVNEJŠA PRIUČENA DELA; dol. č. 3 mes., posk. delo 1 mes., fizična moč, oster vid, ročne spretn.; rok prijave: 24.12.04; št. del. mest: 3; ElAN, D.D.. BEGUNJE 1, BEGUNJE POMOČNIK PRODAJALCA NA TERENU; dol. č. 6 mes., komunik. / delo z ljudmi, oster vid, slov. j. - tekoče; rok prijave: 12.1.05; št. de!, mest: 2; JAN-COMM, D.O.O., RETHJE 54, KRIŽE PRIPRAVA IN IZDELOVANJE IZD. IZ PLAST MAS; dol. č. 3 mes., fizična moč, komunik. / delo z ljudmi, ročne spretn.; rok prijave: 28.12.04; KOMAC DARKO S.P,BREZNICA 29, ŽIROVNICA POMOŽNI DELAVEC TKALEC (M/Ž) VTEKSTILNI IND., V KRANJU; dol. č., del. izk. 1 leto, prošnje na naslov: CELOVŠKA 44, LJUBLJANA, zaželene izkušnje z delom v tkalnici; rok prijave: 28.12.04; ADECCO H.R., D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA ČISTILEC PROSTOROV V GOSTINSKEM LOKALU; dol. č. 3 mes., 10 ur/teden, del. izk. 1 leto, oster vid, možnost podaljšanja delov, razm.; rok prijave: 28.12.04; AMBRUŠ VILKO S.P, MAVČIČE 69, MAVČIČE POMOČNIK V PEKARNI; nedol. č., posk. delo 3 mes., kat. B, fizična moč, organizac. sposobnosti, ročne spretn.; rok prijave: 22.12.04; OGREX, D.0.0.,P0DREČA5, MAVČIČE DELO NA PLOVILIH; alter, izobr.: OBDELOVALEC LESA; dol. č. 1 leto, posk. delo 1 mes., del. izk. 3 mes., kat. B, fizična moč, slov. j. - tekoče; rok prijave: 26.12.04; št. del. mest: 2; OSTERC NEVENKA S.P, VOJKOVA 2B, LESCE VARNOSTNIK, dol. č. 3 mes., gibljiv/nestalen umik; posk. delo 2 mes., fizična moč, komunik. / delo z ljudmi, potrdilo o nekaznovanju; rok prijave: 24.12.04; št. del. mest: 2; KANJA PROTECT, D.O.O., ŠER-CERJEVA UL. 18, RADOVUlCA KUUČAVNIČAR, VARILEC; dol. č. 1 ieto, posk. delo. 2 mes., del. izk. 2 leti, kat. B, fizična moč, ročne spretn., slov. j. - tekoče; rok prijave: 21.12.04; MAR-ČETA MIROSLAV S.P., RETtČE 46, ŠK. LOKA AVTOMEHANIK, POSLOVODJA V TRGOVINI Z REZERVNIMI DELI; dol. č. 3 mes, deljen delovni čas; kat. B, komunik. / delo z ljudmi, organizac. sposobnosti, vodenje manjših skupin, slov. j. - tekoče, urej. besedil - osn., možnost podaljšanja delov, razm.; rok prijave: 28.12.04; št. del. mest: 2; AG GANTAR, D.O.O.. UL. BRATOV PRAPROTNIK 10, NAKLO SLIKOPLESKAR; nedol. č„ posk. delo 6 mes., del. izk. 2 leti; rok prijave: 8.1.05; MEGAMATRIX, D.O.O., STARETOVA UL. 39, KRANJ FRIZER; dol. č. 1 leto, posk. delo 2 mes., del. izk. 2 leti, kat. B, fizična moč, komunik. / delo z ljudmi, ročne spretn.; rok prijave: 27.12.04; JAGODIC LIDUA S.P,DVORJE 50, CERKUE DIMNIKAR MERILEC, V KRANJU; dol. č. 3 mes., posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto. kat. A, B, fizična moč, komunik. / dek) z ljudmi, oster vid, ročne spretn., slov. ]. -teko-če, urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn., delo z bazami podatkov - osn., lasten prevoz, terensko delo, možnost podaljšanja dek^v. razm.; rok prijave: 24.12.04; št. del. mest: 2; SNEDIM, D.O.O., JAKČE-VA UL. 8, UUBUANA V KRANJU; dol. č. 3 mes., posk. delo 1 mes, del. izk. 6 mes., kat. A, B, fizična moč, komunik. / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretn., slov. j. - tekoče, urej. besedil - osn., delo s pregiednk^i - osn., lasten prevoz, terensko delo, možnost podaljšanja delov, razm.; rok prijave: 24.12.04; št. del. mest: 5; SNEDIM, D.O.O., JAKČEVA UL. 8, UUBUANA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK V MEDNAR. TRANSPORTU; nedol. č., posk. delo 3 mes., del. izk. 3 leta, kat. E, fizična moč, komunik. / delo z ljudmi, ostervid.angl. j.-osn., nem. j. - osn., slov. j. - dobro; rok prijave: 5.1.05; št. de. mest: 2; GE TRANS. D.O.O., SREDNJA BELA 34A, ■ PREDDVOR VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNAR. TRANSPORTU; dol. č. 3 mes., deljen delovni čas; posk. delo 3 mes., del. izk. 3 mes.. kat. C, fizična moč, organizac. sposobnosti, nem. j. - osn.; rok prijave; 8.1.05rHAMZIČ VEHID S.P. TAVČARJEVA 3B, JESENICE VOZNIK TOVORNJAKA; dol. č. 1 leto, gibljiv/nestalen umik; posk. delo 3 mes., del. izk. 3 leta, kat. B, C, E, oster vid, izpolnjevanje dokumentov v kamionu; rok prijave: 21.12,04; št. del. mest: 2; RESET, D.O.O., HUJE 9, KRANJ VOZNIK AVTOBUSA; dol. č. 1 leto, deljen delovni čas; posk. delo 3 mes., del. izk. 1 leto, kat. D, komunik. / delo z ljudmi, organizac. sposobnosti, oster vid, angl. j.-osn., nem. j.-osn., slov. j. - tekoče; rok prijave: 5.1.05; št. del. mest: 2; PEČEUN PAVEL-AVTOBUSNI PREVOZI, BEDRtH 42, ŽIRI PRODAJALEC, VOZNIK; nedol. č., posk. delo 3 mes., kat. B, komunik. / dek) z ljudmi, organizac. sposobnosti; rok prijave: 22.12.04; OGREX, D.O.O.. P0DREČA5, MAVČIČE NATAKAR V KRANJU; dol. č. 10 mes., posk. delo 1 mes; rok prijave: 15.1.05; ANŽIČ MIRAN S,P., NOČNI BAR SKALA, GORIČANE 39, MEDVODE dol. č. 6 mes, komunik. / delo z ljudmi, ročne spretn., možnost podaljšanja delov, razm.; rok prijave: 8.1.05; JEROVŠEK MARJETA S.P, LAHOVČE 9, CERKUE V BIFEJU; dol. č. 1 leto, deljen delovni čas; posk. delo 2 mes., del. izk. 2 leti, komunik. / delo z ljudmi, organizac. sposobnosti, urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; rok prijave: 24.12.04; ZAVOD ZA ŠPORT OBČINE ŽELEZNIKI. OTOKI 9A, ŽELEZNIKI KMETIJSKI TEHNIK ZA VRTNARSTVO, UČI-TEU/ICA STROK. TEORETIČNIH PREDM. IN PRAKT POUKA; alter, izobr.: KMETIJSKI TEHNIK; dol. č. 9 mes., rok prijave: 21.12.04; SREDNJA BIO- TEHNIŠKA ŠOLA KRANJ. SMLEDNIŠKA C. 3, 'KRANJ LESARSKI TEHNIK SKUPINOyODJA; dol. č. 1 leto, del. izk. 1 leto. komunik. / delo z ljudmi, organizac. sposobnosti, vodenje manjših skupin. rOk prijave: 29.12.04; EGOLES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA NABAVNI REFERENT; dol. č. 6 mes, del. izk. 1 leto, angl. j. - tekoče, nem. j. - dobro, urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; rok prijave: 5.1.05; EGOLES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK STROK. SOD. ZA KOVINE; alter, izobr: ELEKTROTEHNIK; dol. č. 1 leto, del. izk. 2 leti', kat. B, organizac. sposobnosti, angl. j. - zelo dobro, nem. j. - zelo dobro, funkcionalna znanja s področja kovin, nabavnega marketinga, vodenja projektov; rok prijave; 31.12.04; ISKRA MEHANIZMI. D.D., UPNICA 8, KROPA TERENSKI ZASTOPNIK; alter, izobr.: ORODJAR; nedol. č., gibljiv/nestalen umik; delovno mesto je prosto: od 15.1.05; posk. delo6 mes., kat. B, poznavanje orodij z zamenljivimi ploščicami (rezkarjev, svedrov, stružnih nožev); rok prijave: 12.1.05; NUBIUS, D.O.O., TRATA 38, ŠK. LOKA DELO S CNC REZALNIM STROJEM, MONTAŽE; alter. izobr.: ARANŽERSKI TEHNIK; nedol. č., posk. delo 3 mes, kat. B, komunik. / delo z ljudmi, organizac. sposobnosti, ročne spretn., angl, j. - osn., računalniško oblikovanje - osn.; rok prijave: 27.12,04; RAVNIK ALENKA S.P, PIPANOVAC. 108, ŠENČUR ELEKTROTEHNIK, SERVISER; alter, izobr.: STROJNI TEHNIK; dol. č. 1 leto, del. izk. 2 leti, 6 mes., kat. B, komunik, / delo z ljudmi, organizac, sposobnosti, angl. j. - tekoče, nem. j. - tekoče, urej, besedil-zaht, delo s preglednicami - zaht., poznavanje sodobnih elektronskih naprav; rok prijave: 21.12.04; ISKRA MEHANIZMI, D.D., UPNICA8, KROPA ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, SERVISIRANJE IN POPRAVILA TEHTALNE OPREME; nedol. č., posk. delo 3 mes., kat. B, fizična moč, komunik. / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretn., angl. j. - osn., delo z bazami podatkov- osn., pripravljenost na izob-raž., natančnost, rok prijave; 21.12,04; PERKO PETER S.P. ZALOG 2, GOLNIK TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK, KONFEKCIJSKI TEHNOLOG; dol. č. 6 mes., delovno mesto je prosto: od 1,1.05; del. izk. 6 mes., komunik. /deloz ljudmi, angl. j. - dobro, nem. j. - osn., urej. besedil -osn., delo s preglednicami - osn., delo z bazami podatkov - osn.; rok prijave; 21.12.04; KROJ, D.D., HAFNERJEVO NASEUE 125, ŠK. LOKA KOMERCIALNI TEHNIK, PRODAJNI REFERENT (PRODAJA KNJIG PO TELEFONU V KRANJU); alter, izobr.: PRODAJALEC; dol. č. 3 mes., posk. delo 1 mes., del. izk. 6 mes., slov. j. - dobro, lahko tudi druga poklicna ali srednja izobr., možnost zaposlitve za nedol. č.; rok prijave: 1.1.05; št. del. mest: 5; PREŠERNOVA DRUŽBA, D.D., OPEKARSKA 4/A, UUBUANA EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK/CA; alter, izobr: TRGOVINSKI POSLOVODJA; dol. č. 6 mes., gibljiv/nestalen umik; kat. B, komunik. / delo z ljudmi, delo z ba- zami podatkov - osn., lasten prevoz; rok prijave: 28.12.04; št. del. mest; 5; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ KOMERCIALNI REFERENT; dol. č. 1 leto; delovno mesto je prosto od: 3.1.05; posk. delo 6 mes., del. izk. 1 leto, komunik. / delo z ljudmi; rok prijave: 28.12.04; SAVA TIRES, D.O.O., ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA SKLEPANJE ŽIV-UENJSKIH ZAVAROV (PODROČJE GORENJSKE); alter izobr: GIMNAZIJSKI MATURANT; dol. č. 3 mes., gibljiv/nestalen umik; delovno mesto je prosto: od 1.2.05; del. izk. 1 leto, kat. B, komunik. / delo z ljudmi, lasten prevoz, nekaznovanost, lahko tudi dmga smer V. stopnje izobr, prošnje poslati na naslov: SLO-VENICA, D.D., CELOVŠKA 206, UUBUANA; rok prijave: 21.12.04; SLOVENICA, D.D., PODRUŽNICA KRANJ, KOROŠKA C. 2, KRANJ REFERENT ZA PLAČILNI PROMET; dol. č. 6 mes.; posk. delo 3 mes,, del. izk. 2 leti, urej. besedil-osn., delo s preglednicami - osn., delo z bazami podatkov -osn.; rok prijave: 28.12.04; ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., UUBUANA, TRIGLAV KRANJ, BLEIWEISOVA C. 20, KRANJ INŽ. KMETIJSTVA ZA RASTLINSKO PROIZ., STROKOVNI SODELAVEC ZA PODR. EKOLOŠKEGA POUEDELSTVA IN ŽIVINOREJE; alter izobr: UNIV. DtPL INŽ. KMETIJSTVA; dol. č. 9 mes.; rok prijave; 21.12.04; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNIŠKA C. 3, KRANJ UNIV. DIPL EKONOMIST KOMERCIAUST PRODAJA PROMOCUSKIH DARIL; alter, izobr: ORGANIZATOR DELA; nedol. č., posk. delo 6 mes., del. izk. 5 let, kat. B, komunik, / delo z judmi, organizac. sposobnosti, angl. j. - tekoče, urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; rok prijave: 29.12.04; EUROCOM, D.O.O., SAVSKA C, 22, KRANJ KOMERCIAUST, KOORDINATOR NABAVE; arter izobr: ORGANIZATOR DELA; nedol. č., posk. delo 6 mes., del. izk, 5 let, kat. B, komunik. / delo z ljudmi, organizac. sposobnosti, vodenje manjših skupin, angl. j. - tekoče, urej. besedil-osn., delo s preglednicami - osn.; rok prijave: 29.12.04; EUROCOM, D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ KOMERCIAUST, NABAVNI REFERENT; alter izobr; ORGANIZATOR DELA; nedol. č., posk. delo 6 mes, del. izk. 5 let, kat. B, komunik, / delo z ljudmi, organizac. sposobnosti, angl. j. - tekoče, urej. besedil -osn., delo s preglednicami - osn.; rok prijave: 29.12.04; EUROCOM D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ SAMOSTOJNI KOMERCIALIST ZA PREMOŽENJSKA ZAVAROV; alter izobr: DIPL. EKONOMIST; nedol. č., posk, delo 6 mes, del. izk. 2 leti, komunik. / delo z ljudmi, organizac. sposobnosti, urej. besedil -zaht., delo s preglednicami - zaht., delo z bazami podatkov - osn.; rok prijave: 28.12.04; ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. UUBUANA, TRIGLAV KRANJ. BLEIWEISOVA C. 20, KRANJ SAMOSTOJNI KOMERCIAUST ZA OSEBNA ZAVAROV, PRIPRAVNIK; alter izobr: DIPL. EKONOMIST (VS); dol. č. 1 leto; komunik. / delo z ljudmi, organi- Torek, 21. decembra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN cveti Čezmejni projekt v okviru programa PHARE za bolj kakovosten razvoj na področju sadjarstva se bo tokrat izvajal na škofjeloškem območju. Krai\j - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj že vrsto let sodeluje na razpisih, v okviru programa PHARE pri čezmejnih projektih med Slovenijo in Avstrijo za spodbujanje skupnega delovanja. Sodelovanje poteka že od leta 1994, z avstrijske strani sodeluje koroška kmetijsko gozdarska zbornica iz Celovca. S projektom Kjer sadje cveti, Človek živi je zavod tudi v letošnjem letu pri Javni agenciji Republike Slovenije kandidiral za denar iz sklada za male projekte Pharovega programa Čezmej nega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo in uspel. Projekt, ki ga vodi specialistka za razvoj podeželja Lidija Šnut, je vreden skoraj 44 tisoč evrov, od lega naj bi Evropska unija zagotovila dobre tri Četrtine sredstev, ostalo pa Kmetijsko gozdarski zavod Kranj. Projekt se bo odvijal na območju Upravne enote Skofja Loka in okolice Celovca ter Beljaka. Sadjarji na škofjeloškem območju imajo priložnost sodelovati v teh projektih šele nekaj let, strokovnjake na kmetijsko gozdarskem zavodu pa je pri odločitvi vodila tudi tradicija sadjarstva na tem območju in interes med sadjarji, da bi to panogo razvili v donosno dopolnilno dejavnost. Škofjeloško območje je specifično zaradi precejšnje oddaljenosti posameznih kmetijskih gospodarstev. Projekt bo prispeval k ohranitvi obstoječih, hkrati pa se bodo oblikovali novi viri dohodka na kmetijah. Doprinesel naj bi tudi k višji kakovosti in pestrosti ponudbe sadja in izdelkov iz sadja, višji usposobljenosti kmetov, višji ozaveščenosti potrošnikov o pomenu sadja in izdelkov sadja v prehrani. Pridelovalci sadja si želijo predvsem nadgradnje znanja na področju trženja in promocije svojih pridelkov. Projekt Kjer sadje cveti, človek živi bo prispeval h kako- Vodja projekta Lidija Šnut. mi bodo obravnavane tehnološke napake pri predelavi sadja, pomen sadja in izdelkov iz sadja v prehrani, označevanje in certificiranje izdelkov iz sadja. V sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico bodo upoštevali tudi avstrijske izkušnje. Udeležencem izobraževalnih aktivnosti se bo predstavila organizacija pridelovalcev sadja z avstrijske Koroške. Avstrijci bodo predstavili njihove izkušnje po vstopu v Evropsko unijo. Poleg tega bo delavnica, kjer se bodo pripravili zanimivi turistični programi, ki bodo v ponudbo vključevali tudi izdelke iz sadja. vostnejŠemu razvoju, kulturni izmenjavi, Čezmejnemu sodelovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Osem mescev časa V kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj imajo za izpolnitev zastavljenih ciljev naloge le 8 mesecev Časa, do konca julija prihodnje leto, kar je relativno malo, predvsem v primerjavi z drugimi regijskimi projekti, ki običajno trajajo eno leto. V prvi fazi bo projekt predstavljen širši javnosti. V januarju bo na podlagi zbranih podatkov izdelana celovita analiza stanja, poleg tega pa bodo v zavodu pripravili strategijo nadaljnjega razvoja. Sledila bodo srečanja s ciljnimi skupinami (kmeti, ki so kakorkoli povezani s sadjarstvom in turistične kmetije). V nadaljevanju bo sledilo vrsto izobraževanj in usposabljanj s priznanimi strokovnjaki na tem področju. Med vsebina- Obisk pri sosedih V mesecu maju je v okviru projekta predvidena strokovna ekskurzija na avstrijsko Koroško. Poleg tega se bodo kmetije predstavile na raznih prireditvah in Dobrotah slovenskih kmetij. Poleg že naštetih aktivnosti bomo v okviru projekta oblikovali promocijski plakat, v nakladi 2000 izvodov ter zgibanko v treh jezikih v nakladi 20.000 izvodov, ki ju bodo razdelili po vrtcih, šolah, zdravstvenih domovih in drugih zanimivih lokacijah. Kmetijski zavod Kranj vabi zainteresirane kmetije na območju Upravne enote Škofja Loka, da se vključijo v projekt. Podrobnejše informacije o projektu in projektnih aktivnostih so na voljo pri kmetijskih svetovalcih in svetovalkah v Škofji Loki (Luznar, Demšar - Benedičič, Šolar, Ga-špirc, Pivk) ter v Kranju pri vodji projekta spec. Lidiji Šnut po tel. 04/280-46-33. Matjaž Gregorič Poziv varuha pravic živali Ker lov ni več potreba in uničuje ekološko ravnovesje, varuh pravic živali predlaga takojšnjo prepoved Kranj - Varuh pravic živali celjski odvetnik Vlado Began poziva vse, ki so kakorkoli povezani z lovom na živali, da takoj prenehajo s to dejavnostjo. Varuh opozarja, da so skupine lovcev v gozdovih in na poljih ter uničujejo naravno bogastvo, kajti živali so po zakonodaji Republike Slovenije naravno bogastvo. Vsako leto lovci v gozdo-. vih in na poljih ubijejo več deset-tisoč nedolžnih živih bitij, v samostojni Sloveniji so lovci ubili že okoli milijon živali. Okoli milijon živih bitij je bilo, kljub temu da so del naravnega bogastva Slovenije, pobitih, čeprav mora po ustavi država poskrbeti. da se naravno bogastvo ohrani m ne uničuje. Pri tem se sklicuje na ekologe, ki ugotavljajo, da ravnotežje narave in živali ne potrebuje lovcev, temveč se dolgoročno vzpostavi samo od sebe - z notranjim izravnavanjem števila rojstev, s prilagajanjem na mejo kapacitete okolja in z izogibanjem vrst. Živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka: če preti prenaseljenost, se zniža stopnja rojstev. V skoraj vseh deželah na svetuje lov v naravnih rezervatih prepovedan, kljub temu tam ne pride do naravnega neravnoves-ja. Lovci pogosto živali samo obstrelijo. Iskanje, če sploh pride do njega, traja ure in dneve. Do smrtnega strela se obstreljene živali na begu pred lovci ure in dneve vlečejo skozi gozd z raztrganim telesom, razparanim drobovjem in zlomljenimi kostmi. Tudi lovčeve šibre zadenejo Številne živali, zlasti ptice, toda te ne umrejo takoj, ker Šibre niso zadele življenjsko pomembnih organov. Zaradi poškodb pogosto umrejo šele po nekaj urah ali dnevih. Lov za prehrano že dolgo ni več potreben. Lov tudi ni kulturna dobrina, saj ubijanje živih bitij ne spada v kulturo. Z moral no-etičnega stališča absolutno ni sprejemljivo, da si ljudje zavoljo zadovoljstva prilašča- jo pravico ubijati živa bitja, ki prav tako kot oni Čutijo in občutijo bolečino. Glede na to, varuh živali, ki zastopa tudi lovne živali, ki jim kot vsaki drugi živali sama po sebi pripada pravica do življenja, predlaga popolno prepoved lova. Lovce poziva, da postopajo v skladu s pravičnostjo, ki izključuje vsako ubijanje živih bitij, saj njihov moralno-etični kodeks vsebuje tudi neke vrste pravičnost (lovska pravičnost) in se sami odrečejo lovu. Če pa jim to iz različnih vzrokov še ni mogoče, pa da živalim ne povzročajo nepotrebnega trpljenja, kar je sicer tudi njihova zakonska dolžnost. M. G. Letos večja kmetijska proizvodnja Ljubljana - Kmetijska proizvodnja se je v letošnjem letu povečala za 1,3 odstotka, izhaja iz letnega poročila, ki ga Statistični urad Republike Slovenije v skladu z uredbo Evropskega parlamenta o ekonomskih računih za kmetijstvo, ki obsega tudi začasne podatke oziroma prvo oceno realnega dohodka kmetijske panoge v tekočem letu. Na osnovi podatkov kmetijskih statistik, statistike cen in podatkov z drugih statističnih področij so izračunani in ocenjeni količinski in cenovni indeksi za posamezne vrednosti. Letos je v kmetijstvu mogoče pričakovati 6-odstotno rast faktorskega dohodka, na katerega ima pozitiven vpliv tudi 3,5-odstotno povečanje subvencij za kmetijsko proizvodnjo. V primeijavi z letom 2003 so bili vremenski pogoji za kmetijstvo letos kljub poletnim neurjem ugodnejši. Na povečanje kmetijske proizvodnje je vplival večji količinski pridelek na področju rastlinske pridelave, medtem ko cene večine kmetijskih pridelkov niso dosegle ravni lanskega leta. Vrednost kmetijske proizvodnje se je v primeijavi z letom 2003 povečala za odstotek, vrednost rastlinske pridelave se je povečala za 3,8, živinoreje pa zmanjšala za 1,1 odstotka. Zaposlenost v kmetijstvu seje po začasnih podatkih letos znižala za skoraj 6 odstotkov. M. G. Odbor za srečanje kmetov vabi vse kmete in kmetice iz občin Naklo, Kranj, Preddvor in Jezersko na 13. srečanje kmetov ki bo na sv. Štefana, 26. decembra 2004, v Pivnici Marinšek v Naklem, z začetkom ob 11. uri. 2 < cc J K/) m Ö d «o s LOCANKÄ www.gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS. d.o.o., 2o(sova ul 1, Kran^ Na Zelenici učenje vzreji čebel čebelarska zveza zgornje Gorenjske s projektom Izobraževalnega vzrejnega centra Zelenica uspela pridobiti 12 milijonov tolarjev evropskih sredstev iz programov Phare za čezmejno sodelovanje. Žirovnica - Kot sporoča izde-lovalka projekta Vai\ja Res-man, je cilj projekta praktično izobraževanje slovenskih in avstrijskih čebelarjev na območju Karavank o pravilni vzreji kakovostne kranjske čebele, da bodo vešči tehnik osnovne odbire in vzreje matic za lastne potrebe. Le z vzrejo veČ matic se bo avtohtona vrsta ohranila, saj je samo še na območju Karavank čista in nemešana. Čebelarska zveza zgornje Gorenjske je lani odkupila zemljišče s plemenilno postajo Antona Janše na Zelenici, ki je edina, kjer vzrejajo Čistokrvne rodovniške matice kranjske sivke. Tu deluje že 40 let in je opremo načel zob časa. Doslej so v obnovo in postavitev novega objekta za potrebe izobraževanja vložili 15 milijonov tolarjev. Deset milijonov je prispevalo kmetijsko ministrstvo, drugo donatorji. Evropska sredstva bodo deloma namenili pripravi in izvedbi štirih šestdnevnih teoretičnih in praktični seminarjev. Urediti morajo še laboratorij z učilnico, kjer bodo slovenski in avstrijski Čebelarski strokovnjaki raziskovali kranjsko čebelo ter si izmenjavali doslej pridobljene podatke in ugotovitve. Pripravili bodo tudi brošuro o lastnostih in vzreji kranjske čebele s predstavitvijo plemenilne postaje na Zelenici in pri avstrijskih partnerjih. "Obenem bomo predstavili pomen čebel za okolje ter nujnost zaščite območja Karavank za ohranitev avtohtone kranjske čebele. Brošura bo izšla v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Dobili jo bodo vsi slovenski in koroški čebelarji in tisti, ki bodo pokazali zanimanje za vzrejo. Služila bo tudi za turistično promocijo krajev na obeh straneh Karavank, saj bodo v njej opisane doline Završnica z Zelenico, naravni biser pod Karavankami, in dolina Rosental na avstrijskem Koroškem," še dodaja Vanja Res-man, ki sodeluje z vodjo projekta dr. Alešem Gregorcem in strokovnimi sodelavci Branetom Kozincem, Boštjanom Nočem in Darkom Magdičem. Mendi Kokot Manjši odkup mleka Ljublana - Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je vsebnost beljakovin in maščobe v mleku, zbranem v oktobru 2004, s 4,17 odstotka v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala, vendar je Še vedno nižja kot oktobra lani. V septembru je bila dosežena količina 4,07 odstotka. Količina odkupljenega mleka se je glede na september 2003 zmanjšala za 2,1 odstotka. Med izdelki iz mleka, zbranega v oktobru 2004, se je glede na prejšnji mesec povečala predvsem količina masla. V primerjavi z oktobrom 2003 so se povečale predvsem količine smetane in mleka v prahu. Količine zgoščenega mleka, masla in kislega mleka pa so se zmanjšale, M. G. m v'-v.iiv ' . C • f ; PREDPRAZNIČNI DEL. ČAS: PON.-TOREK: 8.00-12.00 SRE., ČET.: PETEK 8.00-18.00 / 7.00-13.00 . f n. v*. > . <• — .V pftifiajo. .■a >' *' »S % hJ .r 1. • t .11 m 't A 1 I. h . t f mesarija KEPIC PREDELAVA MESA IN PRODAJA Krvavška 14, Cerklje, tel.: 04/252 69 00 PosLovalnica Primskovo, tel.: 04/204 26 59 Planina Tržnica, tel.: 04/233 12 23 V vseh mesnicah ugodne praznične cene. Cenjenim strankam želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovo^no novo leto 2005. Obenem se Vam zahva^ujemo za izkazano zaupatq'e in se priporočamo v naprej. (O o» u p o. a> Torek, 21. decembra 2004 AVTOMOBILIZEM/ matjaz.gregoric@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 18. STRAN Test: Hyundai Tucson 2.0 CWT 4WD GLS Urejena cesta pred brezpotjem Bolj ali manj suhoparne statistike venomer ponavljajo, da se le manjši del terenskih avtomobilov pogosto vozi zunaj urejenih cest. v Sminkersko postavljaških terencev, ki se bolje počutijo na asfaltu kot v blatu, je zato zmeraj več. Azijska ofenziva. V množico terencev, ki nimajo čistokrvnega rodovnika, se že nekaj časa vpisuje tudi južnokorejski Hyundai, najprej pred nekaj leti z uspešnim modelom santa-fe, zdaj še z manjšim in novejšim tucsonom. Kot kaže, so pri tem azijskem avtomobilskem tigru ob pravem času poskrbeli za nadaljevanje zgodbe o uspehu, kajti tucson je logično nadaljevanje zahajanja v zelje drugim avtomobilskim znamkam. Na pogled simpatični terenec ima vse, kar premorejo tudi drugi: ravno prav privzdignjen nos in mišičaste boke, odločno poudarjene in v plastiko NA KRATKO Kupcem že pohaja sapa Prodajni plus v letošnjem novembru je bil v primerjavi z lanskim precej skromen (4.457:4.533), medtem ko je razlika na letni ravni še vedno občutna. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je bilo prodanih 52.059, v letošnjih 59.297 novih osebnih avtomobilov. Vendar je pri tem treba omeniti tudi opozorila iz vrst uradnih avtomobilskih uvoznikov, da je prodajna slika popačena, saj naj bi bilo v statistiki, ki jo po dogovoru s Sekcijo za osebna motorna vozila, ki združuje uvoznike in proizvajalce vozil, pripravlja podjetje Jato Dynamics, zajetih preveč avtomobilov registriranih le en dan, in tudi tistih, ki gredo iz naše države v nadaljnji izvoz. odete pragove, strmo odsekan, a harmonično obdelan zadek, zajetna strešna nosilca za prtljažnik, elegantni bočni ogledali in velika kolesa z aluminijastimi platišči. Postavnosti temu avtomobilu ne gre odrekati, nekoliko manj razumljivo pa se zdi, da ima Hyundai /daj kar dva podobno velika modela v enaki množici. Tucson je sicer za pol številke manjši, in to se še najbolj odraža v prtljažnem prostoru, ki je za vsestranski avtomobil, kar nedvomno želi biti, enostavno premajhen. Možnost ločenega odpiranja samo steklenega dela prtljažnih vrat in enopotezno podiranje zadnje klopi sta sicer zelo dobrodošli rešitvi, a prostorskega primanjkljaja žal ne moreta nadomestiti. Limuzinska prostornost. V potniški kabini je prostor dobro odmerjen tudi za tiste, ki jim je odrejeno potovanje na zadnji klopi. Prednja sedeža sla dobro odmerjena, a jima manjka čvr- i € I I s^ TEHNIČNI PODATKI Mere:..................d. 4,325, š. 1,789, v. 1,460 m, medosje 2,630 m Prostornina prtljažnika:.................................................325/805 I Teža (prazno v./ dovoljena);....................................1537/2050 kg Vrsta motorja:......................................štirivaljni, turbodizelski, 16V Gibna prostornina:.......................................................1975 ccm Največja moč pri v/min:..........................104 kW/141 KM pri 6000 Največji navor pri v/mIn:...........................................184 pri 4500 Najvišja hitrost:.............................................................174 km/h Pospešek 0-100 km/h:.....................................................10,4 s Poraba goriva po EU norm.:......................10,4/ 6,6/ 8,0 1/100 km Maloprodajna cena:..............................................4.819.200 SIT Uvoznik:...........................................Hyundai Avto Trade, Ljubljana stosti bočnega oprijema, ergono-mija je skoraj germansko vzorna in splošno počutje spredaj ali zadaj ugodno. Vzdušje malce kvari le na videz in otip dokaj cenena plastika, ki je na sredinski konzoli olepšana z imitacijo brušenega aluminija. Armaturna plošča je oblikovno povsem v koraku z modo, preglednost povprečna, zelenkasta osveditev ponoči nemoteča. Pri volanskem obroču, ki je nastavljiv samo po višini, in pri samodejni klimatski napravi, ki jo je težko nastaviti tako, da v kabini ni prehladno ali prevroče, je treba zamiža-ti na eno oko, vse ostalo zapušča pozitiven vtis. Bencinski motor se glede na vladajočo dizelsko vročico že ta- OCENA (★ slabo - ★★*★★ odlično) Zunanjost: ***** Notranjost: Udobje Motor: **** Vozne lastnosti: ***/* Varnost (Euro NCAP): ? Končna ocena: koj zdi nekoliko odbijajoč. Toda 2,0-litrski bencinski štirivaljnik s 141 konjskimi močmi ima v tucsonu približno toliko plusov kot minusov. Prijetno preseneča njegov gladek tek, ki tudi pri višjih vrtljajih ne povzroča pretiranega hrupa, tudi prožnost je zadovoljiva in vozniku ni treba zelo pogosto posegati po prestavni ročici. Manj prepričljiv je ta pogonski stroj takrat, ko se mora avtomobil spopasti z vzponi na brezpotjih, saj mu pri nekoliko večji obremenitvi poide sapa. Ker avtomobil ni lahek niti aerodinamično ugoden, se je treba sprijazniti tudi z nekoliko višjo bencinsko žejo, ki le nerada zdrsne pod 10,5 litra, v povprečju pa vztraja pri 11 litrih na 100 kilometrov prevožene poti. Asfalt raje kot brezpotje. Tucsonu so seveda veliko bolj pisane na kožo gladke asfaltirane kot luknjaste makadamske ceste, vendar s tem še ni rečeno, da avtomobil ni za nikakršen terenski podvig. Možnosti za premagovanje lažjih brezpotij seveda so, a pretiravanju se je treba izogniti, čeprav Štirikolesni pogon s pomočjo elektronske porazdelitve navora (ali ročno zaklenjenega polovičnega razmerja na vsako os) avtomobil brez težav izvleče iz nekaj centimetrov celega snega ali druge spolzke zagate. Ampak ta aziat-ski polovični terenec je bil pravzaprav tudi narejen zato, da bi ponudil vsega po malo. In še ne nepomembno dejstvo, da zna ta vsestransko uporaben štirikoles-nik, zasnovan v skladu z modnimi zapovedmi, hoditi drugim v zelje tudi s cenovno umestitvijo. Matjaž Gregorič Ja*^; Kadivoc s p. Pipanova c 46 Šenčur AVTO KADIVEC Šenčur, tel.: 04/279 00 00 Pooblaščeni prodajalec in serviser s tradicijo HYunoni www.avtokadlvec-jk.sl O HYunoni www.avto-lusina.si SALON VOZIL POOBLAŠČENA SERVIS UilNAli^ ^ A ii /p A /SA/% ^^ AVTON Prodaj« vozil: 04/50 22 000 Gosteče 6.4220 Skofja Loka Luiina Franc s p O 03 avto Alpska 43, Lesce, Tel.: 04/53 53 800, 53 53 804 HYURDni www.avto.net/mony AvtoMony d.o.o. Pospešene priprave v Revozu Novih 150 delovnih mest zaradi povečai\ja proizvodnje clia, po uvedbi novega modela v letu 2006 proizvodnja okoli 200.000 avtomobilov. V novomeškem Revozu, ki je edina slovenska avtomobilska tovarna, bodo letošnje leto zaključili z novo rekordno proizvodno številko. Izdelali bodo okoli 130.000 avtomobilov, pripravljajo pa se še na dodatno povečanje dnevne proizvodnje, s trenutnih 700 na 800 izdelanih avtomobilov. Za ta namen bodo zaposlili več kot 150 novih delavcev pretežno za delo v nočni izmeni, ki bo tako postala popolna nočna izmena. Ta bo začela z delom konec februarja 2005, obdržali pa naj bi jo najmanj do začetka julija 2005, odvisno od povpraševanja na trgu. Novomeški del* francoskega Renaulta naj bi sicer prihodnje leto izdelal kar 150.000 cliov, kar naj bi bilo skladno s tržnimi analizami, ki predvidevajo Še vedno precejšnje zanimanje za to avtomobilsko uspešnico. Marcel Brouiller, predsednik uprave Revoza: "V letu 2004 smo v Revozu zaposlili več kot 400 novih delavcev pretežno za delo v nočni izmeni, ob tem pa smo z namenom, da pridobimo in razvijemo potrebne kompeten-ce za zagon proizvodnje novega Q KI* N \t M /u-rf.t v Na zaiogi vedno več kot 100 vozil Vsa vozila lAUlT) . . . ^, imajo do 24 mes. garancije Tel.: (04) 201 52 40 ODPRTO: 7" - 19" SOBOTA: 8°° - 13* u> modela, zaposlili še okoli 80 strokovnjakov za različne poklice. Povečanje proizvodnje in zaposlitev 150 novih delavcev v začetku leta 2005 za nas pomenita še en korak več v pripravah na nov projekt." V Revozu bodo kot edina Re-naultova tovarna predvidoma konec prihodnjega leta zagnali proizvodnjo popolnoma novega Re-naultovega avtomobila, ki za zdaj nosi projektno oznako P44, gre pa za naslednika sedanjega twinga. Ob tem je pomembno, da tokrat avtomobila ne bodo le sestavljali na že pripravljene šasije, ampak ga izdelali v celoti. Proizvodnja je hkrati tudi priložnost za nekatera slovenska podjetja, dobavitelje komponent. Ob povečevanju proizvodne količine-novinca bo predvidoma sorazmerno usihala proizvodnja clia, kljub temu pa naj bi v letu 2006 v Novem mestu izdelali 200.000 avtomobilov. Matjaž Gregorič Nova zvezda je rojena v ZDA 0 Mercedes-Benz je začel proizvodnjo nove generacije modela ML. Nekako potiho so pri stutt-gartskem Mercedes-Benzu začeli proizvodnjo nove generacije športnega terenca ML, ki bo nasledil sedanjega, ki so ga začeli proizvajati že leta 1997. Proizvodnja se bo tako kot do sedaj odvijala na drugi strani (MaoiM !«« Alfv^fouf Remont d Krar^j, www^ipctouf-rcmontsi U^^j^nska c 22,4000 Kranj Caddy Life. Serijsko: • ABS, ASR in MSR • 4 kolutne zavore * servo volan, nosfavljiv po viiint in globini * 15-pal2ne podvozje * nosilnost do 608 kg * in še ve2 kot ste pričakovali! Poraba goriva: od 5,4 do 10,5 1/100 km. Emisij« Co,: od 146 do 252 g/km. Poroba in «misije so odvisr« od vrste rnotorjo in opreme vozila. Poobloiceni prodajalec in serviser Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Delavsko cesta 4, 4000 KRANJ tel.: 04 27 00 200, faks: 04 27 0 0 222 www.a vto h i s avrto C .s i Gospodorska vozilo Atlantika, v tovarni v mestu Tuscaloosa, v zvezni državi Alabama, od koder bo lahko letno prišlo do 160.000 avtomobilov, vključno s prav tako novim modelom razreda R. Novi ML bo po premierni predstavitvi na avtomobilskem salonu v Detroitu takoj po novem letu, od spomladi najprej naprodaj na ameriškem trgu, do poletja pa bo začel prihajati tudi na trge stare celine. In kaj prinaša novinec? Njegova skupna dolžina je kar za 15 centimetrov večja od dosedanjega modela, je tudi nekoliko širši in nižji, k večji prostornosti pa bo pripomogla povečana medosna razdalja. Že na prvi pogled je videti, da so ka-roserijske linije bolj zaobljene in da je na zunanjosti še več športnih poudarkov, ob tem pa je konstruktorjem uspelo tudi znižati količnik zračnega upora. Ob nekaterih že znanih motorjih bo vsaj za evropske kup- * ce verjetno zanimiva novost še-stvaljni turbodizel s 165 kilova- ti (224 KM) in visokim navorom 510 Nm pri zelo nizkih 1600 vrtljajih v minuti. Od tur- bodizelskih motorjev bo na voljo tudi tisti, ki nosi oznako 280 (140 kW/190 KM), medtem ko bosta bencinski del predstavljala šestvaljnik (200 kW/272 KM) in osemvaljnik (225 kW/306 KM), pri vseh različicah bo za prenos moči skrbel sedemstopenjski samodejni menjalnik G-tronic, konstruk- torji pa so poskrbeli tudi za posodobitev štirikolesnega pogona. Vozniški kokpit je precej podoben tistemu, ki ga ima Mercedes-Benzov odprti dvosed SLK, in tudi vse drugo je v liniji z novejšimi smernicami pri trikraki zvezdi. O natančnem datumu prihoda na slovenski trg je za zdaj še prezgodaj ugibati. Matjaž Gregorič www.volkswagen.si ♦ Sedaj do 600.000 SIT zimskega popusta! Zato je Volkswagen Golf ogorčen zapustil snemanje oglasa in smo ga le s težavo ujeli. Prepričan je, da je večvreden. Večvredni Pooblaščeni prodajalec in serviser Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Delavska cesta 4, 4000 KRANJ tel.: 04 27 00 200, faks: 04 27 0 0 222 www. avto hisavrtoc.si Skupna ptrnd»: M - 1L6 UlOO Im Emi^ a^: 119 278 g/knL PonutS» v^ vozfl ftrfo. Golf. fasaat to Stoan m zaJogt. Vgna popusta ^eotWma od posanwaaey modeta. Torek, 21. decembra 2004 MULARIJA, MLADI/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS '19. STF?AN Živjo! še nekaj dni, pa se boste prepustili počitniškim dogodivščinam. Veliko otrok mi je zaupalo, da si najbolj od vsega želijo en kup snega, da se bodo lahko kepali, sankali ali smučali. V nedeljo pa sem videla veliko zadovoljnih mladih drsalcev na umetnem drsališču pred Gimnazijo v Kranju. Tretješolec Aleks Rajhard iz Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke je v rimah napisal, da obstaja celo snežna šola. Pesmica gre takole: "Teta zima sneža-ke uči, kaj je sneg in kako se naredi. Snežaki radovedni sprašujejo jo vsi, kaj vse se iz snega lahko naredi..." Imejte se radi, Suzana Culofč-e^ Suzana Kovač i č OfrolibG / Recept za srečo Sestavine: 2 hI zdravja 1 hI ljubezni 20 kg energije 10 kg dobre volje 10 1 nasmeha 20 kg delavnosti dobra služba Navodila: Zdravje in ljubezen penasto umeša-mo ter počasi dodajamo energijo in dobro voljo. K ohlajeni sestavini dodamo nasmeh, delavnost ter dobro službo. Vse moramo dobro premešati, nato pa izliti v pekač premera 30 centimetrov. Ko je to narejeno, damo v hladilnik za štiri ure. Vsak dan pojemo tri velike žlice, ko nam pa zmanjka, postopek ponovimo. Dobro bi bilo, če bi to res lahko naredili, saj bi bili vsi ljudje zdravi, srečni ter zadovoljni. Sabina Šubic, 7. a, OŠ Žiri (KH Dragi dedek Mraz! že celo leto te pričakujem, da mi spet prineseš darilo. Zelo sem te pogrešal, ker nihče ne prinese toliko lepih daril kot ti. Samo ti mi znaš izpolniti moje največje želje, ki ti jih napišem v pismu. V nobeni trgovini na svetu nimajo toliko igrač, kot jih imaš ti v svojem ogromnem košu. Verjetno je to čudežni koš, ker je v njem tako veliko igrač, da jih lahko dobijo vsi otroci. Še dobro, da imaš toliko palčkov, ki ti ga pomagajo natovoriti na sanke, saj mora biti zelo težak. T\idi jeleni morajo biti močni in zdravi, da lahko vlečejo tako težke sani. Zelo me zanima, kako boš letos prišel k nam domov: skozi okno, vrata ali pa skozi dimnik. Pravkar je bil pri nas dimnikar, ki ga je dobro očistil. Zato ti priporočam, da se v naše stanovanje letos spustiš po dimniku, ki je na levi strani strehe, tretji po vrsti. Če pa se boš vseeno malo umazal, ti bom pa pripravil v kopalnici veliko brisačo, da se boš lahko umil. Letos imam še posebej veliko željo: dirkalni avto na baterije, s pilotom. Peljal bi ga iz najine sobe, preko dnevne sobe in preko garderobe, v kopalnico in nazaj. Peljal bi ga tudi po sedežni garnituri, da bosta mami in oČi zelo huda. Zelo si želim tak dirkalni avto, da bom lahko spet celo leto priden, ko se bom z njim igral. Lepo te pozdravlja priden fantek, Klemen Ambrožič, 3.c OŠ Škofja Loka - Mesto Leto je minilo in čas je, da mi prineseš darilo. Spomnim se, ko si mi lani prinesel vlakec. Jelko smo imeli postavljeno že več kot dva tedna, vlakca pa mi nikakor nisi hotel prinesti. Mislil sem že, da si hud name, ker sem bil celo leto preveč poreden. Bil sem zelo žalosten, saj je bilo le še nekaj dni do novega leta. Ko sem bil v Ljubljani na obisku pri babici in dedku, so me peljali na grad, kjer je bil postavljen vlakec z zelo dolgo progo in mnogimi postajami. Tako velikega in lepega vlakca Še nikoli nisem videl. Takrat sem rekel dedku Mrazu, da bi bil zame dovolj tudi pol manjši vlakec, z eno samo postajo. Lepo sem ga spet prosil, naj mi ga le prinese in mu obljubil, da bom drugo leto dosti bolj priden. In takrat se je zgodil čudež: ko sem prišel nazaj domov, je ležalo pred jelko veliko darilo. Odprl sem ga in v njem je bil prekrasen tovorni vlakec. Bil sem zelo srečen in sedaj se z vlakcem igrava skupaj z bratcem Klemenom. Tudi letos te iskreno prosim, da se spet ustaviš pri meni in mi prineseš knjigo o dinozavrih. Rad bi bil spet tako srečen kot lani. Lepo te pozdravlja tvoj fantek, David Ambrožič, 3.c OŠ Škofja Loka - Mesto Psuek Srečko in igračke, ki spregovorijo Medvode - Pajek Srečko pripoveduje zgodbo o tem, da se je za srečo treba potruditi in kljub temu, da nam gre včasih vse narobe, vztrajamo in gremo naprej. To je glavno spordČilo otroškega muzikala Pajek srečko in igračke, ki spregovorijo, ki so ga v nedeljo krstno uprizorili v Kulturnem domu. Glasbo in besedilo zanj je napisala Kaja Lomovšek, izvedli pa so člani Baletne šole Stevens. Zgodba se dogaja v sobi 16-letne Julije, ki zelo grdo ravna z igračami. Igrače zaživijo in vsaka pove naglas, kaj se ji dogaja. Na koncu stopi Julija v svet otroške domišljije in spozna, da ni ravnala prav. Predstavo bodo ponovili danes ob 18. uri v Kulturnem domu na tradicionalnem božičnem nastopu Baletne Šole Stevens. Nastopilo bo kar 90 otrok, ki bodo zaplesali tudi na glasbo velikih mojstrov Mozarta in Vivaldija. S. K., foto: Polona Mlakar Baidasin Zbirali novoletne želje Nujne reforme šolskih sistemov ^^ Al I 1*1* I* V osnovni šoli Jakoba Aljaža so že minuli teden pričarali praznično vzdušje z novoletnim sejmom. S tako imenovanim kreditnim sistemom naj bi v prihodnje opremili tudi poklicno Krai\j - Obiskovalce sejma je ob vhodu ovil voiy po prazničnih začimbah, iz zvočnikov pa so odmevale božične pesmi. Okoli stojnic, na katerih so ponudili izdelke, ki so jih pripravile učiteljice, se je trlo staršev, ki so tudi navdušeno kupovali novoletne voščilnice, izdelke iz gline in praznične dobrote. Sledi\je so najprej pošle, saj je po dvajsetih minutah na stojnici sameval le še en paket. Za spomin so si obiskovalci lahko z nageljnovimi žbicami okrasili pomarančo. Ponavadi so izdelki za novoletni sejem nastali v okviru delavnic, ki so jih pripravili za otroke in starše. "Letos pa smo se zaradi večjega števila učencev, ki so v težkem socialnem položaju, odloČili, da vse izdelke pripravimo učiteljice. Ves izkupiček sejma bomo namreč namenili za pomoč učencem, ki si ne morejo privoščiti šole v naravi ali naravoslovnih tabo- rov. Potem nam je prav težko, ko gledamo te žalostne obraze," je razložila učiteljica razrednega pouka Emina Veselic. S prodajo izdelkov so iztržili 150 tisoč tolarjev, s čimer bodo omogočili udeležbo v šoli v naravi trem učencem. Na novoletnem sejmu je bilo mogoče kupiti okrasne izdelke iz gline, unikatne voščilnice, okraske za steklo in božično žito v glinenih posodicah. "Ročno smo poslikale tudi svilene rute in spekle 24 paketov prazničnega peciva in piškotov. Ob vhodu v Šolo pa si jc vsak obiskovalec za spomin lahko z nageljnovimi žbicami 'napikal' Cene vseh izdel* pomarančo, kov, je dodala Emina Veselič, so bile bolj simbolične, vse pa je šlo zelo dobro v promet. "Starši so se recimo že kar navadili, da ne kupujejo novoletnih voščilnic, ampak počakajo na naš sejem." Letos so določili tudi posebno mesto, kjer so zbirali novoletne želje staršev in otrok. Med najlepšimi, ki jih je izbrala Emina Veselič, je bila tudi ta: v "Želim videti čimveč utrmkov na nočnem nebu, ki bodo znak naših dobrih del." Drugače pa so si učenci zaželeli tudi veliko prijateljev, dobrih ocen in snega, pa tudi čimveč nasmejanih učiteljic. Mateja Rant izobraŽevanje. Ljubljana - "Pri doseganju ambicioznih ci^ev, zapisanih v Liz-bonski deklaraciji, ne bo šlo brez teme^itih reform šolskih sistemov. Medtem ko so se reforme na področju univerz že začele, pa na področju poklicnega izobraževalca pričakujemo bolj trnovo pot usklajevanja in približevai\ja, saj se tradicionalni šolski sistemi med seboj zelo razlikujejo," je po udeležbi na srečanju šolskih ministrov, ki se je odvgalo v okviru mednarodne konference Krepitev evropskega sodelovanja v poklicnem izobraževanju v Maastrichtu, dejal novi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Brez temeljitih reform bo zlasti težko doseči osrednji Lizbon-ski cilj, po katerem naj bi Evropa do leta 2010 postala najbolj konkurenčna družba in obenem ohranila socialno kohezijo. Na področju poklicnega izobraževanja so se ministri zavzeli za iskanje skupnih izhodišč in mehanizmov, ki bi pripeljali do oblikovanja skupnega evropskega okvira kvalifikacij. S kreditnim sistemom, ki se v okviru bolonj-skega procesa že uvaja na visokošolski ravni, naj bi v prihod- Bazar v žabniški osnovni šoli v v Zabmca - Živahno sejemsko vzdušje je minuli teden vladalo tudi v podružnični šoli Zabnica, kjer so pripravih novoletni bazar. Na bogato založenih stojnicah je bilo mogoče kupiti voščilnice, izdelke iz gline in papirja, dišeča mila in še marsikaj drugega, kar je nastalo pod spretnimi prsti tamkajšnjih učencev pod vodstvom razredničark. "Izdelke smo pripravljali dobra dva tedna v okviru rednega pouka pri vzgojnih predmetih. Na ta način smo pri pouku uspeli pričarati pravo vzdušje zimskih uric, svoje pa je k prazničnemu vzdušju dodala še okrasitev šole," je razložila vodja šole Milena Kiissel. Starši so navdušeno kupovali izdelke otrok, tako da jim je s prodajo na sejmu uspelo zbrati nekaj čez sto tisoč tolajjev. "Denar bomo namenili za pomoč učencem iz socialno šibkih družin in nadstandardni program v šoli. Kupili bomo igre, material za ustvarjanje in didaktične pripomočke." Sejem so s svojim nastopom popestrili Rovtarji, ki so predstavili staro smučarsko opremo in zaigrali na stare ljudske inštrumente. Mateja Rant, foto: Polona Mlakar Baidasin nje opremili tudi poklicno izobraževanje. "Šlo bi za sistem priznavanja izobrazbe in izkušenj med posameznimi državami in morebiti celo panogami," je razložil Milan Zver. Pri poklicnem izobraževanju, še dodaja, poleg formalne izobrazbe postajajo vse pomembnejše izkušnje in praksa. "Vzgojno-izobraževalni sistem mora usposabljati dijake za delo na trgu, a je pri tem treba paziti na socialno kohezijo in vključevanje v družbo." Na ministrskem srečanju v Maastrichtu so govorili tudi o upadanju rojstev. "Prav zaradi tega je zadnja leta velik poudarek na vseživljenjskem izobraževanju, kajti evropska ekonomija potrebuje človeški kapital. Pri tem je treba najprej iskati notranje rezerve - ob pomanjkanju mlade populacije v usposabljanju odraslih." Slovenija je po besedah Milana Zvera aktivno vključena v projekt poklicnega izobraževanja in usposabljanja do leta 2010. "Ta čas pa me najbolj skrbi upadanje vpisa v programe poklicnega izobraževanja, velik osip dijakov in slabo razvito partnerstvo med gospodarstvom in šolskim sistemom." Z nekaterimi novimi projekti naj bi te pomanjkljivosti odpravili, pri čemer Zver računa zlasti na nov model financiranja poklicnega izobraževanja. Mateja Rant GORENJSKI GLAS • 20. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA/ info@g-glas.si Torek. 21. decembra 2004 Zdravo srce, dejavna starost Slovenija je na prvem mestu med državami Evropske unije po umrljivosti zaradi možganske kapi. V kardio mobilu je meritve opravilo več kot tisoc ljudi. Ljublana - Slovenci vodimo. Na žalost, saj smo na prvem mestu med državami Evropske unye po umrljivosti zaradi možganske kapi. Kar štirideset odstotkov Slovenk in Slovencev ima težave z zdravjem srca in oži^a, šestdeset odstotkov pa jih jem^e zdravila proti povišanemu krvnemu tlaku. Bolezni srca se ne zavemo, dokler ni prepozno, saj jih običajno ne sprem^ajo bolečine, po-leg tega jih veČina ^udi tudi dosledno ne zdravi. Vse slabše so prehranske navade otrok in mladostnikov, ki poleg stresa in po-mai\jkaixja gibanja spodbujajo pojav srčnih bolezni. Pomembno vlogo pri ozaveš-čanju ljudi ima Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki ga vodi asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr, med., in ima že okrog 8 tisoč članov. Društvo vsako leto pripravi več odmevnih akcij in izdaja revijo Za srce. Letošnja novost je kardio mobil, s katerim so prepotovali Slovenijo, prebivalci pa so v njem lahko opravili meritve krvnega tlaka, maščob in sladkorja v krvi. Kardio mobil se je ustavil v dvanajstih krajih, med njimi tudi v Mojstrani, kjer je meritve opravilo skoraj sto ljudi, po Sloveniji pa se je v kardio mobilu oglasilo več kot tisoč ljudi. Rotar Pavličeva je povedala, da so veliko ljudi napotili k zdravniku, ugotovili pa so, da na podeželju še vedno uporabljajo preveč trdih maščob. Zelo obiskana je bila tudi Posvetovalnica za srce, ki deluje v Ljubljani na Ci- Seminar o psihosocialni pomoči Bled - Minuli konec tedna je bilo na Bledu srečanje za strokovnjake, ki izvajajo program psihosocialne pomoči na območjih nekdanje Jugoslavije. Seminar je pripravila ustanova SKUPAJ - Regionalni center za psihosocialno dobrobit otrok, udeležilo pa se ga je več kot petdeset predstavnikov partnerskih organizacij iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, Makedonije, Kosova, Avstrije in Švice. Ustanova SKUPAJ je usmerjena k aktiviranju slovens4cih in mednarodnih virov za pomoč državam v regiji pri zagotavljanju boljše prihodnosti otrok in prispevanju k dolgoročnemu miru in stabilnosti v deželah, ki so jih prizadele vojne. Svoje programe izvaja v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Vojvodini, Makedoniji, na Kosovu in v Iraku. Pred dobrim mesecem je skupaj z avstrijsko razvojno agencijo podpisala pogodbo v vrednosti 360 tisoč evrov za izvajanje programov psihosocialne pomoči v BiH in na Kosovu, denar pa naj bi porabili za delovanje svetovalnih centrov za otroke in starše v Gračanici v BIH in v Ferizaju na Kosovu. Med njene pomembnejše projekte spada tudi projekt Psihosocialna podpora za otroke, družine in učitelje v Iraku, ki poteka od lani. R. Š. Zdrava prehrana naj vsebuje maščobe rastlinskega izvora, vitamine, minerale in vlaknine, za zdravje srca in ožilja pa so priporočljiva tudi živila z znakom Varuje zdravje. galetovi ulici 9 in v pasaži Maximarketa, namenjena pa je ohranjanju in krepitvi zdravja ter preprečevanju nastanka bolezni pri zdravih ljudeh. Vodja posvetovalnice prof. Jasna Jukič Petrovčič je povedala, da so brezplačne meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov, sladkorja v krvi, telesne teže in višine opravili pri 20 tisoč ljudeh vseh starostnih skupin, od otrok do starostnikov. V društvu poleg revije izdajajo tudi knjige, v kratkem bosta izšli dve: knjižica 113 vprašanj kardiologu avtorja prim. Borisa Cibica, dr. med., ki odgovarja na najpogostejša vprašanja ljudi s svetovalnega telefona, in knjiga z naslovom Zdrava poznejša leta, ki jo je napisalo več kot trideset zdravnikov. Društvo za srce je član evropske mreže za srce, spomladi, 9. maja, bodo v Cankarjevem domu pripravili koncert Melodije za srce, s številnimi akcijami pa zaznamujejo tudi svetovni dan srca, ki ga praznujemo septembra. Prizadevajo si, da bi čim več ljudi sprejelo zdrav način življenja in kakovostno življenje v poznejših letih. "V Sloveniji vsako leto zaradi bolezni srca umre od 3500 do 4500 ljudi, za te bolezni pa je značilno, daje pogosto smrt njihov prvi simptom. Zato je dobro poznati osnove oživljanja in zelo pomembna je uporaba defi-brilatorja, s katerim hitro prekinemo motnjo srčnega" ritma, kajti vedeti moramo, da možgani štiri minute po zastoju srca prenehajo delati," je pojasnil prof. dr. Josip T\irk, dr. med.. Renata Škrjanc, foto: Polona Mlakar Baldasin DRUŽINSKI NASVETI Ta čarobni čas Damjana Šmid Pred dnevi sem si ogledala oddajo na televiziji, v kateri so se gostje pogovarjali o božičnih praznikih in o obdarovanju. V njej so sodelovali mladi ljudje, in kar je spodbudno, so tudi sami opazili, kako smo z leti potrošniško obarvali ta praznični čas. Nekdo je dejal, da izgleda tako, kot bi želeli s kupovanjem nadomestiti praznino in pomanjkanje duhovnih vrednot. Veliko se je govorilo tudi o darilih. Božič je postal čas obdarovanja in kaj bomo s tem storili, je stvar vsakega posameznika. Bojim pa se, da ne otrokom in ne odraslim ne koristi še en dober mož, ki nas zasuje z darili. Božič je vendarle čas, ko naj bi se svet za trenutek ustavil, ko smo skupaj z ljudmi, ki jih imamo radi, ne pa Čas za razmišljanje o tem, kaj bomo kupili. Božič vendarle ne more biti spravljen v spominu kot zavaljen možakai" v rdečem, ki leze skozi dimnik. To je tako, kot če bi velikonočne praznike predstavljala velika kokoŠ, ki leže jajca. Želim si, da tega praznika ne bi razvrednotili, ne glede na to, ali verjamemo v Jezusa ali ne. Kajti ostaja eden izmed tistih praznikov, ki ima pomen za družino in za ljubezen. In če bomo ljubezen praznovali z darili, potem res ne vem, kaj bo z nami. Mogoče je res nekaj resnice v tem, da s predmeti želimo napolniti praznino v nas. Spomnite se na to takrat, ko boste želeli nekaj kupiti, pa boste čez nekaj Časa ugotovili, da tega sploh ne potrebujete. Več kot imamo stvari okrog sebe, bolj nam kradejo naš čas. Stvari je potrebno pospravljati, vzdrževati, jih spet kupovati, zanje skrbeti, odstranjevati prah z njih in podobno. Kadar se z otroki in mladostniki pogovarjamo o tem, kaj jih je v življenju najbolj osrečilo, nikoli ne naštevajo stvari, predmetov, mobilnih telefonov, računalnikov. Njihova sreča je vedno povezana z doživetji, bodisi, da so to taborjenja, potovanje s starši, nepozabni izleti, praznovanja. Zato vam polagam na srce -podarite sebi in svojim bližnjim doživetja. Ne uničimo še zadnje skrivnosti tega čarobnega časa in se prepustimo življenju vsaj v tem mesecu. Pri nas je hčerka tista, ki nas spomni, kaj je lepo početi. In tako si je zamislila, da so v mesecu decembru posebni dnevi. Ker rada načrtuje, smo ji prepustili, naj si izmisli praznične dejavnosti za mesec december. Pred dnevi je bilo na vrsti obujanje spominov. Spraševala nas je, česa se spomnimo iz otroštva, kako smo praznovali in kaj smo počeli za praznike. Pobrskala sem po spominu in tam našla mamino toplo potico, ki nas je Čakala po polnočni maši, vroč kakav, vonj kadila in božično pesem. Našla sem mah, ki smo ga nabirali za jaslice in ovčke, ki smo jih postavljali nanj. Kaj pa danes? Kaj bomo pustili svojim otrokom, da bodo shranili v spominu in bodo nekoč to pripovedovali svojim otrokom kot najlepše božično doživetje? Naj bo nekaj lepega, naj bo to naše božično darilo. Dajmo miru prUožnost Racunalülki za BoInišnlco Jesenice Kranj - Lions klubi po svetu že tradicionalno organizirajo akcijo Plakat miru, likovni natečaj, kjer mladi ustvarjajo na temo miru in nosi sporočilo Dajmo miru priložnost. Njen cilj ni zgolj likovna ustvarjalnost, pač pa tudi širši razmislek o tej neprecenljivi vrednoti, ki si je želi mnogo ljudi, a je danes žal nimajo vsi na tem svetu. V akciji LC Kranj je letos sodelovalo štiristo otrok iz dvajsetih osnovnih šol, vodja projekta Miroslav MatjaševiČ in akademski slikar Vinko Tušek, strokovni sodelavec pri izboru najboljših del, pa sta bila navdušena nad odzivom in likovnimi deli najmlajših ustvarjalcev. Likovna dela so razstavili v avli mestne občine Kranj, ki so jo odprli v sredo. Pet nagrajenih izdelkov bo kranjsko območje zastopalo na sklepni razstavi leta 2005, njihovi avtorji pa so: T^a Zebec (OŠ Stane Žagar), Luka Bertoncelj (OŠ Orehek), Jaka Skrlep (OŠ Stražišče), Eva Hribar (OŠ Matija Čop) in Sabina Teran (OŠ Naklo). Čestitke avtorjem in njihovim mentorjem. v D.Z., foto: Gorazd Kavčič Pomoč družini Potočnik Brezje - Pomoč Viliju Babiču na Brezjah 6, ki mu je 25. novembra pogorelo gospodarsko poslopje s stroji, avtomobilom, poginilo pa je tudi nekaj živine, so organizirali tudi v krajevni skupnosti. Predsednik KS Brezje Jakob Langus se je v imenu sveta zahvalil vsem, ki so se odzvali. Obiskali so vsa gospodinjstva oziroma naslove v krajevni skupnosti v naseljih Brezje, Dobro polje, Črnivec, Noše in Peračica in zbrali 1,980.000 tolarjev, 15,4 tone sena in osem smrek. Območno združenje RK Radovljica pa sporoča, da je doslej zbranega denarja za Potočnikove 1,478.000 tolarjev, še vedno pa je odprt račun 07000- 0000487321, sklic na številko 290-7 (namen plačila "za družino Potočnik"). Podjetje Protim, Rzišnik & Pere iz Šenčurja, ki se ukvarja tudi s projektiranjem objektov v zdravstvu, je jeseniški bolnišnici podarilo tri prenosne računalnike v vrednosti milijon tolarjev. Jesenice - Kot je ob predaji povedala Urška Pollak iz Protima, vsako leto sredstva, namenjena poslovnim darilom, dajo za dobrodelni namen. "Letos smo se odločili, da donacijo namenimo Bolnišnici Jesenice. Nekoliko zaradi tega, ker poznamo njihove razmere, deloma pa tudi, da bi spodbudili druge vlagatelje na Gorenjskem, da bi se zavedeli problematike v gorenj skem zdravstvu in bi se mogoče odločili za podobno gesto." Menili so, da bo računalniška oprema pravšnje darilo, saj bolnišnica prej namenja sredstva za nakup medicinskih aparatov, za danes tudi v zdravstvu potrebne raču- nalnike pa zmanjka denarja. Direktor bolnišnice Igor Horvat je Protimu hvaležen in ocenjuje donacijo za zelo pomembno: "Naši zdravniki in medicinske sestre predavajo po drugih bolnišnicah in moraja s seboj nositi veliko gradiva. Računalniki bodo olajšali delo njim, pa tudi znotraj bolnišnice, ko je treba kaj predstaviti." Sicer bodo morali posodobiti informacijsko tehnologijo v vsej hiši, kar bo zahtevalo precej denaija. Nov prenosnik je namenjen internemu oddelku, dva ostajata na upravi in bosta zamenjala starejše, ki bodo prav tako šli na oddelke. Mendi Kokot Urška Pollak in Igor Horvat ob prevzemu donacije S plesom izganjamo jezo Na študijskih krožkih slepih in slabovidnih že od leta 1995 obravnavajo različne življenjske teme, letos se ukvarjajo s čustvi. Trzin - Zadnja leta se veliko govori o čustveni inteligenci, ljudje skušajo čustvom priti Čim bolj do dna in to je tudi eden od razlogov, da so. to temo izbrale udeleženke letošnjega študijskega krožka pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj. Njihova mentorica Majda Muri jim je ponudila literaturo, ki govori o tej tematiki, tudi ducat udeleženk krožka pa lahko črpa tudi iz svojih virov in potem s skupino deli svoja spoznanja. Tako so posamezna čustva teoretično že obdelali, da bi bila srečanja še bolj zanimiva in da bi se ljudje o čustvih tudi izkustveno čim več naučili, pa so udeleženci povabljeni tudi v delavnice. Udeležili se bodo treh, prva je že za njimi, gre pa za nekakšno plesno gibalno terapijo, pri kateri sodelujoči s plesom lahko izživijo različna Čustva. Prvič so s plesom "izganjali" jezo, ob čemer so spoznali, da to Čustvo ni nujno destruktivno, pač pa z njim lahko tudi gradimo svoj jaz in postavljamo meje v odnosu do drugih. V studiu društva za kvaliteto življenja Metamorfoza je ducat članic in enega člana krožka skozi jezo s pomočjo plesne umetnosti povedel Damjan Makovec. Izkušnja je vsem ugajala in tako bodo na prihodnjih dveh delavnicah z večjim zaupanjem odplesali še dve silni čustvi, radost in strah. Danica Zavrl Zlebir Zbiramo za Msyin dom v SkoQa Loka - V sporočilu o dobrodelni akciji za novi dom družine Habjan Košir z GodeŠiČa bralcem dolgujemo še seznam darovalcev, ki so prispevali že novembra. To so bili: Jelka Smrekar (3000), Krajevni odbor RK Lenart Luša (8000), Marija Korošec (2000), Nuša Bozovičar (5000), Krajevni odbor RK Žiri (10.000), Krajevni odbor RK Sorica (5000), Jurij Kumer (10.000), Anton Pohleven (10.000), neznani darovalec (5000), Krajevni odbor RK Kamnitnik (10.000), darovalci vasi Godešič (70.000), Franc Jurše (5000), Krajevni odbor RK Poljane (40.000), Alojzija Košenina (10.000) in Kovinotehna, d.o.o., Celje (20.000). Vsem darovalcem hvala, nakazila za družino Habjan Košir pa še naprej sprejema RK Škofj a Loka na račun: 07000-0000187397, sklic na številko 300 (za Majin dom). D.Ž. Za nov Sončkov kombi Krai\j - Jutri bodo v centru Sonček v Kranju od kranjske območne enote Zavarovalnice Triglav prejeli donacijo v višini 800 tisočakov. Denar bo šel za nakup novega kombija, ki ga v centru potrebujejo za prevoz svojih varovancev. Zveza društev za cerebralno paralizo Sonček ima za prevoze na voljo 14 kombijev, ki vsak dan prepeljejo sto odraslih oseb s posebnimi potrebami, ob koncu tedna pa tudi 47 otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. D.Ž. o Tt <0 ž •5 0) »35 o o CJ n E o o o •o OJ • • o C m N ^ N N ift in oj N^ cJ ^ o o IZ^ O O < ^ O o a. (O O o Ü 13 2 O N S o < o QC o s cc UJ 2»ü u CO er Q. CC cc LÜ liJ a E UJ z 00 < < 2 S 2 ai £ ui lI < fš tu ü s < CO o a £ Ui O cc a UJ (/)0 UJ O O > UJ ^ CD CC UJ 3 (0 K (/) (0 < CC GC UJ U. (/) Z >0 < s o o o ^ ^ 2 o (/) (O < 2 2 lu o ü - P h- O (/) UJ UJ (/) (O o o 00 o o o CC CL o o 3 < 00 z < o UJ oc o. UJ ^ ^ o ocg 2 s o o ogi U) o o CM 2 o o o s ^ o (O o UJ cc O) ^ CO 2 < Z < O m o CO Ui o 3 o d o CD O o < OC UI z »o < z »o 00 8§li O o o CO CO »N UJ O O 9« CO o o o < < o o oc o. UJ o z § CL UJ 00 2 UJ 2 UJ oc o. z d 23 o Sx o: a CM I O o. O (O 2 ^ m m N + O U) N O . 5 £ ^ ^ z < o £'2 o 2 < 3 3 < o Id < UJ 2 cc O < oc g UJ cn X (O 2 o ^ 10 ^ N --2 o (O (/> UJ oc Q. (O oc UJ .< z UJ oc o. a. o so -i <0 o > CO O) o. ^ CNJ o "-s « - « ® s o cc 0) C O 'S D O E S » C CÖ (O C »o o 0) CO o O) CM m O O CM S O < C .Si -C >10 s? o CO Ü C CQ 0) 0) & Ul o CO C o CO C •O O) CM 'Ö) iS T3 O a CO 2 ü C Ä CO .s, o o g CO o £ 9 « N g ^ UJ 9 + Ü z o 00 o z to o o So UJ o 53 28 ■ X UJ z UJ o o o X > < z < 2 N UJ < O UJ m + W-I o < y S . oc m UJ 2 10 10 m X o 10 2 a CO C o CO O O CVJ o .a Ü UJ 00 o O 3 UJ >0 .■= CO "O o ^ 2 CO a lE »<0 0) "čo CO TJ »Ü CO O C O >, TJ a> « CO E Z Q 0 KO O a (O o "O o £ o CM C ^ N I N • B ■ O C 00 a p CO c 0 c £ 2 Q. •Ü c CO :<3* a.g 'S ^ P Rg a CO .Si «« c -55 o III (D ^ ^ "D Q O N CO "D lll 11'i lil č d »u CO 8ä ö 2 CO D- "D C <1) c)) • « <0 € >Q <0 CO h: S ■ö o 0& s 9 -S " (D a s '-2 ^ -S O CO .g ■O . o o "O "D O O O. Q. ^ i= "O CO o CO o (O > 5 5 "O g o Q d) tr 'O go S-i >0 g ■D ■o o C o o a C ■D o o o T3 "w ° S ■č s 2 a, «S CO ^ 0) CO •O iS •Ü CO C <0 iS a •N O CO 0) <0 •C co cd m s Ci fe CO -I E o n CO ä E 3 o ■D 2 s 2 a > CO . o C .r 2 O) 2 n a ^ ^« i" a o C/) Ö) a iS o ^ a o y o 2 CM o CO X CO »Ü O o T> O <0 CO m o o CM 2 2 CL C o a <0 T3 O a S O o Z o o 2 CO C CO C D >o 2 2 a TJ 'to o to CO N CO Q. O a o Z oc CL < O 3 00 i. s 6 6 n C 'I N 5 tO (O la > o C o »Ü E 0 1 s ^ T5 O tO to O TJ CO a 6 a ■O 2 C N C (D CO W 0 TJ 5 p »O C O »to -g ^ Q. >0 0 1 O r- E 0 0 CO o a E o CO 10 10 N 1- CO 00 00 ^ CO N CM (D 00 10 0) CM <0 N 10 CO 10 (O oc> CM (C) od 10 ^ 0 0' O p ^^m n 2 o a o b to o :2 a C > n to 2 a E B O co o a C o 0 II CO 0 <0 5 co S- C N 0 E S o a N 0 s b co C 0) 5 1 i? ° O > a 0 a 2. Q O '0 E V) 0 to to C 3 •Ü 2 2 Q. . 5 E O 10 o — C 'r? N O) g g -o a o T3 0 E 0 n to 0 a u 1 a o a E o »o > 2 E 2 % o. g) ž 0 to -C» O C ^ 0 £5 3 •o 2 2 a E 0 1 0 >1 co W Ü E co 0 co co iS 0 co co C 3 'Ü 2 2 a 1 co 73 2 co .1 T3 2 o i ^ Sä P co =3 ^^ >ü > .2. JD CO >ü g ^ 2 -Q a tO 0 o a TJ 0 E co C co a i 0 fS CO «Ü co o C TJ 0 O 1 C "O g 0 ^ I to o to ^ E o o a E o C 11 a 0 o. a E ^ o S >o E 3 E ^ TJ a>N »o a»N 3 — _ co >o >0 2 2 2 o. o Ü 1 CO 2 I Re (O C C 'O co p p o 3 CO LO O O CNJ 0 O) 0> O O O O N 10 N o iO ^ CM CM 00 ^ ^^ CO - O) 00 CO CM CO Si oc < o oc o N + N + O o o o co o o z UJ o 3 o o < UJ »N O 2 UJ oc o. < 00 ^ t 3 CO o 00 UJ < h- O g Q ž i ° O lU O z >ü m i« < O UJ Z < o 00 u UJ O O go o CO oc a »N m ^ ff UJ^ O O UJ co = oiS UJ z oc < oc z CLO 31 5UJ o o g co o o o o £ 5 I oc oc z a cl»q o 10 co co 9 o ^ o ^ g h- O) t: 1-: ^ N co O) N 10 £ od ^ ^ ® te CM co 52 • O O) o + co ^ o ± ? z —^ + m co CM 3 5 O co ? A ^ i o H 0 o 5 S, ^ o N < Ü o co UJ Si O < oc oc 2 UJ Ul z u. u. u. co co o žS 2 - o o o o o 3 X z oc o o o o o z šo UJ o cc £ Q. o < oc < <0 UJ ^ UJ -J co H CL Si Q. co < o N oc Q. ^ o o co Tf ^ ^ rs. o o o rs. N rs. o N ^ CM co ^ ^ o N N N N s o o ^ CM ^000 ^ ^ ^ Torek, 21. cJecembra 2004 GORENJSKI GLAS • 21. STRAN PREJELI SMO Odgovor županu Pavlu Ruparju! Volk (ilako menja, nravi pa ne!" S temi beseciami bi lahko označili zadnje pismo tržiŠkega župana Ruparja, ki je bilo objavljeno pod rubriko Pisnia bralcev. V pismu zopet preusmerja pozornost od resnih tem na področje afer, prepirov in osebnih diskreditacij. Sebi s tem mogoče olajša nestrpno dušo, toda občani Tržiča bomo imeli od tega zelo malo. Še manj pa se bo zaradi tega zmanjšala luknja v tržiškem občinskem proračunu, ki znaša že kar 800 milijonov tolarjev. Ta podatek je zlasti zaskrbljujoč, če vemo, da ima občina le okoli 2 milijardi tolarjev priliva. Za primerjavo naj povem, dolg mestne občine Ljubljana znaša 7 milijard tolarjev, priliva pa imajo za okoli 50 milijard tolarjev in ljubljanska opozicija na čelu s SDS odločno zahteva odstop županje zaradi bankrota mestne blagajne. Vseeno pa je dolg v Tržiču primerjalno skoraj trikrat višji! Ko pa na to svetniki LDS Tržič opozorimo in predlagamo resen pristop k reševanju proračunske luknje, gre po besedah župana za "nesramne laži in natolcevanja". Dolg in zadolženost pomenita nezmožnost dobrega in kvalitetnega poslovanja občine, številni pomembni projekti (obvoznica, Čistilna naprava, vodovodi, ceste, igrišča, šole, vrtci, stanovanja pa stojijo oz. se ne rešujejo ustrezno. Seveda pa na drugi strani ža razne politične pompe in osebno promocijske projekte trosimo milijone in milijone. Vendar pa so se še ti zadnje čase preselili zgolj na obdobje pred volitvami. Otvoritve cest, zajtrkovanja, silvestrovanja, jav- ne prireditve v dvoranah, gradnja stanovanj in šol so projekti, ki jih vsi občani potrebujemo in zaslužimo vsak dan. Vsekakor pa ob takih finančnih rezultatih občine ne potrebujemo še štirih podžupanov. Vsak bo občino letno stal najmanj 1,5 milijona, kar na letni ravni znese okrog 6 milijonov! Ob tem je potrebno povedati, da bo imela občina TržiČ med gorenjskimi občinami največ podžupanov (Kranj 2, Radovljica 2, Jesenice 1), po številu podžupanov pa smo rekordeiji tudi v slovenskem merilu. Najmanj, kar lahko občani zahtevamo od tistih, ki jih za vodenje občinske politike dobro plačujemo, je, da se z javnim denaijem ravna skrbno, gospodarno in pošteno. Delovati pa morajo strpno, tvorno in povezovalno, ne pa da na vsak naČin skušajo utišati vse, ki si drznemo misliti drugače. Lep pozdrav! mag. Borut Sajovic predsednik GO LDS Tržič Odprto pismo gorenjskim županom v mesecu septembru je Gorenjsko Ekološko Združenje v prilogi "Gorenjski izzivi" pozvalo gorenjske župane, da oživijo idejni projekt CERO - regijsko odlagališče odpadkov, za katerega je bilo že porabljenih 70.000.000 sit davkoplačeval-skega denarja iz gorenjskih občin. Naš poziv je, vse tako kaže, naletel na gluha ušesa, saj se župani niso niti odzvali. Te naše trditve potrjuje dejstvo, da so v radovljiški občini na občinskem svetu sprejeli "Odlok o ureditvenem načrtu za deponyo in ravnanje s komunalnimi odpadki "DIRO" RadovUica". V evropski uniji gradijo odlagališča za najmanj 100.000 prebivalcev, da je odlagališče ekonomsko upravičeno. V občini Radovljica pa želijo trošiti dav-koplačevalski denar za petkrat manjše odlagališče, ki se jim ne ekonomsko še manj pa praktično ne izide, saj odlagališče nima predvidene kompostarne, pa čeprav bi k temu projektu pristopili tudi občini Bled in Bohinj. če V radovljiški občini računajo na sredstva iz EU, delajo račun brez krčmarja, saj Evropska unija ne podpira tako majhnih lokalno obarvanih projektov in tako bodo račun za deponijo nosili samo davkoplačevalci v občini Radovljica, eventualno še v občinah Bled in Bohinj. V Gorenjskem Ekološkem Združenju ponovno pozivamo župane gorenjskih občin, da naj se usedejo za skupno mizo in v dobrobit okolja in davkoplačevalcev pričnejo z nadaljnjimi aktivnostmi na projektu CERO. Če se zaradi raznih političnih in lokalnih interesov ta projekt ne bo nadaljeval, bomo v Gorenjskem Ekološkem Združenju izkoristili vsa pravna sredstva in druga sredstva, da zavarujemo okolje in prebivalce gorenjske pred ozkimi pogledi in interesi njihovih županov in občinskih svetov. Glavni tajnik GEZ-a Vojko Bernard LOCANKA www.gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS. d.o.o., Zoisova ul. 1, Kranj GRAFOLOSKI KOTIČEK Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafoLog opravil analizo 9 pisave! Vzemite bel list papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiš-ate svoje odgovore. Šifra:JURKO Res, spominjam se, da sva se pogovaijala, in tukaj je nekaj vrstic, besed o vaši osebnosti. Vsak dan dobim veLiko pisav, kijih vzamem pod drobnogled. Ljudje smo si različni, kakor je vaša pisava. Ste oseba, kije notranje neurejena, to mislim miselno. Misli imate razkropljene po vsej Gorenj-ski. Pred seboj imate nejasne poglede, dlje, ki vas ovirajo pri doseganju uspehov. Uspešni smo takrat, kadar imamo misli urejene in zrcalni pogled na prihodnost, v jutrišnji dan. Velikokrat se vračate med spomine, v preteklost - notranjost. Malo bolj boste morali zaupati vase, če boste želeli, da vam bodo vsakdanjiki prijetni, nasmejani. 'fiAjX^vJ^ C /VUL ßrO AAJ^I'^JA^ Grafološho društvo - UURA Društvo za proučevanje pisave Partizanska ulica 2, 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp.con:^ e-mail: gd.laura@email.si 6SM : 041/947-113 Šifra: DARJA Vsak danje prijeten, če ga znamo prav izkoristiti. Lepo je, če dosežemo svoje cilje, za katera se zavzemamo. Predvsem moramo biti odprti in dojemljivi ter sposobni sprejemati tuja mnenja. Vi ste oseba s pozitivnimi lastnostmi, kijih potrebujemo, da dosežemo rezultate, ki jim pravimo uspeh. Saj ste odprta, družabna ter vsekakor prilagodljiva oseba. V notranjosti hrepenite po večji pozornosti, spoštovanju. Včasih ste preveč obremenjeni in ste nesproščeni. Malo ste premalo samozavestni, zato malo bolj zaupajte vase in vsakdanjiki bodo bolj prijetni, kakor so. Čeprav ste zadovoljni s tem, kar imate. Toda vedno lahko dosežemo še več, kakor smo. To je seveda odvisno od vsakega posameznika. Zaupati moramo v svoje sposobnosti. /r^u^V Jt^C^rjaOi? 'if- ^rit^e o l>cx>( - /V /l-Ci^LČ^ 7 Ime in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika _L Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. mmmsmmMGLAS 0) 3 (D P N D) -O O S ® ^ (D ^ i ^ fi) 03 "O N w 3 o< D) (fi< C O CO "D 5 CD (D S" T3 O Ö) O C rj C 3 o N D) (Q O 0) N O« 0) 5 o fi) S (D O 5 s D) O« O C _ (D C 2 JC O ^ (D O" 2 C -•D O a> (fi o CD o D" < t s: I ? o 2. -"BP SL ^ — 5 e(I> o" ? S 5 p 5 § o« -sj 5' CO C/) \ CD — CO g P a f5 o ^ 8;o 5- O o •«si 0) CD JO m N m m o cn o CD ^ g I " o o Ö) CD CD 6 a o o« a o cr o« •t'' (D ^ o p ä ga g o O w =. C/) CO 0) Ol o £1) a D o> ■ R CO ^ s g; ro S O o ^ i J) 03 O 3 D) O 'S -sj D) W 3 SI CD O CO« , •s p ^ CO« cd' ^ N) CD O o' O 7 00 o CD 3 D) ■* S " CD CD "O O) 3 P C CD 0) -M Q. P w' 0) o> a ^ CO - CO cn CJ) J3 CO« <0 <0 TI 3- (D M 3 P rsj tn o CD D) a CO ■o o (D O a O" 0) 3 0 1 ■o čB "O o« i § Si» S' 3 si s & CD S" ^ § CD CD O 03 S ^ O (Q <0 O CD S 3 CD N 3 CD 2 5 cr < CD 3 N ^ O • CO i < o 2" ® 3 CD Q. CD 3 03 ■D 0 CO 1 03 < "D 5 D3 O« O = 0 ■D R O 03 cr o* o« CD 5' CL w o 2r o CO o« 03 CD ° N O" < N » D> O- O _ W CD" O 2 CD 3 d CD 3 < D3 P CD (O D3 §. < cr o =J 3 03 C CO O ® if c" < a S D3 CO : CD ¥ O CD (O CO 03 O R S cp 9 O c8 o š 03 3 o' "O a V. 3" 03 < O: Š: o" S g o I 'K 03 o cr ^ < CD N 3 O CO 3 o N« 3 O N "O 03 O' N "D 03 O« O n' "O s 03 O« C 3 03 3 o S 03 =; N cd" 3 o 3 03 3 03 "D O a 03 (D CD Q. O a 3 CD CQ 03 N' <0 n M ^ II > t; 3 o MM • N 03 "D O a 03 (O o čo' p CO < CD O. 03 •D 3 o« 03 CO CD C ■D O 03 cr ts u ■o 03 O« CD S 3 o" N« O 0 ■o 1 3 CD (D 3. 3 i C (D 9 D C/3- Ii cn 03 O CD ro O o CO ■ Qi CD 3 CO o CD' 03 o- C 3 03 •O 3 B o Ö a o (D 03 o« CD CT ^AB t C •Mi • Mi* • co 3 CO« o Q. O N« O ■O 03 S CD f CD CD CO O •J 3 CD C N < coJ O ĆD p' € - ĆD ^ 03 < S. O CD a CD t CD CD n' a 03' cd' o CO o < N 03 S O t o C o. o < čo« 3 CD -nI O o o o CO. o o. •g co« CD o N 3 3 03 o. CD 3 o o a ■o Š' ■o 9 a o' o a 3 a a CD N 03 ■O 8.3 N- C ■D 03 CD "D O O 03 CO« O« CD cr 3 3 CD ■O "O 3 15 O 3 03 11 C cr co CD N C. 3 ^ O CO 3 - ■ o. s co CD ĆD CD o (D 03 "D 3 a o N« N' C "O 03 3 o. o 3 03 3 03 ĆD o c^« CD (O 03 s S" "D N- S'"S CD 3 I ^ o. o F' o CT o« co 3 ^ 5: g co — q- "ö g. 3 IS =5 i3 CD 3 C CD ■o o 3 o« 03 03 ćr 2 C o o« CD 3 CD co 03 B o« 03 73 CD 03 ts D o •D 3 03 o- C 3 03 T3 o s o 3. CO T? 3 O« C 3 CO o 03 o' CD (O O S" o CT < CD N 3 O co 9 ^ 05 « Qi CD CD 3 ■D 33 m o o m § O« m o o o o« 09 m C 3 3 co CL CO C N £ CD ^ 03 03 O CT $ 3 CD E 03 CT o' 03 CO 3 a 03 "O 3 3 CD CO ^ o CO o co« o ■o 3 O« o« co W S- o O 2. O. ? g S 3 g' 03 B' 3 -O C O 03 ^ ^ "D D" S N 03 C cr P - 03 CD O CO 3 CD "O 3 3 CO O o T3 X5 O O w S 9 CT S CD § « 0* 3 5 o CD 3 CT O 3 o- 03 3 03 CO O fi> 2. — O' C =3 C co 3 0 Ö =T a 1 t 3 ' CD a £ o 3 CD (O i. 03 O. N O O O. CT O O CT 03 ^ g.03- 3 g C < o 3 co ^ ® ^ o CD O- CD o& cr ^ (O 3 - CO 11 03 O CT O Š O« 03 03 CT 3 o« C 3 03 CO CD CO 3 a I 03 8 M 3 CD O CD 3 CD a CD o 3 co CT 3 3 CD 3 ^^m m Q. ^ O 03 CT O 3 ID ^ o- CT O a 3 o« o N. 3 3 03 CT 3. ^ CO = O co 3 N C' 3 co g If < (O o ® f3« 3 03 03 O O 7 7 CT o 3 CT > o N o J3 CD O « C> CD CO« 3 CD cn N 03 a 3 "čd' CO 03 CO CT ^ cd' CD CO 03 CT 3 3 o« 03 CT 3 w 5 w N 03 W CO ćB" 3 S" CL CD S CD O 8 CT CT O 3 CT o' 3 03 < CT 3 ĆT 2: CD 3 ĆD CO CD CT 3 3 CD CO o 5 o- CD 0 3 CO 0 z m CT O (O O O co p 3 O g N« 03 CT O a 03 Oct 8.1 Ct O) o« CD II 03 03 3 O CD N a SL O 8 (Q_ 03 9 Z co 5 o 3 ^ 03' i i. o 3 3 Ä «2. 03 CD - o "O CT o« Ä 3' I 00 o« CD CT N 0 3 0' 3 3 ^ 03 S ^ 03 n 3 p 3 CO 0 03 0« n" a K. 3 CT 03 CO 3 0 MM • 3 N CT 0 3 0« c 03 o. § 3 d D) v 0 1 0 ■iM ■ c (O 0 3 03 CT 03 3 CD 3 o 3 3 o-og "a" sg 3 O ČD 3 o. CT R- N- I S ^ O iB. ' co« 0 ^ 1 3 5 p-. C 03 R CO 03 Š T3 S 3 03 O« 3 03 CD CD 3 O. w sr co co 3 o 3 N« C CT 03 03 CD CT O 03 co 3 iS cd' 3 CD CT 0) W CT 03 O CO CO o N« 3 C p C 03 3 3 03 03 • CO CD Ü1 O. a CD O 3 ts D o. 03 co CD co 03 N 03 a F3. ? 03 3 š" S 03 cd' CT 3 O« 03 3 0 3 N« C CT 03 3 oT 1 o CT < CD CO O CT C^« 3' co CD CT N O« 03 CO 3 CD (O 03 B O. f^« 03 3 03' i < 03 3 03' co CD 3 o Ž O CD 3 03 0 1 CT ^ O« CD O 3 CD 3 o 03 3 03 03 CO CT 3 S - 3 a ® ll ^ CT B i 3 a CT 3 CD 3 03 3 CD < N 3 CT 8 5 CT O 3 03' 3 o' CT 3 3 o« co 03' cn J 11 i co« N S Rct 'S' M- Ä CT S 2' 3 S' g §« Š N« C a C 3 CD ^ 03 ^ O' ^ CT 3 N« O ^ g S » 3 -o S ^ C Ü a ^ i Ö 03 S" CD O' o o (/) ^ "O ^ > » C "D m "D O O > -«J ^ cn VI U ^ O ä P O O o m O g cn O m o O O 5 Jim m > O > O JO > m 33 (/> > m > o O TJ JO m 5 s s s rri = — 0) ^ z o C cm C/) m 5 "Ö m e 3J < > t) O co O > ■Ö O - m O le s u ^ D ^ O o "O X o D > m 2 u 31 > O w m m in T. z •D O e: > a m m O > D > 2 z 3 11 m N« m m >> m > ■>1 Z cn = O O W + "D O O o cn o > o m m N« m ■D O c/> o 00 o ro o> D C/)< a Ć? cn hO 03 rs3 co ro 00 o Ij. o ro o o N< >1 N g m o o a S C/) ■o 3D m m m CO 03 ^ CD CT O« 3 CD i p' 03 2L a a 03 CT O O i: co ■ o« CD I 0 3 g co o o 3 3 CÖ' g" "D > cn •V 33 O O > G m > J) > O > o m 33 m > O N< OD a> 10 -o 33 iS O 0) o ^ JO m co m co N< co s CO o < 2 m m O ^ co ^ ro ^ H O co o ro co O JO m m co co H H > 5 m ^ ^ «U lO -> ^ ^ ^ ^ ^ ^ O O O O O o-A(Ocoro-kOO O O O 2 O -«s z ^ o co o 3j o 2 > o z 33 co > co co o 73 > C 33 33 > > m JO o ^ S; 3 oEIiN CO CO ■n -n m m S ^ ii o« S > o co o co O X o o ro o m O c> D O JO _ > CO z $ S z m O » > z O > o< 33 > CO o co 2 S co JO m o co H m m 33 S co CO • m co • co m • 0 « >1 00 10 N< 10 ro co 00 to ■ 0 m 0 0 ro <0 0) 0) 0 < (0 0 O) O) co 00 00 cn 2 ^ (D ^^^ o< 933 o 03 ^ 3 co CT 03 O CO« O 3 CD 3 03 O CD 3 03 ro 3 3 ^ o o« ^ to 9. o co s. CT P O ^ a 03 3 5 o S o. o p o. > CD 03 CT o co o CT 03 ■V O d CT 3 cd' CD O cd' ^ ' o cDtg. Ö5' o 03 2. Ö' 0) 03 CT -C 03 CT CO O 9 C^ äs i? ^ ^ ^ o > 05 s > N O CO CT p 3 N ^ 03 3 ro CD CD (O 03 co ^ I 0 o N> CD 03 03 Kj CD IE —• ^ C0< T o< w« 8 o o C o« N« § ^ aä 03 T cn o o b o co i' M CO cn o 'm O o CO A o o b o co 3 N> 3 ro N) O O b o co 3 ro CD cn O b o co 3" N3 cn o b o CO 3 ro CO o o o b o co 3 ro O o b o co 3 ro 33 > z co ■n m "D O co > co C m 03 s < o m o co 33 m o co o m m N 33 > co n ^ O 5 O« 2 m ■D O' D O S > o« o 2 > co H T3 ^ m "O H co C [S ^ C m o> > 33 < > >1 -NI CO CO o ^ o co -o "D -D 33 33 33 m fTi ni >J -Nj -g -g ro>Aoro^coio-A •sj ^ -si -fc o o o o ^ o -k O) ^ co o o 33 > S O 33 O > § > O + + g O o co "0 o a 33 m N m JO O 00 JO m co H ^ S 00 > co o (O ® co LaS ■ • ■ •z o <0 <0 o (O cn o S-000 ro ■D O O o« s* 3 co« o. -o C § 0 o 3 O« CO 03 3 (O 3 S a S" o 0 o. < ^ O. 5? C ^ 03 3 3 ^ 03 3 CT 03 o 3 C 3 » 3 0 CO 03 0 03' 3 w' K 0 3 w« o« co o o 03 o 0 o 3 o D3 o w b ^ o co o 0 3 03 3 CT 03 o < 03 3 o o s 3 N> 03 o g 3 w' S" CT O < 3« 3 0 O > 33 20 O O O C O O o o D z 2 C ^ ^ * 9 + o + co o £ r ro co m + ^ z o co + o (O o co 3 "n z ^ $33 co m 33 rnrijg ni m m o a o 000 z 33 -o 33 Z "O "D m 2 2 S O O m Q >00 C a o > > > 000 co o o N "S O o rn rn m N N ^ i? m 5 W m 2 2 O 2 2 >00 Tn o o [Ü m m O pS^J Sc 33 O O CO a ro -k co -A <0 0 ro co co co ^ ^ 4 co 0) bo bo 00 (/1 00 0 0 co ^ 00 00 ^ O oS o- > o C 33 S > m o 5 03 > m So 0 . - m m > z co v» o ši 33 m O > Z o co O) Q) -1 CT 0 O a a co — 0 N o- o* -t o« co 0 0 3 co 03 03 ? 0 oT o CT O« 3 0 a 0 p čn • * ro g C) o co g- w » 0 3 P 03 O O > co< o co s C oT o CT c^« ^^m « 3 0 » D, SI o o N ^ O a TI 33 m o N< m > C z o o m 33 m o C C 5 m < — m o + O o ^ D o o o H S ^ ^ 00 > o o ro ro 10 0 ro cn 0) ^ 0 <0 co 0 v 0 0 g co ro 0) • 0 0 0 cn 0 cn 0) 0 0 0 0 0 0 ro (O co T < 33 m ^ O o o > Nfm 03 m ^ "O "O 33 33 O m O O o co oi i! co + >1 ro (O cn Ć0 O) co O 3 O m m X z o o Q O S 2 o o o + + -NI >J O CO + -g o + -g O O) -k co cn ^ ^ ^ o ^ ro 10 ^ (O O) b) bo b) li 1 + ro + •g co + 2 O O) ro co O) o S > z o w o > •v s X o o o "D 3 3 o« c 3 O CT O« ^^m « 3 0 ■D 3 3 o« o CT O« 0 03 03 O co o o X o o § n3 o« 0 o B 0 O ro o o CT O 3 CT 03, 03 3 CO n 3 03 S' n 03 0 O ro o o CT o 3 CT 03 3 CO c n 3 03 S' ■D 3 3 o« ro o o co o o« co N "Ö O » 50m 5 -J m 13 m •H ni v ^ > m [I -o O f" 33 > 2 m I- > co m I" m H m N<> H m > ^ co 0 CT 0) 3 Vi C ■O o o; 0 o< i o CT 2: o i a........ Ljubljano in Jesenicami. ................. "Spominjamo se 40 let zveste p^- 201 42 13 službe tega vozila, ki sicer ni ............................................... videti nič posebnega. To ni ne- Mali oglasi se sprejemajo za objavo kak ekspres ali super pendoli- ^ P®^®^'» ^^ In za no, ampak, po domače rečeno, ^^^i^vo v torek. w petek do 14.001 dekla, pomočnica, ki je zelo DELOVNI CASy zvesto delala, neopazna in in sicer: od ponedeljka do petka skromna, ki ji nobeden ne po- neprekinjeno od 7. -15. are. sveča kaj dosti pozornosti," je obletnico označil Mladen Bo- Uvedli smo novo rubriko "ČISTO V ZADNJEM HIPU". s to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati, Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure In za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT in je enotna za naročnike oziroma nena-ročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do > po! dveh. gic, vodja Železniškega muzeja iz Ljubljane. Z elektrifikacijo prog pred štirimi desetletji - večji projekt je bila prav posodobitev 65 kilometrov proge med Ljubljano in Jesenicami - in uvedbo elektromotornih vlakov namesto parnih lokomotiv se je čas potovanja z več kot ure in pol skrajšal na dobro uro. Kot navaja Andraž Briški - Javor, zunanji sodelavec muzeja in ljubitelj gomulk, so jih za začetek Slovenske železnice kupile 15, jih v naslednjih desetih letih doku-povale, prilagajale svojim potrebam, tako daje tudi Pohorje-ekspres bil v osnovi gomulka. Ob osamosvojitvi države jih je ostalo 30. Leta 1999 so jih začeli izločati iz prometa in nadomeščati z desiroji ter pendolini, ki so najhitrejši elektromotorni vlaki z nagibno tehniko. Zaenkrat vozi še devet gomulk, na progi proti Jesenicam zelo redko, sicer pa med Ljubljano in Sežano, proti Dobovi, na Primorskem proti Kopru ter med Pivko in Ilirsko Bistrico. v "Življenjska doba je bila presežena, saj se za železniška vozila računa, da je med 20 in 30 let. Podobno kot novi desiroji, je tudi gomulka imela začetne gekkoprojekti nepremičnine i Britof 79A, 4000 Kranj | www.gekkoprojekt.si 7 — i 04 2341 999 031 67 40 33 ä Razstava tečajnikov kaDigrafije Kamnik - V prostorih Pike -centra ustvarjalnih dejavnosti so na ogled kaligrafski izdelki udeležencev začetnega tečaja kali-grafije. Razstava kaligrafov, ki je v slovenskem prostoru Še vedno redkost, predstavlja dela, ki so nastala na osnovi pridobljenega znanja o zgodovini pisave in kaligrafskih pravil, vendar v novem sodobnem izraznem pojmovanju. Udeležence je skozi 24-urni tečaj vodil kaligraf Marko Drpič. J. P. PRODAMO HIŠE KRIŽE: 140 m2, 4. g. faza, parcela 400 m2, sončna, ravna, I. 2004, 28,5 mio SIT PRODAMO STANOVAhUA KRANJ: Zlato polje; 37,1 m2, visoko pritličje, Z lega, balkon, vseljivo, I. 1982, cena 13,3 mio SIT NAKLO, Duplje: 140 m2, nizko pritličje, atrij, Z sončna lega, I. 2002, novo, vseljivo, cena 27 mio SIT TRŽIČ, okolica: 18 m2, garsonjera, obnovljeno 1999, cena 4,2 mio SIT KAMNIK - CENTER: 38,83 m2, man-sardna garsonjera, vseljivo, 03/05, novo, shrambni boks, cena 14 mio SIT KAMNIK - CENTER: 54,65 m2, dvosobno mansardno stanovanje, novo, shrambni boks, vseljivo, 03/05, cena 19,7 mio SIT KAMNIK-CENTER: 58,51 m2, dvosobno, balkon, shrambni boks, novo, vseljivo, 03/05, cena 21,1 mio SIT KAMNIK - CENTER: 59,35 m2, dvosobno, shrambni boks, novo, vseljivo, 03/05, cena 21,4 mio SIT KUPIMO STANOVANJA KRANJ: Planina', okolica kupimo eno-ali dvosobno stanovanje, sončna lega; takojšne plačilo KRANJ: okolica, kupimo tri- ali večsobno stanovanje PRODAMO ZEM UIŠČA CERKUE NA GORENJSKEM - APNO; cca 500 m2, ob cesti, elektrika in voda na parceli, cena 6,5 mio SIT Tavčarjeva ulica 22, Kranj, PE Stntarjeva ul. 4 tel.: 04 2380-430, 04 2365 360, fax: 04 2365 365 AGENT KRANJ, d.0.0., Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: - enosobno + 1 v pritličju, 38,83 m2, cena: 15.403.200,00 SIT (64.180,00 EUR) - enosobno + 1 v pritličju, 39,24 m2, cena: 15.556.800,00 SIT (64.820,00 EUR) . dvosobno + 1 v mansardl 62,49 m2, cena: 21.206.400,00 SIT (88.360,00 EUR) GARSONJERE KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. ENOSOBNA STANOVANJA: KRANJ - PLANINA I, II aH III nujno kupimo več enosobnih stanovanj za nam že znane kupce. DVOSOBNA STANOVANIA: KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. KRANI - KEBETOVA, prodamo dvosobno stanovanje. 44,20 m2, staro 42 let. 2. nad./4., brez balkona, CK - plin - lasten, vsi priključki, vseljivo maj 2005. Cena: 14.300.000,00 SIT. TRI AU VEČSOBNA STANOVANJA: KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v izmeri 76,70 m2, staro 27 let, 1. nads./7., CK, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru. Cena: 18.500.000,00 SIT. TT0IČ - DETEUlCA, prodamo trisobno stanovanje s kabinetom, 79,40 m2, 3. nad./8, staro 28 let, JZ- lega, balkon, vsi priključki, CK, vseljivo po dogovoru. Cena: 18.500.000,00 SIT. KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,60 m2, staro 22 let, PR./7, 2 atrij, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Cena: 22.000.000,00 SIT. HIŠE KOVOR PRITIŠĆU, prodamo vzdrževano dvodružinsko hišo, ki stoji na 501 m2, stara 30 let in ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. in 2. etaž pa se nahajajo bivalni prostori, balkon In terasa, CK - olje, tel. priključek, za hišo je pomožni objekt In se uporablja kot večnamenski prostorali letna kuhinja, vseljivo po dogovonj. Cena: 37.000.000,00 SIT. PREDDVOR-BELA, na 795 m2 prodamo samostojno dvodružinsko hišo, 150 m2 bivalne površine v etaži, podkletena, pritličje + mansarda, stara 5 let, balkoni, CK - olje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Cena: 92.400.000,00 SIT. PREDDVOR - HOTEMAŽE, na 578 m2 zemljišča prodamo zelo lepo, komplet izdelano dvodružinsko hišo, stara 9 let, pomožni objekt - garaže, hiša je podkletena 86,72 m2, bivalno pritličje 87,48 m2 In mansarda 95,31 m2, balkon + zimski vrt, kritina stara 1 leto, prevzem po dogovom. Cena: 65.000.000,00 SIT. KRANJ - STRAŽIŠČE, na lepi lokaciji prodamo enodružinsko hišo, staro 47 let. 700 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje + mansarda, cca 63 m2 v etaži, kritina nova, balkon, CK - olje, vsi priključki, prevzem možen takoj. Cena: 36.000.000,00 SIT. ŠENČUR - SAJEVČEVO ALI MAČKOVO NA-SEUE, NUJNO KUPIMO SAMOSTOJNO ENODRUŽINSKO HIŠO, CCA. 300 m2 STANOVANJSKE POVRŠINE, 1500 m2 ZEMUlŠČA, NE V BLIŽINI BLOKOV, VSE-UIVA PO DOGOVORU. KUPIMO ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. Cena:. cca. 60.000.000,00 SIT. KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, cena: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. POSLOVNI PROSTORI: RADOVLJICA - prodamo montažno poslovno hišo Maries, ki stoji na 486 m2 zemljišča, v hiši so pisarne in ima 320 m2 skupne površine, stara 18 let, podkletena, vsi priključki, CK - olje, parkirišče, prevzem po dogovoru. Cena: 43.000.000,00 SIT. PARCELE: V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000 m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. PŠEVO, prodamo starejšo kmečko hišo s pripadajočim zemljiščem 900 m2, kot travnik, stara 100 let, 200 m2 stanovanjske površine, delno podkletena, 1 etaža ter mansarda, hiše v tem trenutku ni bivalna In je pod spomeniškim varstvom. Trenutno brez CK in ostalih priključkov, streho je potrebno zamenjati v celoti, ob hiši je prizidana garaža z nadstrešnico. Cena: 20.000.000,00 SIT. KRANJ - ŠORLUEVO NASEUE, prodamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostaloje pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš In manjših blokov, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. Cena: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT. PODVIN - MOŠNJE, prodamo 509 m2 zazidljivega zemljišča, ravna, prevzem po dogovoru. Cena: 21.647,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360. PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika In voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. KUPIMO: KRANJ - OKOUC^ kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO DVOSOBNO +1 ALI MANJŠE TRISOBNO, NUJNO KUPIMO. LAHKO TUDI GRADBIN-ČEVA JAMA. www.agentkranj.si Je/ffvkji C. S4/H, VV. Šuvfv« V, Kranj STANOVANJA PRODAMO: PLANINA 1: poslovni prostor, 45 m2, z možnostjo preureditve v stanovanje, I. 1978, cena 9 mio SIT. TRŽIČ: TRISOBNO. 77 m2. I. 1960. cena 14,5 mlo SIT. KRANJ: ENOSOBNO, 44 m2. I. 1978. zelo lepo, cena 13,5 mio SIT. RADOMUE: TRISOBNO, meščansko, 88 m2, adapt 1996,20 mio SIT. DETEUlCA PRI TI0IČU: TRISOBNO s kabinetom, 79 m2.1.1978,18,2 mlo SIT. HIŠE - PRODAMO CERKLJE: dvostanovanjska, 238 m2 parcela 1120 m2,1.1999, lep razgled, cena 49 mio SIT. KRANJ: VILA, 360 m2. adapt. 1997. parcela 1670 m2, cena 125 mio SIT. KRANJ: VILA. 1.1947. potrebna adaptacije, sončna parcela 653 m2, 55 mio SIT. VISOKO: ATRUSKA, 17X14 m, I. 1987. pare. 517 m2, cena 60 mlo SIT. CERKUE: hiša 15x12 m, za turistično dejavnost, I. 1980, parcela 1200 m2, cena 58 mlo SIT. RADOVUlCA: DVOJČEK, 180 m2, I. 1970, parcela 600 m2, cena 42 mlo srr. TT^OJANE: BIVALNI VIKEND. 80 m2, I. 1982, pare. 566 m2.20 mlo SIT. KUPIMO STANOVANJB ŠKOFJA LOKA, ŠENČUR, KRANJ - nujno takoj kupimo enosobno in dvosobno. RADOVUlCA: kupimo TRISOBNO STANOVANJE za stranko z gotovino. BLED Z OKOUCO: TAKOJ kupimo ENOSOBNO STANOVANJE. ZEMUlŠČE PRODAMO: PODUUBEU: prodamo parcelo 1750 m2, cena 9.600 SIT/ m2. PODBREZJE: prodamo starejšo hišo, 1. 1935, pare. 1000 m2, možna gradnja dveh dvojčkov, cena 31 mio SIT. ZG. BTTTIJE: ob glavni cesti prodamo parcelo 1526 m2, za posl. dejavnost, cena 42,5 mlo. www.frast.si NEPREMIČNINE m [» ' K Kf A mike-co.si k. d.o^öV 031/605-114 STANOVANJA PRODAMO KRANJ - (bližina letnega kopališča) - Mla-karieva ul., prodamo trisobno, 71 m2, III. nad.; obnovljeno, balkon, 2 kleti, CK na plin, vsi priključki; vredno ogleda, I izg. 1961, cena 21,8 mlo SIT. PLANINA - dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100,5 m2, VI. nad., 2x balkon, I. izgr. 1984, prodamo za 24 mio SIT. DUPUE - trisobno, nizko pritličje, novo, vrt, garaža, terasa, shramba, 139,75 m2, I. izgr. 2002, prodamo za 27 mlo SIT. TTđlČ - mestno jedro, dvosobno, 57 m2, I. nad., balkon, I. izgr. 1930, adaptirano pred 12 leti, prodamo za 12 mio SFT. TTđlČ - mestno jedro, enosobno, 30 m2, I. nad., brez balkona, leto izd. 1930, v celoti obnovljeno i. 2004, prodamo za 8,5 mlo SIT. KRANJ - CENTER, trisobno, 112,7 m2, v dveh nivojih, etažna centralna, I. nad., terasa, vrt, I. izd. 1875, obnovljeno 1.1998, meščanska hiša, prodamo za 28,8 mlo SIT. KRANJ - Dražgoška ul. (bližina avtobusne postaje) enosobno, 42,40 m2. VI. nad., balkona ni, skupna terasa na strehi objekta, 1, izgr. 1976, vseljivo takoj, prodamo za 13,5 mioSfT. KRANJ - Šoriljevo naselje prodamo lepo in obnovljeno garsonjero, 29 m2, PR, zastekljen balkon, I. iz^. 1968, obnovljeno L 2001 za 13,5 mio SIT. KRANJ - stari del mesta prodamo garsonjero ali poslovni prostor 30 m2 v starejši hiši iz 1.1900, v celoti obnovljena 1.1998, brez balkona, PR, parkirišče zagotovljeno za 9,5 mioSn". HIŠE PRODAMO TRŽIČ - center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7,5 mio SIT. KRANJ - SP. BESNICA prodamo stan. hišo, I. izgr. 1945, prenovljeno I. 2000, biv. površine 120m2 (P + M), na zemljišču 455 m2. Ob hiši je še samostojna garaža, za 30 mlo SIT. KRANJ - KRIŽE prodamo stan. hišo (K+P+PODSTREHA), I. izgr. 1993, sta. povr. 174 m2, zemljišča 637 m2 za 38 mio SIT. o o § o o D . 0 1 I KRANJ - Huje, poslovni prostor z lastnim vhodom, 42 m2, primerno za mirno dejavnost. I. izd. 1965, 350 EUR mes. in stroški, 2 X varščina, prevzem možen takoj. KRANJ - mestno jedro, oddamo več pisarn, velikosti od 18 - 37 m2, 7 EUR/m2 in stroški. POSLOVNI PROSTOR PRODAMO RADOVUlCA - poslovni prostor, na novo urejen, z dvema vhodoma, PR, 70 m2 + klet 31 m2,1. izg. 1990, v kleti je skladišče in savna, prodamo za 30 mlo SIT. LOKAL PRODAMO KRANJ - HUJE trgovski lokal v izmeri 94 m2, obnovljeno I. 1990, prodamo za 19 mlo SIT. PLANINA III - lokal, P, 35,5 m2, primeren za razne dejavnosti (pisame, trgovina, frizerski salon...), I. izd. 1987, prodamo za 12,5 mio sn. KUPIMO KRANJ - kupimo veČ eno- in dvosobnih stanovanj za že znane kupce. KRANJ - UUBUANA ob avtocesti kupimo zazidljivo zemljišče od 1000 do 1500 m2 za gradnjo poslovne stavbe. www.mike*co.si 4 * < 1/1 S N ■ Torek. 21. decmbra 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN izDenLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Qoren)skj Qlas, d o o , Zotsova 1. Kranj H f.. I ■K ZAZIDLJIVO PARCELO Poljanska dolina, 1.000,00 m2, asfaltni dovoz, sončna lega. 9 040/308-250 i040i000 KUPIM PARCELO, zazidljivo, 500 - 1000 m2. Kranj - bližnja okolica, takojšnje plačilo, « 040/413-281 10400816 POSLOVNI PROSTORI ODDAM GOSTINSKI LOKAL V ŠKOFJI LOKI -PICERIJA, 85 M2 + VRT. S 041/647- 2 57 10400831 ALBIS, d.0.0. Savska cesta 34, Kranj Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 KAVA BAR, v centru Kranja, 9 041/692-821 10400708 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM CITROEN AX, I. 93, črne barve, cena: 129.000 SIT « 041/386-683 10400987 FORD MONDEO 1.9 TDI, I. 98, vsa oprema, bele barve, cena po dogovoru, 9 041/585-985 10400988 HONDA CIViC 1.4 IS. I. 98, klima. ABS, kot nov. 9 04/23-43-100 i040iaio • LADA SAMARA, I. 87. reg. do 1. maja, 04/25-11-810 10400967 Bratov Piapiotnik 10, 4202 NaWo TeL.FüX 04'257-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER A\n"OMOBILSKIH ^ BLAZllCEV ^kAr ^MOHROEi NISSAN PRIMERA 1,6 GX, vsa oprema razen klime, prvi lastnik, 8 04/23-43- 100 10401006 OPEL ASTRA 1.6, I. 96. karavan, redno servisiran, lepo ohranjen, 8 04/23-43- 100 10401009 PEUGEOT 406 1.8, I. 00, avtomatska klima, ABS, komplet oprema, 8 04/23-43-100 10401007 SEAT iBIZA, I. 04, 5 vrat, atu platišča, klima, kredit na položnice, S 041/543- 876 10400970 « SEAT LEON 1.9 TDI, I. 01, reg. 02, klima, ABS, komplet oprema, 8 04/23-43-100 10401008 SUZUKI SEDAN, I. 04, 44.000 km. reg. v novembru 02, vreden ogleda, prodam, 8 04/202-63-39 i0400826 VOLKSWAGEN GOLF IV, I. 98, metalne barve, 8 04/204-51-00 i040i00i ZASTAVA 101, I. 90, zelo dobro ohranjen, 8 041/78-79-95 i0400972 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, tudi totalk, 8 031 /770-833 i0400362 AVTODELI IN OPREMA PRODAM CITROEN AVTOODPAD, rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, 8 04/50-50-500 10400783 PNEVMATIKE, Eskimo S3 165x70R13, Eskimo S2 155x70R13, 8 031/707^ 54 2 10400986 OSTALO PRODAM ODKUP • PRODAJA, rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis, Mepaxd.o.o,, s 04/23-23-298, 041 /773-772 i0400047 Prodaja RABLJENIH VOZIL, prepis lastništva, urejanje financiranjea vozila (tudi če ni kupljeno pri nas) v Kranju, Mirka Vadnova 7, Primskovo (včasih Lesni-na). Caroline 66, d.o.o., Trnovlje 9, Cerklje, 8 070/666-990 io4ooo95 KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, lahko tudi totalko, prepis in odvoz na moje stroške, 8 031/629-504 10400056 STROJI IN ORODJA SPORT, REKREACIJA PRODAM PRODAM DVA MOTORJA, 11 KW. 1400 obr/min. Sork in 3 KW. 2800 obr/min R.K.. 8 04/23-10-077 10400995 POTRDILO, za nakup sezonske smučarske vozovnice Stari vrh, 8 04/51 -46-138. 051 /302-566 10400992 KUPIM CtRKULAR, manjši. Standart, 8 UMETNINE. 031/223-130 10400982 TRAČNO BRUSILKO, mizarsko, 300 cm z odsesavanjem in el. dvigom ter po-dajalnik. 3 kolesa, 8 hitrosti, izredno ohranjeno, 8 041/679-377 10400990 NAKIT KUPIM SPOMINSKI KOVANEC, zlatnik, izdelan I. 95 ob 100-letnici postavitve Alajževega stolpa, 8 041/979-321 10400997 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM SMREKOVE PLOHE, suhe in hrastova, garažna vrata, 8 041/347-413 i0400989 OTROŠKA OPREMA PRODAM KURIVO OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, otroško lupino 0-8 kg, pralni stroj Olympia, 8 040/247-508 10400916 PRODAM BUTARE, suhe, za kmečko peč ali kamin, 8 041/574-763 10400974 DRVA, metrska ali razzagana, možnost dostave, 8 041/718-019 i0400968 LESNE BRIKETE, za kurjavo, ugodno prodam, 8 04/53-31-648. 040/88-74- 25 10400849 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM ZAJČKE, levjegrivce, morske prašičke, činčile in rjave udomačene grlice. 8 040/307-353 i0400774 PODARIM OBVESTILA MUCKE. ČB. stare dva meseca, 8 04/23-28-006, 041/529-986 i0400435 lUV 20% BOŽIČNI POPUST za usn ena oblači la, torbice in dodatke v lUV trgovini v Mercator Centru Kranj in vseh lUV trgovinali po Sloveniji. Vabi en •oiNu^ntj^-vndTJhra;. jj JlVrhrcr STANOVANJSKA KMETIJSTVO OPREMA KMETIJSKI STROJI POHIŠTVO PRODAM PRODAM OTROŠKI DVOSED, nerabljen ali ga zamenjam za otroško posteljico, vse po dogovoru, 8 031/747-061 i0400966 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM POMIVALNI STROJ, Bosch SGS 5602, prostostoječ, star 5 let, rabljen dve leti, 8 041/821-263 10401003 STIKALNA URA, za dvotarifni števec, pregledana na servisu, cena 12.000 SIT, 040/72-56-46 10400981 MOTORNI KULTIVATOR. Honda 4,2 KM s priključki, cena po dogovoru, 8 01/36-12-354 10400985 KUPIM FREZO, za zemljo, za traktor T.V. ali Pasquali, priključek na 4 vijake, 8 04/51-41-438, 041/677-605 i0400994 KOTEL, za žganjekuho od 50 do 80 I, prekucni z destilacijsko posodo, 8 041/280-376 i0400978 NAKLADALKO, gnoja HU4. trosilnik gnoja, pajek SIP, cisterno creina 2200 I, sadilec krompirja in starejši traktor Uni-verzal ali IMT, 8 041 /987-582 i040i0ii POSLOVNI STIKI PRIDELKI PRODAM Hodimo «godne gotovinske ter avtomobilsko kredite do 8 let za vse zaposlene In apokejence (01.09). možnost obremenitve osebnega dohodka do polovtee. Star kredit nI ovira. Pridemo tiKlI na dom. Tel.: 02/25-24^26, gsm 041/750-560, 041/331-991. NUMERO UNO Tr^na z motormim vosK K<*Đv«cAot>«(1.SJ) M«9cstil 22,2000Uahbai GLASBILA PRODAM JABOLKA, neškropljena in domače žganje, 8 04/22-51-225 i0400969 KROMPIR, krmilni, večjo količino, 8 04/231-23-91 10400973 NOVOLETNA DARILA, med in medeno žganje, prodam nakladne panje, 8 051/351-845 10400980 VINO, kraški teran in domač kraški pršut, odlične kvalitete, dostavimo tudi manjše količine, 8 041/614-862 10400125 VINO, dobro, naravno, bolo in rdeče ter žganje, 8 04/53-36-619 10401012 VINO, rdeče, dolenjsko, 8 041/519-579 10401019 VZREJNE ŽIVALI PEVSKI OJAČEVALEC, Montarbo, model 453. zvočnike in ele. kitaro za 50.000 SIT, 04/533-10-15,041/890-519 10400999 PRODAM KRAVO simentalko tretjič brejo. 041/214 050 10400770 2 i ra > § o M O O ^ s t 03 O C3 Pri objavi malih oglasov sta bila objavljena dva oglasa pod šifro "BLED", zato prosimo vse, ki ste se oglasili na oglas: "POMOČ V GOSPODINJSTVU, lahko mlajša upokojenka (okolica Bleda) za čiščenje in vzdrževanje večje stanovanjske hiše na Bledu, lasten prevoz zaželen", ponovno pošljete ponudbo s pripisom BLED - HIŠA. BIKCA IN TELIČKO, simentalko, staro 12 dni, 8 04/253-13-52 10401022 ČB BIKCA, star en teden, 8 041/506- 183 10400977 ČB BIKCA, starega en teden in bazen za mleko 500 t, 8 04/231-02-76 10401018 KOKOŠJ, nesnice za 100 SIT. Zadraga 18, Duplje, 8 04/595-84-05 i0400896 KRAVO, simentalko, nebrejo, pašno in traktorsko škropilnico, dobro ohranjeno, 8 04/533-88-92 i0400984 PRAŠIČA, za zakol, 8 04/2523-28110400996 TELIČKO, simentalko, stara 4 tedne in bikca sivo rjavega, starega 14 dni, 8 04/57-23-108 i0400963 VEČ KONJ, in zapravljivčka, 8 031/837-851 10401004 KUPIM BIKCA, simentalca, starega 7 dni, 04/533-80-54 10400979 TELIČKE, simentalke, stare sedem dni, 041/593-642 i040i02i Zaposlimo komunikativne in vztrajne sodelavke za delo v pisarni. Delo je za daljše obdobje, primerno tudi za mlajše upokojenke in študente. Za dodatne informacije pokličite PD, d.d., 04/201-06-85 (Tina, Tanja) Prešernova družba, d.d., Opekarska 4/a, Ljubljana ZAPOSLITVE NUDIM DEKLE, v kava baru v popoldanskem času. Kamazi, d.0.0., C. na Brdo 30, Kranj, 9 031/618-760, 041/369-051 i040097i KUHARICO. I. 96, z izkušnjami 3,5 let, za nedoločen čas. Titanil<.d, Danica Razboršek s.p., Britof 120, Kranj, 9 040/230-5^5 10400750 KUHARJA, samostojnega, za nedoločen čas. Gostilna Logar, Hotemaže 3a, Preddvor, 9 041 /369051, 041 /335-979 i0400685 PICOPEKA, in dekle za strežbo, zaposlim. Pavlin Dare s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica, 9 031/325-442 i0400338 ZAPOSLIMO VEČ DEKLET, za strežbo. Lahko tudi starejše osebe. Tedensko plačilo. Okrepčevalnica Celar, Kokra 81. Preddvor, 8 040/372-076 10400767 IMATE V SLUŽBI PREMAJHNO PLAČO?, Namenite nekaj časa za dodatni zaslužek in nas pokličite! MK2, d.d., Slovenska 29, Ljubljana, 9 070/610-118 10400347 ZASTOPNIKOM, redna zaposlitev, za terensko prodajo artiklov za osebno nego, zagotavljamo uvajanje v delo ter najboljše pogoje za zastopnike in stranke.Sinkopa, d.0.0. Žirovnica 78, Žirovnica, 9 040/606-345, 041/793- 367 10400123 AVTOMEHANIKA, in poslovodjo za trgovino z rezermimi deli. AG Gantar, d.o.o., B. Praprot-nik 10, Naklo, « 04/25-76-050 i0400820 MESARJA, za delo v marketingu, plača 180.000 SIT neto in stimulacija, za bivanje možnost uporabe garsonjere. Pogoj primerna izobrazba in izkušnje s področja dela. Delo na področju Domžal. Pisne vloge z opisi pošljite na : Politex d.o.o.. Cesta borcev 1, 1235 rado 10401024 SLIKOPLESKARJA. izkušenega, zaposlimo. Megamatrix, d.o.o., Staretova 39, Kranj, 8 041/421-820 10400535 MOŽNOST, mesečnega dodatnega zaslužka. Tomaž Jerančič s.p., Reševa 14, Kranj, 8 041/784-151, 041/43-43-83 10400367 IŠČEM INŠTRUKTOR matematike in fizike, išče delo: pomoč pri učenju in priprava na preverjanje znanja, 8 041/256-221 10400312 IŠČEM DELO, kot inštruktor angleščine, 8 031 /323-384 i0400540 DELO V RAČUNOVODSTVU, 8 031/35- 00-38 10400993 KOT ČISTILKA, ali podobno, v Kranju, 8 041/358-486 i0400895 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, predelne stene, nadstreški in garaže. Zagotovite si termin za leto 2005, PHG, d.0,0., Dvorje 45, Cerklje, 8 041/734-115 10400722 ODDAJAMO, renault trafic, nosilnost 950 kg, prostornina 5 m3, tudi z voznikom, Stolid, d.0.0., Dobro polje 10, Brezje, 8 040/328-834 10401017 PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE, za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. GELD d.o.o., Janeza Šmida 15, Jesenice, 8 04/580-60-26 10400250 RAČUNOVODSKE STORITVE, za podjetja, samostojne podjetnike in društva, dolgoletne izkušnje. Caroline 66, d.o.o., Trnovlje 9, Cerklje - PE Kranj Primskovo, 8 070/666-990, 070/40-30-20 10400094 SENČILA ASTERIKS, Roman Peter s.p., Senično 7, križe. ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE. PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE. Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje in svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času, 8 04/59-55-170, 041/733-709 i0400363 MATEMATIKA, POSLOVNA MATEMATIKA, in FIZIKA pomoč za vse šole in študijske smeri. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p.. Milje 67, Visoko, 8 04/25-31-145, 041/564-991 10400082 IZOBRAŽEVANJE ZASEBNI STIKI NA TURISTIČNI KMETIJI, v hribih prirejamo silvestrovanje za 10 do 15 oseb, 8 05/380-80-95 i040i0i3 RAZNO STORITVE PRODAM NUDIM GRADIMO, od temeljev do strehe, adaptiramo - reference kvalitetai. D.M.D., Ljubljanska 45, Kamnik, 8 031/327-119, milos.cvim@volja.net 10400343 CISTERNE, plastične za vodo ali kurilno olje 1000 I čiste. 8 041/320-701 10400965 LESTVE, vseh vrst in dolžin dobita Zbilje 22, 8 01/36-11-078 i0400738 ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oči, sin, brat in stric PAVEL OBLAK Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveČe. Zahvaljujemo se gospodu župniku Mitju Štirnu in duhovniku Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebni službi Komunala Kranj in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Čirče^ december 2004 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete FRANCKE KOROŠEC Ukčeve mame s Koprivnika v Bohii^ju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom za pomoč, izrečena pisna in ustna sožalja, podarjene sveče, denarne prispevke za cerkev in svete mase ter druge darove. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice in ZD Bohinj, dr. Tanji Leskovar in dr. Branki Bizjak, patronažni službi Bohinj, patronažni sestri Marini ter Rezki, Marjeti, Tončki in Marjani za vso skrb in pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Polž, pogrebni službi Novak, ge. Mariji Zupan za poslovilne besede ter vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena HVALA. VSI NJENI izhePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasl@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si iahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d o o., Zoisova 1. Kranj i > 1 .v'' _ I 1 ZADNJA STRAN / info@g-glas.si TAKo Tt^ »MAM MJtZt ICO. VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo 6/0 / MSOLA |C)2004. Ao*ncfiR9 aoiei». v»» pave« pnjften» TOREK / od-10°C do -2 SREDA od -8 °C do -2 "C ČETRTEK od -5 °C doO°C Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo in precej hladno. Ponekod po nižinah bo zjutraj nastala megla. V Največ sivih las inšpektorjem povzroča prodaja pirotehnike na črnem trgu. Za trgovce z dovoljenji pravila zelo stroga. Kraixj - Zakon predpisuje, kje in kdo sme prodajati pirotehnične izdelke in tudi, katere izdelke se sme prodajati. Najbolj varen je torej nakup v prodajalnah, ki imajo uradno registrirano to dejavnost in so pod nadzorom tržne inšpekcije in Ministrstva za notranje zadeve (MNZ). Vsaka prodaja zunaj prodajaln je že prodaja na črno. En primer, da prodaja na črnem trgu zares cveti: "Leta 1999 smo se trgovci dogovorili z našim uvoznikom, da petard ne bomo prodajali. In jih res nismo in smo se tudi odrekli temu zaslužku. Pokalo pa je ravno tako. Zdaj tega ne delamo veČ, še vedno pa prodajamo le petarde, ki imajo certifikat o ustreznosti in skladnosti, ki ga izdajo na Ministrstvu za notranje zadeve," je povedal Sašo Novak iz Pirotehnike Novak v trgovski hiši Tinex v Šenčurju. Novak je še povedal, daje najbolj problematična petarda "mega", ki jo prodajajo trgovci na črno, saj uradno ni dovoljena. "Vsaka prodaja zunaj prodajaln je že prodaja na črno, na primer na sejmih, v okolici šol, ..." je pojasnil glavni tržni inšpektor Roman Klado-šek. Inšpektorji tudi preverjajo, ali so v prodajalnah, ki pa imajo dovoljenja, navodila na izdelkih napisana razumljivo, v slovenskem jeziku, Če se prodajalci držijo prepovedi prodaje mladini do 15. leta starosti. Trgovci smejo prodajati le pirotehnične izdelke prvega in drugega razreda, in razreda TI, ti so za teh- nične namene, ki jih smejo kupovati samo polnoletne osebe. Prodajalci pirotehnike morajo biti strokovno usposobljeni. Poleg ustrezne izobrazbe in potrdila o nekaznovanju morajo imeti narejen tudi izpit s področja po- Nova biatlonska zvezda spet doma Potem ko je osvojila srebrno" kolajno na šprinterski biatlonski tekmi na Norveškem, je Tadeja Brankovič odlično pripravljenost potrdila še konec tedna s tretjim mestom na Švedskem. V nedeljo se je presrečna vrnila domov. ■Brnik - Na brniškem letališču je bilo v nedeljo, kljub pozni uri, resnično praznično vzdušje. Številni prijatelji, navijači in predvsem domači so si namreč želeli čim prej stisniti roko novi biatlonski zvezdnici Tadeji Brankovič iz Vašce pri Cerkljah, ki je na zadnjih dveh postajah letošnjih tekem svetovnega pokala osvojila drugo in tretje mesto. Posebej nestrpen je bil Ta-dejin oče Peter, ki mu je "grozila" uresničitev stave izpred let, da mu hčerka ob vsakem vzponu na zmagovalni oder lahko pobarva lase po njenem izboru. Seveda je simpatična Tadeja napoved o novi očetovi frizuri izpolnila takoj po opravljenih carinskih obveznostih, oče pa se Tadeja je že na letališču izpolnila stavo in očetovo frizuro spremenila v zeleno-rdečo. RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva ul. 6. KRANJ TELEFON: (04) 28i2< <04) 2812- (04)2022 (051) 303 TAX: (04) 28i 2 <0<4) 2812 «FrMKCUA TRŽENJE PROGRAM RSDAKrUA TRŽENJE F-poStn: % radiokratij^raciio-kranj.si spletna stran: www.radio«-kranj«si nHJBniJ PÜSLUSflnH RHii:.;: s rj f , * t v LOTO Rezultati žrebanja 51. kroga igre na srečo 19. decembra 2004 Izžrebane številke: 2, 8, 19, 21. 29, 33, 36 in dodatna 23 Izžrebana Lotko številka pa je: 531417 V 52. krogu za se.dmico predvidoma 20.000.000 SIT dobitek LOTKO predvidoma 54.000.000 SIT novega "izgleda" še malo ni branil, saj je pač mož beseda. Tako kot Tadeja, ki se je kot najstnica odločila, da ne bo odnehala prej, preden se ne dokaže med najboljšimi na svetu. "Veliko odrekanja je bilo potrebno v zadnjih letih, nekajkrat sem celo premišljevala, da bi zaradi bolezni in poškodb odnehala, toda sedaj sem zadovoljna, da sem vztrajala. Tekmovala bom vsaj do olimpijskih iger prihodnje leto v Torinu," je navdušeno in nič utrujeno pripovedovala v nedeljo ponoči na brniškem letališču, natanko ob polnoči pa je za trenutek utihnila, saj ji je zbrana vesela druščina domačih, prijateljev in znancev zapela čestitko za 25. rojstni dan. Vilma Stanovnik, feto: Gorazd Kavčič znavanja izdelkov, polnjenih z eksplozivi. Zato pogosto te izdelke prodajajo prav v specializiranih trgovinah za lov in ribolov. Dobite jih tudi v OBl-ju, vendar nam na nekaj vprašanj uradno niso odgovorili. Ne prodajajo pa jih v Merkurju in v hi-permarketu Mercator v Kranju in v trgovinah Mavrica. Pirotehnični izdelki, katerih glavni učinek je pok, se smejo prodajati le decembra, uporabljati pa le med 26. decembrom in 2, januarjem na določenih mestih. Od kulture obnašanja posameznika pa je odvisno, ali bo ta določila spoštoval. In Če se svetlobnim učinkom pirotehnike, o motečem poku niti ne bi razpravljali, ne morete upreti, je pametno kupovati tam, kjer vam bodo znali svetovati in kjer imajo izdelki ustrezne certifikate. Vse prepogosto prihaja do poškodb, tudi "sam svoj mojster" človek pač ne more biti na vseh področjih ... Suzana P. Kovačič, foto: Polona Mlakar Baldasin Danes izšlo Ločanka 4 Brezplačno za občane in občanke občin Škofja Loka, Železniki, Žiri In Gorenja vas - Poljane Novice izpod Krvavca Brezplačno za občanke in občane občine Cerklje Novorojenčki Minuli teden smo Gorenjci dobili 44 novih prebivalcev, od tega v Kranju 35, na Jesenicah pa 9. V Krai\ju je izmed 35 novorojenčkov na svet prijokalo 23 deklic in 12 dečkov. Med deklicami sta bili tudi dve sestrici dvojčici. Najlažja je bila seveda ena izmed njiju, kije tehtala 2.040 gramov, naj-težja pa je bila tokrat prav tako deklica, tehtnica ji je ob rojstvu pokazala 4.050 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 9 novorojenčkov, med njimi 5 deklic in 4 dečki. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3.930 gramov, najlažjemu dečku pa so vpisali 2.600 gramov porodne teže. V Kranjski Gori smučajo Na sončno soboto je bil v Kranjski Gori smučarski festival, ki je privabil številne smučarje. Povprašali smo jih, kaj menijo o urejenosti smučišč. David Primožič iz Loma Storži- r pod čem, sicer svetovni prvak v telemark smu- "Glede canju: na to, da temperature za izdelavo umetnega snega niso prave, sem zelo zadovoljen. Imajo urejeni vsaj dve manjši progi, da pridejo ljudje v stik s snegom. Snežna podlaga je res dobra in je ne prebijaš do kamnov. To je pomembno za nas, ki smo malo bolj zahtevni smučarji, in za re-kreativce. Kranjska Gora je za povprečnega smučarja zelo primerna, ker nudi od čisto začet-niških terenov do zahtevnega Dolenčevega ruta in svetovno zahtevnega poligona v Podko- renu. t» Slavko Vidic s Predmeje nad Ajdovščino, starosvetni smučar: "Vzdušje je dobro, urejenost pa slabša. Sem kar nekoliko razočaran, da je tak center, kot je Kranjska Gora, tako slabo zasnežen. Čakati, da bo vse narava dala, ne gre. Tu smo večkrat, ko nastopamo s staro smučarsko opremo. Preden prideš do centra kraja, sploh ne veš, da prihajaš v smučarsko središče. Več oznak bi moralo biti, kot je to v Italiji in Avstriji. Ti smučarski centri so Kranjsko Goro prehiteli, kar je res škoda. Snježan a Merčep iz Osijeka: "Sicer je lepo, le prevelika gneča je. Tu smo prvič, rezervirano smo imeli na Voglu, vendar tam ni snega. V primerjavi s tujimi smučarskimi centri ni velikih razlik, vendar so avstrijska smučišča bolj uveljavljena. Kranjska Gora bi potrebovala daljše proge in več vlečnic." Tadeja Cerar iz Ljubljane: "Sem prihajamo vsak vikend. Te dni je glede na vremenske razmere smučišče kar dobro urejeno. Želela bi si snežno igrišče za otroke, pa vem, da ne gre. Je pa na voljo v sezoni. V primerjavi s tujimi smučarskimi središči je Kranjska Gora vsako leto boljše urejena, večja je ponudba in bolj se približuje centrom po Evropi." Mendi Kokot, foto: Gorazd Kavčič