UDK 808.63-087(436.4=863) Zinka Zorko
Pedagoška fakulteta, Maribor
GOVOR VASI ŽETINCI (SICHELDORF) V AVSTRIJSKEM RADGONSKEM KOTU
Žetinski govor je zgodovinsko razvojno del enotnega severnoštajerskega in panonskega jezikovnega področja: samoglasniški sestav in naglasne razmere so take kot v prekmurski narečni podstavi; soglasniški sestav in oblikoslovje sta bliže slovenjegoriškim govorom. V besedju je poleg številnih skupnih izrazov tudi veliko razlik.
The microdialect of Żetinci (Sicheldorf) is historically part of the North Styrian and Pannonian linguistic area: its vowel system and accent are the same as those of the Prekmurje dialectal base; its consonantal system and morphology are closer to the dialects of Slovenske gorice. In lexicon there are numerous common as well as quite a few specific expressions.
V republiki Avstriji živi slovenska manjšina ne le na Koroškem, ampak tudi na Štajerskem: v okolici Lučan (Lučane, Lučan; lučki)1 na Velikem Boču in v tako imenovanem Radgonskem kotu govorijo slovensko narečje v vaseh: Dedonci, Gorica, Potrna, Zenkovci, Zetinci in v okolici avstrijske Radgone.
Zetinci (Sicheldorf) imajo 65 hišnih številk in 230 prebivalcev; velika večina uporablja slovenščino kot jezik za medsebojno sporazumevanje, le pri rodu do dvajsetih let je pogostejša nemščina. Jezik se prenaša iz roda v rod v ustnem izročilu, torej živi le narečna socialna zvrst, knjižne slovenščine se ne učijo. V Radgonskem kotu je med slovensko govorečimi veliko prekmurskih priseljencev; njihovi predniki so se selili iz Prekmurja v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja, najpogosteje kot predstavniki najnižje družbene plasti - kot hlapci in dekle. Njihovi nasledniki ohranjajo prekmursko narečno podstavo in protestantsko vero. Avtohtoni prebivalci tega kota, katoličani, se samo zavedajo, da je njihov jezik »drugačen« od prekmurskega, zlasti v soglasnikih, oblikoslovju in besedišču. - Izbrani informatorji so avtohtoni Žetinčarji, rojeni v letih: 1903, 1926, 1955, 1970. - V vasi živijo kmetje; ukvarjajo se predvsem z živinorejo in poljedelstvom; farno cerkev in šolo imajo le v nemški Radgoni.
Cilj raziskave je bil, zapisati in posneti glasovno, oblikovno in besedijsko podobo govora, iz posnetkov pripovedi in pogovorov pa izluščiti posebnosti narečnega upovedovanja. Po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas sem za ta namen zapisala odgovore na 870 vprašanj.
1 Naglas in kolikost
Žetinski govor ne pozna tonemskosti, ton naglašenih samoglasnikov pa je le padajoč. Najstarejša naglasna pomika: zlâto —» zlatô, ôko —* ôko —> okô in umik duša —* dCiša sta potekala tako kot v vseh slovenskih govorih. Umik naglasa
1 Iz tehničnih razlogov je zapis jakostnega naglasa preprost: dolgi naglašeni samoglasnik je označen z ostrivcem, kratki pa s krativcem.
s končnega kratkega zloga na prednaglasni kratki samoglasnik je izvršen, vendar se novo naglašeni samoglasnik ni podaljšal (žena —* žena, nogà —> nôga). Premaknil se je tudi kratki naglas na prednaglasni polglasnik in dal današnji kratki široki e. Najmlajši so naglasni umiki tele vrste: (a) s cfl. dolgega končnega, zlasti odprtega zloga za zlog proti začetku besede: okô —* oko; (b) s kratkega cfl. zaprtega zloga za zlog proti začetku besede: širdk —> širok —> šorki, visdk —» vlsiki, globdk —> glôboki, studen^stüden+ec^stiidenec; mozolj—*mdzol; otàv-*àtava; (c) naglas se (deloma metatonično) umika na predpono ali predlog: zàvora, zàglozda, - pôdgan m, pdira 'požrl', nafčila, pri nas, pri vas, pri kon, pri čen, ötpren. V im. ed. srednjega spola seje ohranilo tudi končniško (nekdaj akutirano) naglaševanje: korejé, korejâ, pošteje, dr ožje.
V sklanjatvi samostalnika so ohranjeni vsi štirje naglasni tipi: nepremični na osnovi: ženin, ženina, róuka, róuke, nit niti, jàice jàica; premični naglasni tip: ôreh orèha, fôtif foti'va pastorek; tèle telèta (nasproti bremen bremena, vréimen vre-imena, sèmen semena); končniški naglasni tip: pès psà, tla, korejé\ mešani naglasni tip: nóus nosâ, plóut plotâ plotôuvje, zvôun zvonâ zvonôuvje, nóuga nogę, kosa kosé, gréd gredi, viiš viišt, nebóu nebà.
Naglasne razmere v tem govoru so podobne kot v prekmurskih in prleških govorih. Staroakutirani, novoakutirani in po naglasnem umiku mladoakutirani samoglasniki so ostali kratki in po izgubi tonemskosti prešli v kratke foneme.
2 Samoglasniki
2.1 Samoglasniški sestav:
Dolgi samoglasniki so: i, ü, u, é, ęi, óu, à, r.
Izvor: î <— i; ü п; ü l; é <— 3, ç, ë; éi I; óu <— ö, ç.
Kratki naglašeni samoglasniki so: i, U [ö], ù, è, ö, è[ô] â, r.
Izvor: —i', i;û<—(, i, ù*—û, ù;[ô]*—iir-, -ir-, -èm,-;è*—ë;ô*-Q, q, -tôt;;e<r-à-, à, ę, è, è, e-; à â, à.
Dolgi i je tudi naslednik dolgega ozkega e pred r: cîrkef, dvir, kîri, pirje, večir. A\ofonösepojavljapredr\nm: börklejörtoh, köra, šorki; dvöma. V položaju pred/i se kratki o zoži v u; guniš, kunec. Nenaglašeni samoglasniški fonemi so i, u ii, e o, a; poleg r se pojavljata tudi vokoida / in n: gôplce vilice, sveičnca.
Samoglasniški upad je minimalen, najpogostejši je v soseščini zvočnikov.
Za vse severnoštajerske in panonske govore lahko nastavimo enotni izhodiščni sistem dolgih in kratkih samoglasnikov (Rigler, 1963).
Dolgi samoglasniki:	Kratki samoglasniki:
i	ù	i	u
ei	ou	e
e 3	a
ç q	e	o
a	ç q
a
* Izgovor nezvočnikov kot v knjižnem jeziku.
Dolgi samoglasniki so nastali : i*—T; ei<—ë;e*—ê; ç *-ę;a*-a;q<r-Q; ou*-ö; з 5. Kratki: i <— i, (; ę ë, ë; ę <— ę, ę; e e, è; a <— a, d; q ç, ф; o o, ö;
ù u, ii; 3 <— 3, à
2.2 Samoglasniški razvoj
Dolgi cirkumflektirani polglasnik se je razvil v dolgi ozki e; dén, lén, vés. Besedi laž in čast nimata rednega odraza: prevzeti sta iz knjižnega jezika.
Kratki široki e je odraz za novoakutirani polglasnik v nezadnjem besednem zlogu in za kratki naglašeni polglasnik v zadnjem ali edinem zlogu: fsèhne, gène, meša, pèhne, premèkne, sèje, veški, pès. Nenaglašeni polglasnik se je podaljšal v široki e; ta v pregibanju večinoma onemi: stèber stèbra, pèkel pèkla, könec konca, kçsec kôsca, pojeb pôjba, péisek péiska, pétek pétka, dèdek dèdeka, àtek àteka. Prvotna oblika dvari je ohranjena: dvèri.
Odraz za stalno dolgi nosni ç je dolgi ozki e: glédam, imé, pét, pétek, préden; kléëao, méhka, péta. Staroakutirani ę je po splošnem slovenskem skrajšanju ostal kratek in po izgubi akuta prešel v kratki cfl. široki e: dètelca, poklekniti, sreča, zèt(si). Naslednik dolgega cirkumflektiranega nosnega ç je óu: goubec, golóub, klóup, króug, móul, póuti, róuke. Staroakutirani nosni ç je po splošnem skrajšanju ostal kratek, sedaj cfl., a ozek o: döga, gęba, toča. Beseda kuča je verjetno prevzeta iz kajkavščine. Oblike pâvok pâvoka, pavočina kažejo izhodiščno paçkb s protetičnim v med samoglasnikoma.
Dvoglasnik éi je naslednik stalno dolgega jata: béili, beséida, gréih, léipi, léis, léita, méih, mléiko, sméih, sveiča, zvéizda. Zastopnik staroakutiranega jata je kratki ozki e: brèza, cèsta, lèto, mèsto, pèna, povedati, ręzati, strèha.
Dolgi cirkumflektirani etimološki o se je razvil v óu in tako sovpadel z odrazom za dolgi nosni ç: bóuh, mesóu, môué, nebóu, nôué, okóu, tóu; dvoglasnik pred zvočnikom j ni mogoč: gnôi, loi. Naslednik novoakutiranega o v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu je kratki ozki o: nosim, noša, prosim, škoda, vola, krop, pot, škof. Obliki kouža in stróuk kažeta na zgodnjo metatonijo. - Odraz za mlado naglašeni o je kratki ozki o: kotel, koza, psa; koša, kropa, poda, škofa.
Zastopnik dolgega cirkumflektiranega etimološkega e je é: iména, léd, méd, péë, pepéja, srcé; ér se je zožil v -îr: večer —» večir. Novoakutirani e v nezadnjem in zadnjem zlogu ter mlado naglašeni e so zastopani s kratkim širokim è: kmeta, meče, nèsa, péka, séden, zèlje, ženin, ženska; kmet, žren; čela, nèsen, rèbra, spèkla, žena.
Stalno dolgi i je odražen z i: list, pišen, svija, zima, zid. Staroakutirani, novoakutirani in po mlajšem naglasnem umiku naglašeni i so zdaj kratki: ftiči, hlža, lipa, riba, žila; ftič, miš, nič, nit, sit, prinas, visiki; v sklopih -il-, -li- se lahko i labializira v ü: kobiila, kobila, bliizi, motünca motilnica.
Stalno dolgi w je ü: liič, liiplen, olupi. Za staroaktuirani, kratki in za mladonagla-šeni^je odraz kratki ii. čiiti, kriiha, kiipa, obiiti,fkiip, kriih, kiip, tii, kliičanca, kupila, pliivati, stiidenec. Tudi prednaglasni in ponaglasni u se preglasi v ü ali pa že i: čiidak, liipina, sišiti, dišiti, pàzdiha, k brati.
Dolgi široki a je odraz za dolgi a: brada, dva, glava, grad, kovač, krdl, rast, hrast, trava, vdpno. Staroakutirani, kratki in mladonaglašeni a so zastopani s kratkim labializiranim ä: brata, krava, mati, žagati; brat, nas, nafčila.
Samoglasniški f je po opustitvi središčne zapore prešel v dolgi ü: čdn, dûben, dUgi, kunen, punin, tiičen, vûk, iûna. Staroakutirani in kratko naglašeni ł je dal kratki ù: bùha, dùga, pùna, vùna, pùn. Zanimiv razvoj je doživel samoglasniški l v besedi solza, skûjza sloza.
Dolgi r je ohranjen, staroakutirani r pa je pretežno dal kratki r: brf, grm, prst, vrh, trd, smrt, vrt. Zložni r je tudi iz rč: drevo —* drvôu: žrebe —» Irbé. Končni naglašeni sklop tipa cvrl se razvije v dva zloga: cvra, dra, mra, ira; v sklopu tipa črv pa je končni -v izgubil zven: brf, črf, obrf.
Skupini čre-, ire- sta, naglašeni, ohranjeni: črčivel, črčipje, čreišja, irbé.
Samoglasniški upad je mogoč le v soseščini zvočnikov; nedoločnik je večinoma dolg. Gradivo: prafti 'praviti', nèmre 'ne more', râzme 'razume'.
3 Soglasniški sistem obsega zvočnike l, r, m, , n, v, j in nezvočnike:
z i
f s š h p t č k c b d g
Soglasniki so v razvoju doživeli manj premen kot prekmurski govor. Zvočnik j je dobro ohranjen; mehkonebni pripornik h onemi le v končnici -aj ah v mestniku množine za vse tri spole; v začetku besede pred zvočnikom: Idče hlače, lâpec <— hlapec, rèn <— hren, sicer pa je obstojnejši kot v prekmurskih govorih. Sklop šč je olajšan v š: išen, kiišara, pojavlja pa se drugotni šč *— hč: ščen *— hčem. Palatalni ń ni ohranjen tako kot v prekmurskih govorih: izgubil je ali nosnost med samoglasniki in na začetku besede ali pa mehkost v vseh drugih položajih: kamèje, korejé, pitaje, lobâja, jiva, liikna, ôgen, skègen. Prehodni j se pojavlja v zaprtem zlogu pred -d, -n: zâjdni, zàjdnica, jâjnka, igàjnki. - Mehki Г je otrdel: kašel, kliič, krdl, stèla, vola, zèmla.
Nekdanji velarni l v edninskem deležniku za moški spol se najpogosteje premenjuje z a, za naglašenim a pa z o: med naglašeno pripono i ali č in končnim a se razvije komaj slišni (/):
-rl —> ra	cvra, mra, ira
-з/ —» -a	nèsa, môga, priša
-błdo	šdo 'šel'
-il —* -a	zdigna, nôsa, höda, dóuba dobil
-'il —> -ia	lovla (fovi|;|a, bl\j\a;) tudi šti\j\a 'Stil, ročaj'
-čl —> -a	vida trpa
-ëlè\j\a	mè\j\a, mlè\j\a, zè\j\a
-al —* a	dèla, guča, polâga 'pokładał živini'
-ùl-ü\j\a	ëà\j\a
V im. ed. se pojavlja nalikovni -I: kamel, 'kamen', ctgel, kotel, piišel, pfpel, prpra 'poper'.
Zobnoustnični v se govori pred samoglasniki, zvočniki in zvenečimi nezvočniki: voda, vino, vida, zobôuvje; na koncu besede in pred nezvenečim soglasnikom se premenjuje s f: fčeraj, nafčiti, ôfca, éréif, zdraf, prâf, brf, čfj, cirkef; v se pojavlja tudi kot proteza: viiš, viiha, viista.
Ustnični-/rj se na koncu besede premenjuje z -n: dèlan, z braton, črn <— črm. U pred ustničnikom se preseli za njega: umiti —» mùjti, ubiti —> bùjti.
Zveneči nezvočniki pred nezvenečimi nezvočniki in pred premorom niso možni: kri[Š\ križa, grô[p] grôba, šphj[s] špajza.
Soglasniški sklop dl je dal l: jdo, jèla, plè\j\a, plèla; dise različi v gl: gléitva. Sled nosnega ę je ohranjena v obliki méisenc.
4 Oblikoslovje pregibnih besednih vrst
4.1 Samostalniška beseda
4.1.1 Samostalnik
V sklanjatvi samostalnika je ohranjenih šest sklonov, v dvojini je mestnik enak dajalniku in orodniku. Števni samostalniki se pojavljajo v vseh številih: dvojina je trdno zakoreninjena. Samostalniki srednjega spola kažejo nagnjenje k feminizaciji že v ednini, v množini pa samostalnikov srednjega spola sploh ni več; četudi je končnica -a ohranjena, sta levi prilastek in pridevniški del povedka v obliki za ženski spol; v dvojini in množini je znana tudi maskulinizacija.
Samostalniki moškega spola
1. moška sklanjatev
Vzorec za nepremični naglas na osnovi:
žčnin -a -i	-a -i	-on
-a -of -oma -a	-oma -oma
-i -of -on -e	-aj -ami
Premični naglas: jèzik jezika, drex orèxa, fçtif fotîva 'pastorek'. Končniški naglasni tip pès psà ima varianto s posplošitvijo imenovalniške osnove pès pèsa. Mešani naglasni tip je ohranjen zlasti pri samostalnikih, ki v im. množine podaljšujejo osnovo z -ouv in prevzemajo sicer redko končnico-уе, npr.\zóup zoba zóubi zóup zóubi zóubon; dv. zoba zobóuf; mn. zobôuvje zobóuf zoban zobę zobàj zobami; tako še: plóut plotdplotôuvje; vrâg vraga vragôuvje; štorouvje, črvouvje, možouvje, roglôuvje, bogôuvje, zvonôuvje. Mešani naglasni tip pri samostalnikih, ki osnove v množini ne podaljšujejo: bik bika, dv. bika, mn. biki; kùkel kiiklâ, na štiri kiiklé 'vogal'. V im. mn. je končnica -i: brati, sini, golóubi; a tudi -je: pôjeb pojba pçjbje. Govor ne pozna preglasa za c, j, č, ž, š, torej: 5 kovačon, stricon. Samostalnik dèca je v im. mn. moškega spola; Dèca so odišli, v neimenovalniških sklonih pa ženskega: decę\dęce dęci dęco o dęci z dècoj. Zaradi narečnih naglasnih zakonitosti ni kolikostne premene: zèt zêta, brat brata.
Morfonološke spremembe končnic:	-i, -om —* -on; -óv | -ov —► -óuf\ -of; -ah
—* -aj. Končnici -aj in -ami sta posplošeni iz 1. ženske sklanjatve; v mestniku dvojine je dvojinska končnica -oma prevzeta iz orodnika. Rod. z ničto končnico se pojavlja pri samostalniku péinezi, péinez.
V 2. moško sklanjatev spada pregibanje besede oča v ednini, le da je v orodniku končnica -on: oča oče oči očo oči očon. Svojilni pridevnik se glasi dčin.
Primerov za 3. moško sklanjatev ni. Posamostaljeni pridevniki se sklanjajo po 4. moški sklanjatvi tipa visiki.
Samostalniki ženskega spola
1.	ženska sklanjatev
Nepremični in končniški naglasni tip sta se zenačila, saj se je kratki končni naglas umaknil na kratki široki e, ki je refleks za kratko naglašeni polglasnik, torej lipa, mègla.
Vzorec: Up -a -e -i -o -i -oj
-i -0 -oma -i -orna -orna -e -0 -an -e -aj -ami
Mešani naglasni tip: nóuga (nalika róuka) nogé, nóugi nogóu nóugi nogöj; dv. nóugi nóug nogâma nóugi na nogama z nogäma; mn. nogę nóug nogan nogę nogaj nogami. Opozoriti je treba na končnici -oj v or. ed. in -oma v daj. mest. in or. dv. pri nepremičnem naglasnem tipu, pri mešanem naglasnem tipu je končnica -âma ohranjena.
2.	ženska sklanjatev
Nepremični naglasni tip:
nit	-0	-i	-i -0	-i	-joj
	-i	-i	-oma -i	-oma	-oma
	-i	-i	-an -i	-aj	-ami
Mešani nagi
kléit kleti kletéi kleti kleti kleti
i tip
kléiti	kléit
kletàma	kletéi
kletan	kleti
kléiti kletjôj kletâma kletàma kletaj kletâmi.
Tako se sklanjajo: nouč noči, óus osi, gréd gredi 'greda', póut poti, viiš viiši, oči. Samostalnik krf se sklanja takole: krf, krvi, krvi, krf krvi krvjôj. Samostalniki na -ev se v ednini sklanjajo po 2. ženski sklanjatvi: tikef tikvi tikvi tikeftikvi tikvoj; dv. tikvi; mn. tik ve; tako brèskef breskvi, biikef, biikvi, cirkef cirkvi, mlatitef mlatltvi, potkóuf potkôuvi 'podkev'. Samostalnik hči: či čiri čiri čir čiri čiroj.
3.	ženska sklanjatev. Z ničtimi končnicami se pregibajo prevzeta lastna imena kot M ici, Inge in priimki za ženske.
4.	ženska sklanjatev posamostaljenih pridevnikov je enaka ženski pridevniški sklanjatvi.
Samostalniki srednjega spola
Razdelimo jih lahko na štiri podvrste:
1. Sklanjatveni vzorec je ohranjen v vseh treh številih, vendar se samostalnik v množini ujema s pridevnikom ženskega spola:
jajc- -e -a -i -e -i -on, -i -0 -oma -i -orna -orna -a -0 -on -a -aj -ami (naše jäica so léipe)
Tako se sklanjajo: lęto, dv. lèti, mn. léita (so bilę), grlo, dv. grli, mn. grla, mn. kóula so bilę nouve.
2.	Samostalnik ima obliko in spol ohranjena le v ednini in dvojini, v množini pa prevzema končnice ženske sklanjatve in prehaja med samostalnike ženskega spola: ed. drv o, dv. drvi, mn. drve; drvôu dréiva, dv. dréivi, mn. dréive, šilo, dv. šili, mn. šile. °
3.	V dvojini in množini prehajajo med samostalnike moškega spola zlasti tisti, ki osnovo podaljšujejo s -t- ali z -n-: tèle telèta, dv. telèta, mn. telèti; tèmen temena dvojina temena, mn. temeni; pri teh samostalnikih se podaljšana osnova prenese tudi v imenovalnik: brèmen, vréimen, sèmen (je bilóu nôuvo).
4.	Beseda že v ednini preide med samostalnike ženskega spola: kolèna kolène, črčiva éréive, ökna ôkne, gnéizda gnéizde, pèra père, óuka óuke, mn. oči, rèbra rèbre.
Govor ne pozna podaljševanja osnove z -es-; nebésa imajo le množino in so ženskega spola.
Naglasni tipi: nepremični - jàjce, vréimen; premični - tèle telèta; končniški - tlà, korejé, irbé irbéta, ojé ojd; mešani -nebóu nebà, senóu send, prosóu prosa.
Samoedninski samostalniki, tj. snovna, skupna in pojmovna imena, ohranjajo srednji spol: vino, iito, ielèzo, mléiko, jaušje, gabirje vrbje, ieléizje, vôgelje; gostiivaje, poldgaje, iegnâvaje; prav tako tudi samostalniki s končnico -e.: póule, zèlje, jajce, lice, srcé; množinski samostalniki vus ta, jętra, pliiča, tla so ženskega spola.
4.1.2 Samostalniški zaimki
jas mène mèni mène
ti
tèbe tèbi tèbe
me mi me
me ni
mènoj
te ti te
tèbi tèboj
miiva/miivi ndj nama ndj
vuva vdj vama vdj
naj
nama
naj
nama nàma
mi (m ž) nàs nan nàs
nas nan nas
(pri) nas nami
viivi	vi (m ž)
vaj	vds vas
vâma	van van
vaj	vas vas
vama	(pri) vas
vama	vami
248		Slavistična revija, letnik 37/1989, št. 1-3, januar-september	
Ùn lino		ùna	uni une
jèga	ga	j? je	/ix jix
jèmi	mu	joj	jin jin
jega	ga	jó jo	je je
(pri) jen		Pnjoj/prjoj	jix
	jèn	jöj	jimi
ùnivadvd (	m) ùnividvéi (ž)		
jéva	jévi		
jima			
jéva	jévi
prjima z jima
4.1.3 Vprašalna zaimka sta što (xto < kbto) in kaj. Sklanjatev: što koga kômi koga prikon/prkdn s kon; kaj česa čemi kaj pričenlprčen s čeri.
Vlogo oziralnih zaimkov kdor in kar opravljata što in kaj. Nikalna zaimka sta niše nikoga, nič ničega. Poljubnostna sta što in kaj, mnogostna malošto, màlokâj.
4.2 Pridevniška beseda
4.2.1 Pridevnik
Pridevniki se sklanjajo po pridevniški sklanjatvi. Izenačile so se končnice mest. in or. ed. ter daj., mest. in or. dv. V imenovalniku dvojine se navidezna določna oblika podaljša z -v-; léipi, dv. léipiva, mn. Ičipi. Pridevniška oblika je izgubila možnost izražanja določnosti in nedoločnosti, zato se pojavlja ob določnih pridevnikih člen določnosti ta. Večina pridevnikov se v imenovalniku ednine moškega spola končuje na -i, izjeme so le pridevniki na -en, -ast: beteten, žifčen, čeden 'pameten', lagoden, blèkast. Prim, še: visiki, nisiki, šorki, sléipi, gliixi, plantavi'še past', piiklavi, siixi, slóuki, debèli, globoki, plitvi, lèhki, imètni 'težak', méhki, tiiji, leséini, snežeini.
Sklanjatev za moški spol:
čeden -ega -emi R/I -en -en čedniva -ih -ima I -ima -ima čedni -ih -in -e -ih -imi
Posebna sklanjatev za ženski spol je le v ednini; v dvojini in množini so posebne končnice le v imenovalniku in tožilniku: čedna čedne čednoj čedno čednoj čednoj; dv. čednivi; mn. čedne. Za srednji spol: čedno čednega; dv. čedni/čedna - maskuli-nizacija; mn. ččdne/čedni - feminizacija/maskulinizacija. Kakovostni pridevniki izražajo lastnosti v večji ali manjši meri. Stopnjujejo se z obrazilom -ši v primerniku ali pa opisno z bole: mladi mlajši najmlajši, veliki vekši najvčkši; vôuski bôle vôuski nàjbàle vôuski.
4.2.2 Pridevniški zaimki
Svojilni zaimki: môj màja môjo; môjega, môje - dv. möjiva dvâ, môjivi dvéi; tvoj tvôja tvojo; tvpjiva dvâ tvçjivi dvéi; svôj, svoja svojo; jègof/jègovi;jèjni; nàjni, vâjni (jihov(i)); naš, vaš, jihov(i).
Kazalni zaimki:
tôt i tôta tôto, tôtiva dvâ totivi dvéi, tôti töte tisti tista tisto, övi öva ovo; takši takša takšo
Vprašalni, oziralni in poljubnostni zaimki imajo enako obliko: kiri -a, -o, kakši -a -o.
Števniki
Glavni števniki: èden/èn èna eno; dvâ dvéi, dvéih, dvöma, dvöma, dvöma; triję/tri tréih tréin tréih tréimi; štirje/štiri; pęt, èdenâjst, dvâjsti, èdenodvajsti, trésti, stóu, tâuznt. Štejejo: edenoštirdeset - v Prekmurju pa štirideset eden.
4.3 Glagol
Sedanjiška spregatev priponskih glagolov: nèsen -š -•; -ma -ta -ta; -mo -te -jo. Brezpriponski glagoli: sen si je, sma sta sta, smo ste so; bôun, jéin, dân se spregajo navadno. Velelnik: nèsi, -ma -ta, -mo -te; böj -ma -ta, -mo -te; jéj; dâj.
Preglednica po glagolskih vrstah: nèsti nèsen; nèsi nèste; nèsa nèsla nèslo, dv. nèsla, ž. nèslei, mn. nésli nèsle; odnešen; iti; iden/grén; Idi; šao šla šlo, dv. šla šlei, mn. šli šle; mréiti mérjen, mra; mlèti, mèlen, mlèja, mléila; zdigniti, zdignen, zdigni, zdigna, zdignila; viditi, vidin, vida vidla; trpeti, trpin, trpa trpéila trpèlo; bojâti se, bojin, bôj se, bôja se bojâla bojalo; živeti, živin, živi žifte, živa zivéila živelo živeli; nositi, ndsin, nosi noste, nosa nosla nosilo nosila nosilei nosili nosile; loviti, lovin, Idvi Idfte; lovi(j)a lovila; dèlati, dèlan, dęlaj, dela delala; »hoteti«: šččn, šteja šteila štelo.
Deležniki brezpriponskih glagolov: bi(j)a bila bilóu, dv. bilâ biléi, mn. bili bilę; jào jéila jèlo, jèla jèlei, jèli jèle; dào dâla dalóu, dalâ daléi dali dalé.
V sedanjiški spregatvi je posplošena priponska spregatev tudi pri atematičnih glagolih. V 1. osebi dvojine je osebilo -ma. Velelniška pripona i v dvojini in množini odpade: nèsma, nèsmo, löfta löfte. V deležniku na -l za moški spol prevladuje končnica -a, le za naglašenim a je o: nèsa lovi(j)a, šte(j)a, znào, dào. Deležniška oblika za ženski spol v ednini ima odraz za dolgi jat: trpéila, jéila, šteila, živeila. V dvojini je bila končnica za ženski spol jat in danes je ohranjen odraz jata tako v naglašeni kot v nenaglašeni končnici pri vseh glagolih: daléi, šlei, biléi, néslei, zdignilei, vidlei, lovilei, dèlalei. Nedoločnik je večinoma dolg. Pogosta je tvorba nedovršnikov tipa leičen, odàvlen, šivlen.
5 Besedje obravnavanega govora ohranja slovensko kmečko izrazje; med samostalniki so mlajše prevzete nemške besede za novejše predmete in pojme. V besedišču je ohranjenih veliko slovenskih starin. Primerjava z besedami v prekmurski vasi Brezovici pri Puconcih (20km razdalje) kaže na razlike. Nekatere so. fonološke, zaradi različnega razvoja fonemov h, šč, h, j, druge so oblikoslovne
-	različne končnice v pregibanju, tretje so madžarizmi (teh v Radgonskem kotu ni veliko), četrte pa so posledica različnega razvoja po 14. stoletju in drugačnih jezikovnih in kulturnih vplivov. Navedena bo najprej žetinska in nato brezovška oblika: tdužnt - jèzero; sliixe - sènca; viista - lömpe, gut - šine k; pešlca - pesnica; pešica - prgišče; lamp - črv0u 'trebuh; lümpice - obisti 'ledvice'; sklep - kiičet 'kolk'; pokâpaje - sptévod; klabiik - krščšk; hddrca - róubec 'ruta'; pdčli - copate; knôf
-	gomba; štčiga - stûba; goplce - rašoške 'vilice'; kopaja - korito: štor - pen 'tnalo'; kšeft - bduta 'trgovina'; kaišlar - ialär; krùza - kùkorca; povitica - pogača; vüzen
-	vèlka nouč; fiinkišti - risäli; škof - piišpek; tègen - blagoslof; ženin - mladoženec; žegnana vôda - blagosldvlena voda; verkcàik - šker; kopica - oslica; dfca - birka; kiira- kok0uš; rastlina - zraščehč; cmerèka - džalič, sir- kisilâk; jajce - bilica, vùjtrma
-	vgôjno 'zjutraj'; odvečera - popoudnéivi: tii - èti; krès - préik, sivi - séiri.
Panonske besedne posebnosti so obema govoroma skupne. Gradivo za Žetince: giičati govoriti, péinez denar, polägati pokladati živini, paščiti se podvizati se, čemeriti se jeziti se, zâtanek tilnik, korečji kurji, ozimica trepalnice, barusi brki, čuntalčdunta kost, čobe ustnice, srâkca srajca, vajnkiš blazina, vzglavnik, jdjnka krilo, švèlja šivilja, šnajdar, šouštar, lèder; cvèk žebelj, špajz, hiža, dvèri, šporhet, hàmer, ploh hlod^/a/a, ograček vrt, ogratsadovnjak, rihtaržupan, mêla moka, liipati ličkati, štiiček štorž, čela čebela, gérpe satovje, fašenk, remènka pirh, vèlka meša veliki šmaren, diišni dén verne duše, brèsmec butara, zddvaje poroka, snèha nevesta, prédganca prižnica, lùster lestenec, kóula (mn.) voz, potač kolo, lestvične kóula lojtrnik, lanc veriga, zdglozda cokla, m/afecmlatič,/?/d.s/ kopica, vodir oselnik, krbiila košara, stvdr živina, bak tele, kokóut petelin, rèca raca, projnik prolek, kdjnžar merjasec, sumič komar, tôr dihur, podjéidec bramor, pažnoht parkelj, škrampel krempelj, jesènovec jesen, griijška hruška, gubač šiška, malina murva, krumpiš krompir, grah fižol, tikef buča, liik čebula, prpel prpra poper, blâja deska, klinec nagelj,motiinca motilnica, betežen, bèteg bolezen, ndšec nahod,plàntavi šepav, pitati vprašati, spótiti se spomniti se, nevôula nesreča, podléisek zvonček, stopaj stopinja, tik stik, virstvo kmetija, grditi se gabiti se, bougecove očike marjetice; načik drugače, piiklavi grbast, blèkast trebušast, sprotoléitje pomlad, lèto poletje, tjèden teden, megdvno megleno, imèlje inje, sènska kositef čas košnje, šuma gozd, lóug gozd, tèmni lóug večji gozd, v vrhe v gorice, gę kje, khman kam, zdóumi od doma, sestrana sestrična, rôdbina, rôd sorodstvo, pdjeb pójba fant, domovina dom, deklina dekle, drgôuè zopet, fsigdar vedno, pd zopet, pre poudarni členek, nanč niti, sploh, vö poud. členek, ddkič dokler, ovačk drugače.
Imena njiv: sedenček, gręblca, krčojna, séjanca, hdisanca, góurno jdušje, mali talec. Imena travnikov: góurni travnik, vèlki travnik, próudnca, paša, špiilce, bréig, grtsec, biroši »tlačani«.
Literatura
Kolarič, R., Prleško narečje, Svet med Muro in Dravo, 1%8. Pavel, A., A vashidegkuti szlovén nyelvjârâs, 1909. Ramovš, F. Historična gramatika VII, Dialekti, 1935.
Rigler, J. Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, SR 1963.
---Pripombe k Pregledu..., SR 1967.
---Smeri glasovnega razvoja v panonskih govorih, 1973.
SUMMARY
Žetinci (Sicheldorf, Austria) is a village in the Radgonski Kot area. The area is populated by a number of immigrants from Prekmurje and Prlekija. The autochthonous inhabitants are Catholics and they perceive their dialect as different from the Prekmurje dialect.
The accent in the Žetinci microdialect is similar to that of the Prekmurje dialect. It also manifests retraction of the type okd —> ~ôko, Sirbk —* Strok —* Sörki; the prefix and preposition often attract the accent: zâvora, pri nas. Desinential accentuation is preserved in neuter nouns of the type poStejé. All the accentual types are preserved in the declension of nouns.
Vowel reduction is minimal, occurring most frequently in a sonorant environment.
The consonantal system of the Žetinci microdialect differs from the Prekmurje systems in the development of the sonorant j. The velar fricative h has changed to j only in the ending -ah —» -aj, but it has disappeared word-initially before a sonorant: hräsl —* râst; palatal n ' has not been preserved as in the Prekmurje dialects; palatal /' has lost ist palatality; the reflex of final -/ is -a, though following a stressed a it has developed into -o; v alternates with /when followed by a voiceless nonsonorant or by a pause; word-final -m alternates with -n.
The dual number is retained, there are also specific dual endings. The dative/instrumental desinence -oma has been generalized to the locative dual. The locative plural desinence -aj is used for all genders. The feminization of neuter nouns is common, but the plural ending -a has been preserved, agreeing with feminine adjectives: lepe mesta. The nouns whose stems are extended by -t-/n- have been masculinized in the plural and dual. In the first masculine declension, the locative and dative singular ending is -i\ the nominative plural has -je as well as -i. In the first feminine declension, the instrumental ending is -oj, as in the Central Styrian dialects; the dative, locative and instrumental dual ending is -oma (when accented -âma). In the second feminine declension, the dual of the mixed accentual type has retained the *-i ending: dvéi, kletéi. The nouns ending in -ev and the noun hči —* (i belong to the second feminine declension. Neuter nouns may be feminized in all numbers (kolèna, kolène) or only in the plural (drvôu drvâ, dréive)', they may retain the neuter form also in the plural, though agreement is feminine; masculinization is characteristic only of stems extended by -t- or -n-.
Adjectival definiteness is expressed by a definite article rather than by a special adjectival form. The masculine endings of the adjectival declension are -ega, -emi, while in the Prekmurje dialects -oga, -omi are found. The feminine dative/locative/instrumental ending is -oj. In the nominative dual -va and -vi distinguish masculine and feminine gender, respectively: ièdniva, (èdnivi.
The infinitive is long; the supine is preserved after verbs of motion; the -I participle is nèsa, nista, nèslo (jào, jéila, jèlo; dào, ddla, dalóu); nèsla, nèslei, (jèla, jèlei; dalâ, daléi); nèsti, nèsle (jèli, jèle; dali, daté). In the feminine dual the reflex of jat is preserved in unstressed position.
The historical development of the Žetinci dialect is within the Northern Styrian and Pannonian systems: the vocalic system and accent are identical to those of the Prekmurje dialect base; the consonantal system and declension are closer to those of Slovenske gorice. In the lexicon there are many differences as well as numerous common expressions.