Novi državni zbor. [||jŁakor posnamemo iz ,,Schles. Schulblatt", šteje nova poslanska zbornica 425 poslancev, dočim jih je sedelo v stari zbornici le 353. Prirastek 72 poslancev je dala peta kurija. Na to kurijo so se zanašale vse stranke, najbolj pa socijalni demokratje, a priborili so si samo 14 sedežev. Največji dobiček je žela v peti kuriji klerikalna stranka. Niso pa bile merodajne povsod indirektne volitve, kajti tudi tam, kjer se je volilo direktno, n. pr. v Dolenji Avstriji, so zmagali najtesnejši zavezniki klerikalcev, krščanski socijalisti. Nove zbornice ne mislimo presojati s politicnega stališča, ampak s šolskega, t. j.: katere stranke so šoli prijazne in katere so ji nasprotne. Začnimo pri najmočnejši stranki. Nemška napredna stranka (z veleposestniki) šteje 75 mož. Tudi nadučitelj Ivan Drexel, kojega so izvolila predarlska mesta, je olan te stranke. Značilno in čudno je res, da je bil v deželi, v kateri je deželnozborska večina še letos preklinjala novo šolo in učiteljstvo, bil izvoljen svobodomiseln mož. Za neraškimi naprednjaki so najmočnejši Mladočehi (60 mož). Med njimi je tudi naš kolega Josip Sokol, ki je bil tudi v minoli dobi poslanec ter pri proračunski razpravi prav krepko zagovarjal novo šolo. Do Sokola ali Drexela se borao lahko obračali tudi slovenski učitelji, če se nam bodo kratile naše pravice. Mladočehi so vsi zvesti pristaši nove šole. Da za preosnovo šolstva v reakcijonarnem smislu Mladočehov ni pridobiti, to so pokazali že v zadnjem deželnozborskevn zasedanju; vodja krščanskih socijalistov Opitz in klerikalec grof Schonborn sta se namreč z vso unemo potegovala za versko šolo, pa sta bila od naprednih in svobodomiselnih mladočeških in nemških poslancev popolnoma poražena; tudi na Geškera — kakor na Kranjskem — so napredni poslanci jednih mislij, da šola mora ostati taka, kakoršna je. Poljaki (59) so vladna stranka in vlada pa saraa ne želi, da bi se izpreminjali šolski zakoni. Zato tudi upamo, da velike večine Poljakov ne bo pridobiti za versko šolo, le mala peščica, ki bi rada izpodnesla štol g. ministerskerau predsedniku, bi se dala izvabiti v klerikalni tabor, ker mislijo nekateri po tej poti »priti naprej" — na ministerski stol. Prava klerikalna zveza, ki je bila združena poprej v Hohenwartovem klubu, je »katoliška ljudska stranka" (39 udov). Vsi ti so zakleti sovražniki nove šole. Tej po številu udov (38) najbližja je »nemška ljudska stranka", ki ima v svojem programu novo šolo. Med njimi sedi tudi bivši naš tovariš Viktor Heeger. Krščanski socijalisti (26) so s katoliško ljudsko stranko v najtesnejši zvezi in bodo gotovo klerikalce za izpremembo šolskega zakona najkrepkeje podpirali. Z njimi roko v roki bodo hodili tudi češki konservativni veleposestniki (18). Izmed 19 Lahov je večina liberalna, ostanek pa klerikalen. Slovanska krščanska narodna zveza, v katerej sede tudi vsi slovenski in hrvatski poslanci, je po večini klerikalna; zanesljivi pristaši nove šole so le poslanci mestnih skupin. Clani poljske ljudke stranke (3), radikalni Rutenci (3), Schonererjanci (7), Ruraunci (5), so vsi za novo šolo. Kam se bodo obrnili pristaši Stojalovskega (6), se še ne raore povedati. Število divjakov še ni določeno. Po večini so prijazni novi šoli. In vlada? Ce sodimo po prestolnera govoru, vlada nima namena, izpreminjati šolskih zakonov v klerikalnem smislu. Take so razmere v novi zbornici glede šole. Čeprav klerikalci za svoje naklepe nimajo zagotovljene podpore, vendar si bodo prizadevali na vse mogoče načine, da bi šolo poklerikalizirali. Šolski viharji se bodo torej prav kmalo vzdignili in klerikalci bodo tolkli po železu toliko časa, dokler bo količkaj vroče. Stara pesem o ,,brezverski šoli" se bo torej zopet kmalu začela. Ge bi si pa klerikalci ne upali dobiti šole v svojo pest, bodo pa skušali pridobiti jo krščanski socijalisti, seveda z namenom, da bi jo potem čimpreje oddali svojira klerikalnim zaveznikom. Vendar pa tako hitro in brez napora se pa boj za šolo ne bo končal. Pušice, ki jih bodo metali klerikalci na šolo in učiteljstvo, bodo napredne stranke še krepkeje odvračale, kajti združenim nazadnjaškim strankam stoji nasproti še vedno trdna falanga poštenih šolskih prijateljev. Tem se bo pridružilo tudi vse avstrijsko napredno in svobodomiselno učiteljstvo, katero se ne bo nikdar prostovoljno vpognilo klerikalni igi. Učiteljski poslanski kandidatje na Ceškem, Moravskem in v Dolenji Avstriji sicer niso prodrli, vendar pa dokazali, da imamo učitelji med sabo može, na katere bi bil parlament lahko ponosen bolj kakor na marsikakega neučitelja. Le malo več agitacije — posebno izmed učiteljstva — bi bilo treba in vsi, posebno na Dunaji, bi prav lahko prodrli. Zal, da so nekateri tovarisi te kandidature še celo pobijali.