KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 79 KARITATIVNA DEJAVNOST V PIRANU V POZNEM SREDNJEM VEKU FERDO GESTRIN Človeške skupnosti in družba so že zgodaj v skladu z razvitostjo in svojimi materialni- mi možnostmi ter vsakokratno vsebino dru- žbene zavesti reševale vprašanja socialne za- ščite svojih članov, ki so je bili potrebni. V srednjem veku je bilo to področje, ki se je kazalo zlasti v skrbi za reveže, predvsem stvar cerkve, njenih institucij, zlasti samo- stanov, in duhovnikov. Toda po verskem nauku je cerkev Vključevala v to dejavnost tudi vse vernike; zavest o nujnosti dobrih del za dosego »večnega posmrtnega življenja« je postala splošna osnova za dajanje milošči- ne in kari tati vne dejavnosti sploh v najraz- ličnejših oblikah in obsegu. Zato ta osebna karitativna dejavnost, ki se kaže v skrbi za reveže, v poznem srednjem vdku tudi v Pi- ranu ni bila izjema in se po svoji vsebinski plati nikakor ni bistveno razlikovala od splo^ snih veljavnih oblik, vsekakor ne v širšem prostoru, na katerega se je mesto tedaj go- spodairsko-prometno, politično in kulturno vezalo. Najpogostejši motivi zanjo so bili skrb za blagor duše, za odpuščanje grehov, s čimer je treba povezovati še posebej tedaj nastali nauk o vicah in težnje po tako imenovani »dobri smrti«; javljajo pa se tudi primeri dajanja miloščine, ki so bili vezani na zah- valo za najrazličnejše priprošnje.* Po svojih oblikah je bila ta osebna karita- tivna dejavnost (caritas sive elimosina) v ob- ravnavanem obdobju tudi v Piranu povsem neorganizirana; izvajala se je po človeku za človeka, čemur moremo slediti še po koncu srednjega veka, predvsem v dveh oblikah: ali v vsakdanjem dajanju miloščine ali v za- puščini dela ali celotnega premoženja po do- ločilu oporoke. Prvi obliki tovrstne dejavno- sti nepKJsredno ne moremo slediti, ker zanjo ni podatkov, pač pa imamo v poznem sred- njem veku zelo veliko podatkov za drugo v bogati seriji testamentov, ki jo hrani mestni arhiv v Piranu.^ Najbolj običajna oblika dajanja miloščine po oporoki je bila ta, da so testatoirji zapu- ščali revežem v obliki legata določeno vsoto denarja ali jim namenili druge vrednosti. V letih 1348 do 1499 je npr. 81 piranskih me- 80 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 ščanov in prebivalcev različnih družbenih plasti in različnega etničnega izvora na ta način zapustilo revežem nad 1300 liber malih denarjev, nad 35 zlatih dukatov in 8 grošev. Denarne vsote, ki jih je testator namenil v oporoki revežem, so bile praviloma točno do- ločene in so se njihove višine, vsekakor tudi glede na premoženjske možnosti testatorjev, razpenjale od par desetin solidov' oziroma nekaj grošev^ do več desetin liber malih de- narjev' in celo dukatov.' Redki so bili pri- meri, da so denarno volilo revežem le na splošno označili. Taiko je npr. Štefan Frascha, sin Petra iz Zagreba in prebivalec Pirana, v svoji oporoki leta 1413 določil, naj komi- sarji oporoke razdele revežem ves denar, ki je v njegovi hiši.'' Med testatorji so bui na eni strani člani piranskih plemiških družin in drugih meščanov, na drugi pa tudi številni slovenski oziroma slovanski doseljenci, me- ščani in prebivalci, ki so pripadali najrazlič- nejšim slojem od trgovcev do služabnikov in hlapcev. Tovrstna volila so bila enkratna in so se izpolnila neposredno po smrti testa- tor j a, vendar se občasno pojavljajo tudi pri- meri, ko so morali komisarji ali dediči opo- roke opraviti dejanje usmiljenja nekaj let* ali celo več let zaporedoma.' V posameznih primerih se javljajo tudi oporoke, katerih določila so tako ali drugače vezali na pogoj karitativne dejavnosti v ob- liki denarne miloščine, raztegnjene na več let. Tako je leta 1344 Katarina, žena Schi- vamala de Valsugana, meščana v Piranu, več- ji del premoženja zapustila nečakinji Savo- ridi, toda šele po smrti Katarininega moža in F pogojem, da sikozi sedem let daruje reve- žem po 4 libre malih denarjev, ki jih bodo komisarji oporoke mednje razdelili.Se bolj nenavaden je bil primer oporoke Mairi je, že- ne Ivana iz Kastinjol, ki je mlinarju v mli- nu na Dragonji, last Henrika Petrogna iz Pi- rana, zapustila dva vola in polovico vsega posevka za tisto leto pod pogojem, da bo vsako leto, dokler vola ne bosta poginila, da- jal kot miloščino revežem po 4 libre malih denarjev od vsakega vola."^ Znani pa so' tu- di primeri, da so testatorji legat vezali na izplačilo določene vsote za karitativno dejav- nost. Leta 1387 je Peter, sin Mateja iz Go- rice (Guriça), prebivalec Pirana, zapustil Otonelu Sepa dva vinograda pod pogojem, da izplača revežem 100 liber malih denar- jev.ii Redkejše od primerov denarne miloščine so bile oblike, v katerih so testatorji volili revežem del svojih pridelkov ali premične- ga premoženja. Komisarji oporoke so bili dolžni te predmete razdeliti revežem nepo- sredno po smrti testatorja ali pa so jih mo- rali prodati in izkupiček razdeliti revežem. Najbolj pogosto so se ob takih priložnostih kot revežem podarjeni predmeti pojavljale določene množine vina, žita in mesa, dalje razno laneno in volneno blago, oblačila, kr- zna in živina. V zvezi s tovrstnimi milošči- nami so posamezni primeri tako svojevrstni, da jih velja posebej opisati. Tako je leta 1335 Dialta, žena Almerika Petelina, Slovana iz Pirana, določila v oporoki celotno vrednost trgatve tistega leta za maše in za karitativ- no dejavnost.12 Desetletje pozneje je Geno- vefa, vdotva Pappa iz Kačic v Piranu dolo- čila v oporoki, naj se za blagor njene duše po smrti iz mere moke speče kruh in razdeli med reveže.»3 Jurij, sin Ivana iz Zagreba, ki je bil prebivalec Pirana, pa je leta 1442 za- pustil revežem kot miloščino kruha, vina in mesa v vrednosti štirih dukatov." Helena, žena Tomaža iz Zagreba, je leta 1476 zapu- stila v enak namen vse svoje platneno in vol- neno blago ter krzno revnim ženam in de- kletom.i' Posebej je treba omeniti karitativ- no dejavnost v obliki pogostitve reveže v po testatorjevi smrti. Tako je leta 1486 Peter s Krasa določil tako miloščino v jedi in pijači za reveže.*' Tudi pri tej obliki miloščine so znani primeri, da je testator legat vezal na izvršitev karitativnega dejanja. Matej, sin Sklavona de Valexio iz Pirana je tako za- pustil Mengolinu Bonatesca leta 1360 svoj del vinograda z zemljiščem na piranskem di- striktu pod pogojem, da bo šest let zapo- redoma dal ves prideleik za reveže.*' Bolj pogosta oblika karitativne dejavnosti je bila zopet ta, da so testatorji neposredno ali posredno zapuščali revežem vse svoje pre- moženje ali vsaj njegov večji ali manjši del. V primerih neposredne zapuščine^^ so- bili v oporoki določeni komisarji po smrti testator- ja dolžni — potem ko so bila izpolnjena vsa druga določila in volila oporoke — po svojih najboljših sposobnostih prodati premoženje in denar razdeliti revežem. V to obliko ka- ritativnosti so že zgodaj, prešli tudi v Piran tioseljeni Slovenci in drugi Slovani. Tako je leta 1326 Bernard, sin Lene, ki je bil iz Sol- kana (» ... qui fuit del Solcano districtus Goritie nunc habitator Pirani. ..«) vse svoje premoženje razen volil in legatov zapustil revežem.*' Podobno je storil leta 1333 pi- ranski prebivalec Mavricij, sin Janeza iz Ljubljane; njegov komisar Donat Griffoni je bil dolžan po smrti testatorja prodati vse nje- govo premoženje in z izkupičkom najprej po- ravnati vse njegove dolgove, ostali denar pa razdeliti med ireveže.^" Leto pozneje je v svo- jem testamentu podobno določil Janez (Janis) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 81 iz Ljubljane; z izjemo manjših volil je vse premoženje zapustil revežem. Markvard de Petrogna, komisar oporoke, je bil po Jane- zovi smrti dolžan premoženje prodati in dob- ljeni denar razdeliti med reveže."-' V vsem obravnavanem obdobju se nato v tej 'kari- tativni dejavnosti pojavljajo še sorazmerno številni Slovenci in drugi Slovani, prebival- ci Pirana.^2 Podobna je bila praksa tudi pri zapuščini dela testator j evega premoženja re- vežem. Peter, sin Rudolfa iz Ljubljane, pre^ bivalec v Rranu, je leta 1333 v oporoki za blagor svoje duše določil, naj se proda polo- vica njegove hiše s pripadajočim vrtom v Kopru (»Busardagla«), a denar uporabi za maše in za reveže.^^ Darda, hči Petra iz Du- brovnika pa je leta 1368 zapustila premože- nje očetu razen vinograda v Ceredi, ki naj se proda in iztržek razdeli revežem.^^ Pri posirednem oziroma ipogojnem zapušča- nju premoženja revežem je bil rezultat kari- tativne dejavnosti negotov, oziroma se je odložil za nedoločen čas ali pa je bil dosežen šele po izpolnitvi pogojev, ki jih je po- stavil testator. Pri tem so se pojavljale naj- različnejše izjemne oblike. Ena takih je bila, da je testator po besedilu oporoke zavezal dediča, da uživa dediščino le do svoje smrti, nato pa se je maralo premoženje testatorja razdeliti revežem. Talko je leta 1382 Kata- rina, žena Mavra, ki je bil sin Mateja iz Go- rice in prebivalec Pirana, zapustila svojo hi- šo v Porta Mugla, svoj del raševine in svoj del pridelka iz vinograda v piranskem di- striktu možu v užitek, po smrti pa naj se hiša proda in denar razdeli med reveže.-' Leta 1396 pa je Nikolaj, sin Frančiška Ra- dino, iz Pirana vse svoje premoženje na enak način zapustil materi Dominiki, po nje- ni smrti pa naj bi premoženje razdelili med domače, piranske reveže. Bolj pogosta kakor opisana oblika je bila ta, v kateri reveži nastopajo kot pogojni de- diči. Testatorji so zapuščali premoženje ot- rokom ali bližnjim sorodnikom in šele, če so ti pomrli pred svojo polnoletnostjo, so reve- ži nastopili kot dediči. Komisarji oporoke so morali tedaj premoženje prodati in denar razdeliti revežem.^' Prav tako pa so se pojavljali primeri, ki so bili kombinacija obeh zgornjih dveh. Le- ta 1360 je npr. Daniel, sin Nikolaja iz Gori- ce, meščan in prebivalec Pirana, /zapustil premoženje otrokoma Nikolaju in Mariji. Toda, če bi oba umrla mladoletna, naj bi do smrti hasnovala premoženje žena Dominika, nato pa naj bi komisarji oporoke premože- nje prodali in denar razredih revežem.^* An- drej, sin Franca iz Ogrske in prebivalec Pi- rana, je v oporoki leta 1396 določil za dediča hčer Agato; če pa bi ta umrla pred polnolet- nostjo*, naj bi polovico premoženja podedo- vala žena Marija, a drugo polovico naj bi razdelih revežem.-« Obrtni mojster Jernej Lonber, sin Jurija iz Kamnika (de Camicha) in prebivalec Pirana pa je leta 1418 za dedi- če določil brate in otroke svoje dekle Ag- neze tako, da dedujejo drug za drugim. Ce bi vsi pomrli pred polnoletnostjo, se iz pre- moženja iziplača Agnezi 16 liber malih de- narjev, njegovima nečakoma 3 duikate, vse drugo premoženje pa naj se proda in denar razdeli revežem.^« Toda poleg teh neorganiziranih oblik ka- ritativnih dejavnosti imamo tudi organizi- rane oblike; mednje je šteti zlasti znano in- stitucijo »špitala« (hospital), ki se javlja v mestih ob morju že v visokem srednjem veku, a je tudi v mestih v notranjo- sti skozi ves pozni srednji vek običajen pojav.^*! Sprva je bil morda tudi špital v Piranu le prenočišče in bivalni prostor za tujce, za popotnike in trgovce. V obravna- vanem času pa je bila ustanova, v kateri so stari in tudi bolni domačini, reveži, dobivali vso oskrbo brezplačno. V poznem srednjem veku sta bila v Piranu dva špitala, stari in novi, ki so ga zgradili okoli leta 1430. Oba špitala sta bila na trgu v četrti Porta Cam- po, kjer se stari omenja že konec 13. stolet- ja.'^ Pri nastanku špitala je verjetno v taki ali drugačni obliki sodelovala tudi mestna uprava, toda vzdrževal se je praviloma z miloščino, iz daril in volil, lahko pa je imel tudi svojo (podarjeno) iposest, za kar pa v Piranu trenutno nimamo podatkov. Špital je vodil poseben prior, ki je bil verjetno du- hovnik.33 Organiziranost tovrstne karitativne dejav- nosti v Piranu se kaže tudi v tem, da so celo občasne dohodke v obliki daril, volil in le- gatov v oporokah spravili v stalne, čeprav ne obvezne oblike. Zdi se, da je že ob sa- mem začetku gradnje novega špitala msestni veliki svet sprejel sklep, naj testatorja ob pripravljanju oporoke vprašajo ali je za bla- gor svoje duše pripravljen darovati oziroma zapustiti del premoženja v korist novega špitala ali ne.'^ In resnično se nato v oporo- kah javlja tovrstno vprašanje oziroma pri- trdilni odgovor z določeno vsoto ali pred- metom, podarjenim špitalu, ali pa seveda tu- di negativna odločitev testa tor j a.^' Staremu in novemu špitalu so na ta način zapuščali z volilom ali legatom najrazličnej- še v špitalu potrebne predmete in živila. Po- gosto se omenjajo postelje in posteljnina z odejami,'* poleg tega pa določene množine 82 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 olja, žita, soli, vina in moke.^' V posamez- nih primerih so testatorji za glavnega dedi- ča svojega premoženja določali špital. Tako je Blaž, sin Andreja iz Modruša, obrtnik in prebivalec v Piranu, leta 1453 zapustil vse svoje premoženje za gradnjo novega špita- la."« Pavel iz Metlike (de Metlicha), ki je bil prebivalec Pirana, je špitalu zapustil svojo hišo v četrti Porta Misana, vendar pod po- gojem, da jo do smrti uživa in v njej sta- nuje žena Magdalena.^' Podobno je leta 1493 zapustil novemu samostanu vse svoje pre- moženje tudi Jurij, imenovan Varosdin, ki ga pa do svoje smrti še uživa žena Agneza.''" V primerjavi s temi so daleč prevladovala denarna volila, ki so jih testatorji namenili ali za gradnjo novega špitala''* ali neposred- no revežem v špitalu, bodisi talko, da se denar mednje razdeli, bodisi da se zanje porabi.''- Višina denarnih volU novemu špitalu je bila po primerih zelo različ- na. Večinoma so se zneski gibali od 20 do 40 solidov, le redko so bili manjši (10 so- lidov in manj). Dosegali pa so tudi višino po več (3, 4, 5 in celo 20) liber malih denar- jev, po en ali dva dukata in le izjemoma večji znesek.''^^ Redki so bili tudi primeri, da so testatorji zapuščali špitalu denarne zneske z namensko uporabo. Tako je Janez, sin Savarina de Savarino, leta 1456 špitalu zapustil 20 liber malih denarjev za nakup Sklavin za potrebe revežev v špitalu.*^ Gre- gor iz Zagreba, Martinov sin pa je novemu špitalu leta 1481 zapustil 20 dukatov, za kar naj bi kupili kelih za špitalsko cerkev, pre- ostanek denarja pa naj bi uporabili za nakup odej.** Podobno kakor pri drugih oblikah ka- ritativne dejavnosti, se je tudi tu v posamez- nih primerih uveljavljajo pogojno darovanje oziroma dedovanje. Leta 1482 je tako Fran- čišek, sin Jurija s Paga, ki je bil meščan in prebivalec Pirana, zapustil svojima sinovo- ma vse svoje premoženje. Toda, če bi oba umrla mladoletna, dobi dediščino žena Ceci- lija, vendar brez vinograda v Kastinjolah, ki ga morata v tem primeru komisarja za izvršitev oporoke prodati in denar izročiti novemu špitalu v Piranu.*" V drugi polovici 15. stoletja je v 103 oporokah prav toliko testatorjev novemu špitalu v Piranu darova- lo na ta način 127 liber malih denarjev, 9 solidov ter 36 dukatov. V vse zgoraj navedene oblike karitativne dejavnosti, ki so bile namenjene prvenstve- no revežem iz Pirana, so se poleg romanskih, italijanskih prebivalcev mesta vikijučevali tudi številni Slovenci in Slovani iz dela se- danjih jugoslovanskih dežel nasploh, pred- vsem iz Hrvatske in Slavonije ter Dalma- cije, doseljeni in živeči kot prebivalci ali meščani v Piranu. Tudi to dejstvo samo po sebi dokazuje proces neposrednega vključe- vanja zalednega prebivalstva v življenje te- ga (in drugih) primorskega mesta, a hkrati in še v povečani meri tudi tesno povezanost zaledja z obalnimi mesti, ki jim to prebival- stvo v obravnavanem obdobju daje v veliki meri slovensiki oziroma slovanski pečat. Med udeleženci karitativne dejavnosti v Piranu se tako omenjajo došleci iz bližnjega slovenskega zaledja mesta, v še mnogo več- jem številu pa ljudje iz širšega slovenskega zaledja. Med prvimi so bili npr. priseljenci iz Siparja, Rožača, Kačic, s piranskega Kra- sa in od drugod, med drugimi pa ljudje iz Gorice (30) Ljubljane (21), Celja (Cil, Cille, 8), Metlike (Metlicha, Motelicha, 7) Murske Sobote (Soboth, 3), Devina (3), Laškega (La- sco, 2), Sv. Križa (2), Novega mesta (Nustat, de Mista, de Nouo mest, 2), Kamnika (Ca- micha), Škofje Loke, Gornjega gradu (Cori- na grad), Zagorja (Sagorie), Kostanjevice (Castagnauiça), Loža, Postojne (Pustoina), Vipave, Solkana, Stare vasi pri Ljubljani (de villa veteris de Lubiana) in še nekaj drugih krajev (po 1). Tem se priključujejo priseljen- ci iz Dubrovnika (3), Splita (1), Trogira (2), Šibenka (1), Zadra (4), Senja (10) in otokov Krka (2), Cresa (2), Osorja (1), Raba (2), Pa- ga (9), Korčule (2); dalje iz Zagreba (29), Krapine (6), Varaždina (1>, Topuska (To- posch de Sclauonia, 1), Virovitice (1), Požege (5), Gorjana (2), Samobora (de Samibora, 1), Koprivnice (Copreuiza, 1), Zrinja (6), Blaga- ja (de Blagaia, 5), Modruša (5), Brinja (2), Otočca (Otoxaç, 2), Krbave (Carbauia, 1) ter celo iz Bosne iz doline réke Sane (1). Za obravnavano obdobje značUen pojav v Piranu je biloi tudi to, da testatorji pravilo- ma niso več zapuščali svojega premoženja cerkvam, duhovnikom in bratovščinam kot glavnim dedičem. To se skoraj ni dogajalo niti v primerih, ko testatorji niso imeli svo- jih neposrednih dedičev. Cerkvam in duhov- nikom so večinoma določali le sorazmerno manjše zneske za plačilo maš zadušnic, za pokop, za nakup sveč pri raznih oltarjih in podobno. Ta ugotovitev velja tudi za slo- venslke in slovanske doseljence v mestu. Med sorazmerno številnimi njihovimi oporokami moremo v obravnavanem obdobju navesti le skromno število oporok, v katerih so zapusti- li premožnje cei^kvi. Poglejmo jih. Jakob, sin Pavla iz Zagreba, ki je bil hla- pec in kolon (famulus sive laborator) Jer- neja Vedurna iz Pirana, je leta 1438 vse svoje premoženje zapustil Klemenu, kanoni- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 83 ku pri cerkvi sv. Jurija, in gostilničarju De- metriju, sinu Ulrika iz Zagreba.*' Leta 1456 je Barnaba, sin Jurija iz Ogrske, verjetno iz Sla- vonije, kot glavnega dediča svojega premože- nja določil zakristijo pri glavni piransiki cer- kvi sv. Juriju.*' Slovan Jurij, imenovan »Ču- da crana« (?), je leta 1473 svoje premoženje zapustil oltarju blizu zakristije v cerkvi sv. Janeza in sv. Marku (verjjetno oltarju, ki je bil posvečen temu svetniku).*^ Tri leta poz- neje pa je Benedikt, sin Jurija iz Zadra, svo- je premoženje zapustil za gradnjo ali popra- vilo frančiškanskega samostana v Piranu."^' To bi bili vsi primeri oporok slovanske pro- venience v Piranu, ki so kot poglavitne de^ dice določale cerkvene institucije ali duhov- nike. . , j Prav toliko moremo navesti iz istega kro- ga ljudi tudi pogojnih volil cerkvam. Leta 1453 je tako Simon de Sclabonie, sin Ivana in hlapec pri Nikolaju de Petrogna, zapustil vse svoje premoženje štirim bratom, Marti- nu, Blažu, Juriju in Mihaelu, s pogojem, da pridejo po njegovi smrti v enem letu v Pi- ran in prevzamejo dediščino. V nasprotnem primeru naj bi šla vsa zapuščina za popra- vilo cerkve sv. Jurija."" Deset let pozneje je Fabijan, sin Petra iz Zagreba, prebivalec Pi- rana, v oporoki zapustil premoženje otroko- ma Katarmi in Petru; če pa bi dediča mla- doletna umrla, naj vse premoženje deduje irančiškanski pater Luka.-' Agata, žena An- dreja iz Požege, pa je leta 148ö za ^pogojnega dediča vsega svojega premoženja določna bra- ta Bernardina iz piranskega samostana mino- ritov. Toda dedoval bi le v primeru, če bi njen glavni dedič sin Peter umrl pred pol- noletnostjo, a še to šele potem, ko bo njen mož Andrej do smrti užival premoženje.^- Le- to pozneje je Mateja, žena Mihaela iz Kra- pine, zapustila svoje premoženje sestri He- leni s pogojem, da njen mož Janez ne bo udeležen pri dediščini. Ce pa bi sestra umrla (prej kakor testa torka), naj. bi premoženje v enakih delih dedovali kapitelj pri cerkvi sv. Jurija, frančiškanski samostan in samostan sv. Bernardina.^" Za zaključek tovrstnih volil naj navedemo, da je leta 1499 kot izjemen primer legata cerkvi Janez (Anzel), sin Ni- kolaja iz Ljubljane, določil enkratno milo- ščino na dan svoje smrti v višini 1 dukata bratom samostana sv. Pelegrina.''* S temi oblikami karitativne dejavnosti se Piran in njegovo prebivalstvo vključujeta v splošni tok razvoja v obravnavanem oodob- ju, vsekakor se od njega, kljub nekaterim značilnostim oziroma posebnostim bistveno ne razlikujeta. OPOMBE 1. Npr. PA, TA — 1490 dec. 19: »... unam ca- ritatem more antiquo pro anima sua et viri et filiorum suorum.« — 2. Serija testamentov v Pi- ranskem arhivu (PA, TA) je izredno bogata, sa- mo za srednji vek ima nekaj tisoč aktov. — 3. PA, TA — 1382 avg. 31 in sept. 2. — 4. PA, TA — 1323 maj 3, 1373 april 17. — 5. PA, TA — 1374 okt. 13, 1467 okt. 26. — 6. PA, TA — 1462 dec 1. — 7. PA, TA — 1413 avg. 9. — 8. Npr. PA, TA 1462 j an. 30: »Item dimisit pro male ablatis in- certis pro animarum illorum a quibus aliquid in debite habuisset libras viginti quinque parvo- rum dispersandas per infrascriptos eius comis- sarios pauperibus Xristi ubi ipsiis melius vide- bitur et hoc infra terminum duarum annorum immediate post eius obitum, quas libras viginti quinque voluit extrahi de denariis exigendis pro sale suarum salinarum onerando super navigijs comunis venetiarum.« — Oporoka Nikolaja de Mauro iz Pirana. — 9. Npr. PA, TA — 1486 sept 2: »Item iussit fieri vnam caritatem singu- lo anno et in quo iussit exponi due. 1 per Anzel virum suum dum ipse vixerit in hic mundo.« — Oporoka Milice, žene Janeza iz Ljubljane. — 10. PA, TA — 1344 dec. 16. — lOa. PA, TA — 1348 dec. 24. — 11. PA, TA — 1387 maj 20. — 12. PA, TA — 1335 sept. 8. — 13. PA, TA — 1345 jan. 12. — 14. PA, TA — 1442 febr. 13. — 15. PA, TA — 1476 marec 29: »Item iussit dispersarri omnes eius panni linei et lanei et pilipias a suo dorso inter pauperes feminas et puellas per comissa- rios suos ubi illis melius videbitur.« — 16. PA, TA — 1486 april 24: »... et feceret vnam ele- mosinam cibi et potus pro anima sua pauperibus Xristi.« — 17. PA, TA — 1360 sept. 16. — 18. Formula se je glasila npr. PA, TA — 1405 Jul. 8: »... pauperes Xristi indigentes sibi heredes uni- versales esse voluit et instituit.«, ali PA, TA — 1409 febr. 25: »...pauperes Xristi sibi heredes instituit«, ali PA, TA — 1464 avg. 5: »...pau- peres Xristi suos heredes esse voluit et insti- tuit.« — 19. PA, TA — 1326 avg. 28. — 20. PA, TA — 1333 sept. 8. — 21. PA, TA — 1334 avg. 31. — 22. PA, TA — 1335 sept. 30, 1336 febr. 14, 1347 sept 16, 1371 avg. 1, 1374 avg. 15, 1382 okt. 3 in avg. 14, 1392 sept. 10, 1409 febr. 25, 1410 avg. 21, 1417 okt. 3, 1420 jul. 22, 1426 dec. 28. 1429 Jul. 29, 1464 avg. 5. itd. — 23. PA, TA — 1333 avg. 8. — 24. PA, TA — 1368 okt. 19. — 25. PA, TA — 1382 avg. 23, prim, še 1497 Jul. 29. — 26. PA, TA — 1396 avg. 18. — 27. Npr. PA, TA — 1348 avg. 13, 1377 avg. 19, 1380 dec. 18, 1381 marec 17, 1417 sept. 3, 1417 nov. 8. — 28. PA, TA — 1360 maj 23. — 29. PA, TA — 1396 jul. 17. — 30. PA TA — 1418 avg. 16. — 31. Prim za Ptuj in Ma- ribor J. Wechner, Beiträge zu einer Geschichte des Heilwesens, der Bäder und Heilquellen in Steiermark bis incl. 1700. MHVSt 33 (1885), str. 68; Ig. Orožen, Das Bisthum und Diöceze Levant, Marburg 1875, str. 554. — 32. PA, TA — 1292 febr. 29, 1450 sept. 22. — 33. PA, TA — 1463 jun. 8: Lenart, sin Leopolda iz Benetk; 1492 avg. 12: Simon; 1500 marec 6: Janez (Joannes prior hos- 84 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 pitalis predicti). — 34. PA, TA — 1437 dec. 26.: »Facta sibi primo et ente omnia conscientia si vellet dimittere pro anima sua hostipali novo in Pirano iuxta partem captam in maiori Consilio Pirani eidem hospitali dimisit vigore presentis testamenti soldos 20 parvorum pro anima sua.« — 36. Npr. FA, TA — 1382 sept. 30, 1420 nov. 13: »... duo paria lintheamium videlicet par unum telle grosse et alteram telle subtilis.« 1499 Okt. 18 itd. — 37. Npr. PA, TA — 1467 marec 31, 1475 dec. 22, 1476 marec 21, 1485 sept. 18 itd. — 38. PA, TA — 1453 jul. 7: »... fabricam dieti ho- spitali sibi heredem universalem esse voluit et instituit.« — 39. PA, TA — 1482 maj 3: »... Item legavit hospitali novo de Pirano unam suam domum positam Pirani in porta Misana apud domum ser Odorici Saracho (?) hac conditione quod Magdalena uxor eius in ea possit habitare sive ea possit gaudere in vita sua.« — 40. PA, TA — 1493 okt. 7: »...quod post dicte uxore sue mortem bona que reperiuntur de dicta eius che- reditate deveniant predicto hospitali novo.« — 41. »... pro fabrica dieti hospitalis novi«, prim. PA, TA — 1441 avg. 13, 1453 jul. 7. — 42. Npr. PA, TA — 1459 jun. 8 in jul. 17. — 42a. Npr. PA, TA — 1483 dec. 5. — 43. PA, TA—1456 jul. 5: »In primis dimisit hospitali Pirani libris 20 parvorum ex quibus iussit emi sclavinas in sub- ventione pauperum dieti hospitalis.« — 44. PA, TA — 1481 febr. 7. — 45. PA, TA — 1482 maj 4. — 46. PA, TA — 1438 maj 30. — 47. PA, TA — 1456 febr. 5. — 48. PA, TA — 1473 nov. 23. — 49. PA, TA — 1476 jan. 11: ».. .fabri- eham conventus santei Francisci de Pyrhano sibi heredem universalem esse voluit et insti- tuit.« — 50. PA, TA — 1453 Jul. 30. — 51. PA, TA — 1463 maree 23. — 52. PA, TA — 1488 dec. 24. — 53. PA, TA — 1489 Jul. 21. — 54. PA, TA — 1499 nov. 25: »Item iussit fieri unam earita- tem die obitus sui fratribus sancti Pelegrini va- loris unius ducatus.«