KdJgw CELJE XXXI, številka 15 Z G 0 R N J E S A V 2 3 .j u I i j 19 9 9 I N J S K I Ceno 2 6 9 , 0 0 SIT ČASOPIS ZADRUŽNE TRGOVINE VEDNO Z VAMI Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Blagovnica Ljubno UGODNO - prepričajte se sami od 23.7.99 dalje! Na že sedaj nizke cene še dodatno 10% popust na vso metražno blago V naši blagovnici lahko poleg metraže poiščete še ostale izdelke po ugodno nizkih cenah. - - ženske bluze - moške srajce - obutev ODPRTO: pon. - pet. 7-18 sob. 7-12 ililiittir OJ «d* oo GJ Pričakuje vas kolektiv Blagovnice Ljubno NOVO!!! S septembrom Vam nudimo novo storitev: vodenje DEVIZNEGA RAČUNA. Devizni račun v naši banki bo omogočal: - vodenje različnih vrst konvertibilnih valut - nakup, prodajo in konverzijo med valutami - gotovinsko in negotovinsko poslovanje. Sredstva na deviznem računu boste lahko porabili za: - plačilni promet s tujino - trgovanje s tujimi vrednostnimi papirji - trgovanje na deviznem trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti - ali jih vezali z različno ročnostjo in v različnih valutah. > \ POSEBNA UGODNOST: do konca letošnjega leta Vam odpremo in vodimo devizni račun brezplačno. ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke IZ1 radie alfa [.Zli I J PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa 24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42 330 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU TRET« 3 'f, /\.v, ISSN 03S1-8140 V/^>\\Vv \XvXV\ V\\\ W\\ \\\\ \\\\ Leto XXXI, št. IS, 23. juiyi999 izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: ;v>X \\, SnSxXNNX v\j Skupščina občine Mozirje NsS^Nxn \lžd^atey:.:\v^\J^^ Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., V\ /Savinjska cesta4, 3331 Nazarje, x' telefon: 06Ž/8^90-790, xXx^^\^\^>x telefon in faks: 063/83-90-791, :: žiro račun 52810-685-130^6\xSV^\\V Glavni in odgovorni uredniki\\\ N Franci Kotnik. . \\Vv \> Stalni sodelavci: Kdi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin'Kah^v ’ .; Jože Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, ■ > olgor Solar, Karolina in Edvard., \Nkv N , Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor FeČnik, Marija Sbdja-Kladnik, Fraiyo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Roše, Vesna Retko, Marija Sukalo, VeshaXxV' Banjevič, Kmetijska svetovalna, služba, Zavod za gozdove, \ Tunica uredništva: 'Barbara Zäcirkövnik\\N\ Računalniška obdelava: Tomaž Pajk Trženje: \, '\N,\\ \\\\. \\X\ SSNSx Helena Kotnik, mobitel 041/793 063 Naslov uredništva: Savinjske novič^-\ \vx Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/83 90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 E-pošta: ' savinjske.novice(«5siol.net Internet: http//:wv™.savinj-novic^sp.ši. X \ . Cena aa>i*yöd:-i^9,00;£lüv'^ za naročnike: 229,00 SIT xO ■ , Tiski;,, va\ V\\ X\\ TGEA d.on; NazarjefiX^x Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo'- . v, ; najkasneje osem dni pred izidom -'. tekoče: številke. xV Na. podlagi-Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis, \\\\ Savinjska novice med proizvode, \ za katero se obračunava davek''ha, dodano vrednost po stopnji 8%. Olttavyenih rokopisov in fotografy ne XvraČamo'..x\Vx\\\\xvav \v\^\V x-^*Wdr'žujsmo sipravicokrajšanja'X\\ besedil. Pisem bralcev in oglasov ne-,''\\ \lektpriram®X\ 'SXXv xx\\ \\V\ Odpovedi sprejemamo za nasledile j -i, 'polletje. vX: XxvVxxxvkx-' Ne glede na vroče poletno vreme in čas dopustov je v Zgornji Savinjski dolini kar živahno. Po občinah se šele pripravljaj o na prave “parlamentarne”počitnice, ko se državni organi za slab mesec dnipogreznejo v lenobni dremež, vpodjetjih pa tudi ni več dolgih kolektivnih dopustov, kakršnih smo bili vajeni nekoč. Podjetništvo pravzaprav nikoli povsem ne obmiruje, saj se vedno nekaj dogaja, vedno je nekaj novega. Gornjegrajski Smreki je uspelo izpeljati slalom med čermi prisilne poravnave dolgov, dolgoročno pa je zanesljivo zelo pomembna odločitev županov zgornje-savinjskih in šaleških občin, da se Zgornjesavinjski podjetniški center z vključitvijo Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki preoblikuje v območno razvojno agencijo. Kot direktor ZPC d. o. o. vsekakor upam, da odločitev ni bila sprejeta s figo v žepu, čeravno seje tudi to v preteklosti že dogajalo. Da se poletje počasi nagiba v drugo polovico, vsako leto znova oznanjata napovedi Flosarskega bala na Ljubnem in Lučkega dneva. Slednji bo letos jubilejni -30. po vrsti - in že zaradi tega vreden ogleda, ljubenski flosarji pa prav tako obljubljajo novo, še zanimivejšo podobo svojega praznika. In koje govora o praznikih, ga zagotovo najtežje čakajo v Nazarjah, kjer bo septembra začela s poukom nova osemletka. Kdor čaka, dočaka, pravijo. Kaže, daje to res. skupna humanitarna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije Rdeči križ, Karitas, SO Unicef roha pregnancem slouensha uas rdeči križ 50101-678-51579 karitas 51800-678-52987 sklic 6007 namen nakazila roka pregnancem brezplačni telefon za nakazila 080 22 44 Pobuda za presojo ustavnosti 25. Člena zakona o denacionalizaciji.......4 Zgornjesavinjski podjetniški center: ZPC prerašča v savinjsko-šaleško razvojno agencijo................5 Luče ob Savinji: Z grbom počastiti 30. lučko praznovanje............. Upravna enota Mozirje: Sestanek delavcev upravnih enot celjske regije7 Intervju: Anton Smrke, v.d. ravnatelja OŠ Nazarje...8 Ljubno ob Savinji: Flosarski bal v novi-preobleki............................. 9 Turistično društvo Rečica (bbS^vinji: 20 let Od lipe do prangerja........^ 12 ■ LD Dreta Nazarje: ' x Obnovitev listine o pobratenju..............14' Konjski vrh: S solidarnostjo do <\štalce”................16 Zdanko Purnat ml.: Kako izgleda srečanje z- \ medvedom;................17 Zgodovina in narodopisje: Domači zdravilci.......^... 20 LK Indiana Log. dolina: JankaPinterj a...........26 NASLOVNICA Patrik: se\\'':v,x:; igra v vodi Foto: Helena Kotnik Smreka Gornji Grad Izglasovana prisilna poravnava V gornjegrajskem podjetju Smreka so se po mesecih negotovosti zadeve vendarle začele premikati. Sedmega julija je bila namreč na Okrožnem sodišču v Celju izglasovana prisilna poravnava, tak ukrep pa je podprlo kar 92 odstotkov vseh upnikov. Te dni naj bi postala sodna morali z manj zaposlenimi vsaj odločba tudi pravnomočna, to pa obdržati obseg proizvodnje, seveda ne pomeni, da je Smreka Savinjčan rešena vseh težav. Predvsem bodo Gozdno gospodarstvo Nazarje Pobuda za presojo ustavnosti Denacionalizacija velikih gozdnih kompleksov, ki se je začela z uveljavitvijo lani sprejete novele zakona o denacionalizaciji lahko gozdnogospodarska podjetja povsem uniči. Premoženje se namreč lahko upravičencu vrne še preden leta poravna račun za povečano vrednost premoženja, prav to pa je vodilo GG Nazarje v pobudo ustavnemu sodišču za presojo ustavnosti 6. in 7. odstavka 25. člena o denacionalizaciji. Po znanih podatkih je zahtevkov za vračilo gozdov vvečjih kompleksih skupno za približno 70 tisoč hektarov, katerih vrednost naj bi se zaradi novozgrajenih gozdnih cest od nacionalizacije do danes povečala v povprečju za več kot 200 tisoč tolarjev na hektar, kar pomeni skupno več kot 14 milijard tolarjev. To razliko med vrednostjo premoženja ob podržavljenju in novo vrednostjo naj bi gozdarjem poravnali denacionalizacijski upravičenci. V primeru GG Nazarje je Rimskokatoliško škofijstvo iz Ljubljane glede zahtevka za plačilo odškodnine za povečano vrednost gozdov na Upravno enoto Mozirje naslovilo izjavo, da se z zahtevkom ne strinja, in s tem izkoristilo možnost, ki jo ponuja 6. člen novele zakona o denacionalizaciji. V skladu z omenjenim členom namreč zahteva, da se “nepremičnina vrne v last in posest še pred ugotovitvijo morebitne višine povečane vrednosti, o kateri naj organ odloči naknadno z dopolnilno odločbo.” Na podlagi navedenih dejstev je Gozdno gospodarstvo Nazarje predlagalo ustavnemu sodišču, naj presodi ustavnost 6. in 7. odstavka 25. člena zakona o denacionalizaciji ter začasno zadrži izvajanje izpod- bijanih odločb. Z vračanjem gozdov v last in posest nadškofiji bo GG-ju ostalo v koncesiji le še okoli tri odstotke gozdnih površin glede na stanje pred pričetkom izvajanja omenjenega zakona. Ker je izvajanje del v teh gozdovih glavna gospodarska dejavnost nazarskega gozdnega gospodarstva, obstaja nevarnost, da bo z njihovim vračanjem ostalo brez dela več kot 80 delavcev, gospodarska družba pa lahko zaide v insolventnost, kar bi povzročilo njen stečaj oziroma likvidacijo. Po mnenju GG Nazarje je z novelo zakona o denacionalizaciji odločanje o odškodninah in njihovem izplačilu pomaknjeno v negotovo prihodnost, ne da bi bilo pri tem zagotovljeno plačilo zamudnih obresti ali dano kakšno drugačno zagotovilo, da bodo vlaganja poplačana v razumnem roku. S tem bo nazar-skim gozdarjem, ki so že leta 1994 izračunali, da se je vrednost cerkvenih gozdov povečala za milijardo 140 milijonov tolarjev, onemogočeno, da bi z denarjem utemeljenega odškodninskega zahtevka izpeljali prestrukturiranje podjetja in s tem poskrbeli za svojo socialno varnost. Franci Kotnik Gorenje Velenje Dobiček bo šel za naložbe V Gorenju so v prvem polletju letošnjega leta ustvarili 36 milijard in pol dohodka, kar je za dobre tri milijarde tolarjev več kot v enakem obdobju lani. Kljub temu, da so prodali že več kot milijon gospodinjskih aparatov, pa z doseženimi rezultati niso povsem zadovoljni, saj so pričakovali nekoliko več. Razlog za izpad tiči v “jugoslovanski” vojni, kije ohromila poslovanje v sosednjih državah. Skupščina delničarjev Gorenja je pred tednom dni sklenila, da se nerazporejeni dobiček iz preteklih let in lanski čisti dobiček v višini 3,7 milijarde tolarjev razporedi vrezerve in za financiranje naložb. Uprava je predlagala delničarjem takšno razporeditev dobička, ker v prihodnjih štirih letih načrtuje 36-odstotno rast obsega poslovanja, to pa zahteva aktivnejšo naložbeno politiko. V letošnjem letu Gorenje investira okrog osem milijard tolarjev. Skupščina je potrdila tudi pripojitev Gorenja Servis in podjetja Em- kor Rogatec h Gorenju, kar naj bi poenostavilo poslovanje in znižalo stroške. V Gorenju so medtem zaključili program notranjega odkupa. Doslej je na borzi kotiralo 69 odstotkov delnic, do konca leta pa naj bi se na borzo uvrstile vse delnice. V letu 1998 je Gorenje prodalo več kot dva milijona gospodinjskih aparatovinustvariloskoraj 102 milijardi tolarjev prihodkov. Dobiček je znašal 1,8 milijarde tolarjev, kar je za 40 odstotkov več kot leto poprej. KF Zgornjesavinjski podjetniški center Dan z Ano Nušo Knežević Zgornjesavinjski podjetniški center je v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Mozirje in podjetjem Odin iz Ljubljane konec junija v hotelu Štorman na Venišah pripravil seminar o sodobnem poslovnem bontonu, ki ga je vodila Ana Nuša Kneževič, priznana strokovnjakinja za to področje. Udeleženci seminarja so izvedeli veliko novega o razsežnostih in prednostih pozitivnega mišljenja, pravilih in zahtevah položaju ter funkciji primernega obnašanja, komunikaciji med partnerji in pomenu nebesedne komunikacije, protokolu pogovorain obiska, izobraževanje pa so zaključili z delovnim obedom pod vodstvom Ane Nuše Kneževič. Seminarja, ki gaje predavateljica poimenovala Poslovni človek je svetovljan, so se udeležili podjetniki in zaposleni v javnih službah in bili z njim vsi po vrsti nadvse zadovoljni. V Zgornjesavinjskem podjetniškem centru zato razmišljajo, da bi tovrstno obliko izobraževanja ponovili v jesenskem času. HK Ana Nuša Kneževič je izjemno zanimiva sogovornica (foto: J. Juvan) Zgornjesavinjski podjetniški center ZPC prerašča v Savinjsko-šaleško razvojno agencijo Na povabilo solčavskega župana Vojka Klemenška so se v ponedeljek, 12. julija, v Robanovem kotu sestali župani zgornjesavinjskih in šaleških občin. Osrednja tema razgovora je bila vezana na vključevanje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v Zgornjesavinjski podjetniški center, ki bo s tem dobil prve osnove za preobrazbo v regionalno razvojno agencijo. Interes za povezovanje v skupni center so izrazili župani vseh devetih občin (manjkal je le velenjski župan Srečko Meh, katerega je nadomeščal podžupan Dragan Mar-tinšek), pozitivno pa so se o takšni obliki organiziranosti izrekli tudi predstavniki območnih obrtnih zbornic Mozirje in Velenje, savinjsko-šaleške gospodarske zbornice ter načelnika mozirske in velenjske upravne enote, ki so prisostvovali sestanku. Kot je znano, je bil Zgornjesavinjski podjetniški center kot družba z omejeno odgovornostjo leta 1997 ustanovljen na pobudo Območne obrtne zbornice Mozirje in bil med prvimi v Sloveniji uvrščen v mrežo lokalnih podjetniških centrov. Pod okriljem Mestne občine Velenje je medtem nastal Šaleški razvojno-podjetni-ški center, ki pa se v pravno-for-malnem smislu ni osamosvojil. V Velenju so ugotovili, da je povezovanje z ZPC-jem bolj racionalno, če šaleške občine neposredno vstopijo vanj, kot pa da bi najprej registrirali šaleški center in nato izvedli združitev z zgornjesavin-jskim. Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 -Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah - Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev in vhodnih vrat CENA KOT PRED UVEDBO DDV - prodaja kljuk Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! PODJETNIŠKI KOTIČEK MIKROKREDITI Milijon tolarjev posojila za novo delovno mesto! KAJ JE TO? To je program, v katerem sodelujejo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, lokalne skupnosti in poslovne banke, za dajanje posojil v višini milijon tolarjev za nova delovna mesta. S temi posojili se skuša pomagati novim podjetnikom na začetku poslovanja in tistim, ki na novo zaposlijo nezaposlene osebe. KOMU JE NAMENJEN? Podjetnikom - začetnikom, ki se v okviru programa Zavoda RS za zaposlovanje samozaposlijo, in podjetnikom oziroma podjetjem, ki nameravajo zaposliti nove delavce. POGOJI POSOJILA Posojilo odobravajo poslovne banke na podlagi depozita 500.000 SIT. Del depozita v višini 300.000 SIT prispeva Regionalna razvojna agencija Celje (iz sredstev Zavoda RS za zaposlovanje), 200.000 SIT pa prispeva podjetnik ali delno tudi lokalna skupnost. Na podlagi tega depozita odobri poslovnabankaposojilo v višini milijon tolarjev po obrestni meriTOM + 2%, s polletnim moratorijem in skupno dobo odplačevanja 3 leta. Polovica posojila se zavaruje z depozitom, za ostalo polovico palahko upravičenec pridobi garancijo regionalnega garancijskega sklada Celje (o njem več v prihodnjem podjetniškem kotičku) ali jo zavaruje na drug običajen način. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA -V primeru samozaposlitve registrirati dejavnost. - Izpolniti vlogo za pridobitev mikrokredita, ki jo dobite na sedežu Zgornjesavinjskega podjetniškega centra, Savinjska cesta 39, Mozirje. - Priložiti napotnico Zavoda RS za zaposlovanje kot dokazilo o samozaposlitvi ali zaposlitvi brezposelne osebe. - Predložiti dokazila, ki so navedena na vlogi za pridobitev mikrokredita. POSTOPEK PRIDOBITVE - Popolno vlogo oddate na Zgornjesavinjskem podjetniškem centru. - Vlogo obravnava programski svet na Regionalni razvojni agenciji Celje. - Po odobritvi posojila uredi vse formalnosti poslovna banka. V prvi fazi sodeluje v programu Banka Celje. INFORMACIJE Za vsa vaša vprašanja smo vam na razpolago na Zgornjesavinjskem podjetniškem centru vsak delovni dan od 7. do 15. ure, tel. 49-73-111. OBVESTILO INOVATORJEM Obveščamo vse inovatorje, da se lahko preko Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo oziroma sekcije SPIM predstavijo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo potekal od 10. do 19- septembra. Rok za prijavo je do 15. avgusta, prijavnice pa so voljo na Zgornjesavinjskem podjetniškem centru v Mozirju, kjer je mogoče dobiti tudi kopijo javnega razpisa razvojnega projektnega financiranja, ki je namenjen tudi financiranju inovacij v gospodarsko izkoriščanje. ž P C d.o.o._____________________^ ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Prva razmišljanja o povezovanju Zgornje Savinjske in Šaleške doline na področju razvoja in podjetništva so se začela z ugotovitvijo, da Evropska unija pretežni del finančnih sredstev za razvoj namenja regijam in ne manjšim lokalnim skupnostim. Zaradi tega je regionalno povezovanje nujno, hkrati pa tudi koristno. V Sloveniji je proces regionalizacije sicer šele na začetku, toda interesno povezovanje je že steklo. Zakaj bi torej zgornjesavinjske in šaleške občine stale ob strani? Župani so se dogovorili, da v sodelovanju s podjetniškim centrom pristopijo k izdelavi občinskih razvojnih programov, ki bodo osnova za pripravo regionalnega razvojnega programa. Zgornjesavinjski podjetniški center, katerega direktor je sedaj Franci Kotnik, naj bi se po formalni potrditvi vključitve šaleških občin na občinskih svetih preoblikoval v Savinjsko-šaleško razvojno agencijo, kar podpirajo tudi na Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo v Ljubljani. KF Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Napoved zaposlovanja za leto 1999 (rezultati ankete LP-ZAP) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje konec vsakega leta izvede anketiranje podjetij, organizacij in samostojnih podjetnikov posameznikov, da jih povpraša o gibanju zaposlenosti oziroma zaposlitevnih načrtih za prihodnje leto. Decembra 1998 so anketo poslali vsem podjetjem, organizacijam in samostojnim podjetnikom z 10 in več zaposlenim na območju šestih upravnih enot (Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Velenje). Od 670 poslanih anket je nanje odgovorilo 417 oziroma 62,2 % poročevalskih enot, v katerih je zaposlenih 87,2 % vseh zaposlenih v anketiranih podjetjih. V Upravni enoti Mozirje je bil dosežen zelo dober odziv z vidika zaposlenosti, saj je na anketo odgovorilo 60,8 % enot s 89,9 % zaposlenimi. Napovedizaposlovanjazaleto 1999 so nekoliko slabše od tistih na državni ravni, kjernaj bi se zaposlenostv povprečju zmanjšala za 0,4 %, ob koncu leta panaj bi bila večja za 0,1 %. Šopa precej bolj optimistične kot pretekla leta. V Upravni enoti Mozirje naj bi zaposlenost upadla za odstotek. Poleg napovedi o številu zaposlenih v anketi podjetja, organizacije in samostojni podjetniki posamezniki navedejo tudi predvidene zaposlitve novih delavcev. Tako dobljeni podatki so običajno manj realni, saj se pod-jetjaobnašajo tržno in temu primemo prilagajajo število zaposlenih. V letu 1999 so enote predvidele 1.403 nove zaposlitve, kar je na nivoju lanske ocene. Glede na področje dejavnosti je največ zaposlitev predvidenih v predelovalnih dejavnostih (42,3 %), pred-vsem v proizvodnji hrane, pijač, proizvodnji kovinskih izdelkov ter proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. Dobro je razmerje med predvidenimi zaposlitvami pripravnikov. V anketi je 16,5 % zaposlitev za pripravnike. Po izobrazbeni strukturi je največ predvidenih zaposlitev zadelavce s III. ali IV. stopnjo izobrazbe (40,2 %). Po rezultatih ankete bodo podjetja, organizacije in samostojni podjetniki največ zaposlovali v okviru naslednjih poklicnih skupin: obdelovalci kovin, mehaniki in strojniki, gradbeniki, ekonomisti, izdelovalci oblačil, gozdarji. V anketi so podjetja, organizacije in samostojni podjetniki posamezniki za leto 1999 napovedali 3,6 % več presežnih delavcev kot leto prej. Po ocenah bodo opredelili 712 presežnih delavcev, od tega 69,9 % v nekmetijskem sektorju, 28,8 % v storitvenem in najmanj, l,3%vkmetijskem sektorju. Kot glavni razlog za nastanek presežka delavcev so navajali zmanjšanje proizvodnje, ostali našteti razlogi pa so izboljšanje tehnologije, prestrukturiranje proizvodnje, odprava motenj v poslovanju, ki pa so bili sorazmerno enako zastopani. Podjetja naj bi presežne delavce razreševala na naslednje načine: preusposabljanje in prezaposlitve (50,7 %), dokup zavarovalne done (17,1 %), čakanje na delo do odpusta (6,7 %), uvedba stečaja (8,0 %) in prehod vodkrito brezposelnost(17,4%). Anketa je precej obširna, zato navajamo le nekatere rezultate, na osnovi katerih lahko ugotovimo, da bo zaposlenostv povprečju ostala na enaki ravnikotprejšnjeleto. Gibanje natrgu dela pa je v veliki meri odvisno od razmer natrgu dela, pozicije podjetja kot gospodarskega subjekta in splošne ekonomske situacije v državi. Vir: Napoved zaposlovanja za leto 1999, ZRSza zaposlovanje OE Velenje Zgornja Savinjska dolina Moja dežela - lepa in gostoljubna V okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna je tekmovalna komisija Turistične zveze Velenje v mesecu juniju opravila ocenjevanje krajev in šol na območju Zgornje in Spodnje Savinjske ter Šaleške doline. V tekmovanju so lahko sodelovali vsi kraji, ki so se razvrstili v kategorije, posebna prijava ni bila potrebna. V kategoriji izletniških krajev sodijo naselja, ki jih obišče več kot 5000 turistov oziroma izletnikov letno in ne ustrezajo kriterijem za uvrstitev v katero od mestnih ali bolj turističnih kategorij. V tej kategoriji so tekmovali trije naši kraji. Mozirje, ki je doseglo 6,60 točk in je s tem na prvem mestu, sledi mu Gornji Grad s 6,50 točkami in Solčava s 6,16 točkami. Na četrtem mestu je s 5,66 točkami Šempeter v Savinjski dolini. Logarska dolina, Šmihel nad Mozirjem in Robanov kot so tekmovali pod kategorijo krajev, v katero sodijo naselja nad 600 metri nadmorske višine. Njihova urejenost je izredno pomembna za turizem, saj sodijo hribovska območja praviloma med prednostna območja razvoja turizma. Na prvem mestu je s 7,35 točkami Logarska dolina, sledi Šmihel nad Mozirjem s 6,64 točkami in Robanov kot s 6,33 točkami. V tej kategoriji je tekmoval tudi Plešivec z Graško goro, ki je s 6,12 točkami zasedel četrto mesto. Ker enostavna delitev podeželskih krajev v kategoriji za potrebe tega tekmovanja trenutno ni možna, med druge kraje uvrščamo večino slovenskih naselij v nižinskem svetu. V kategoriji drugi kraji je sodelovalo pet krajev. Luče je s 6,62 Luče ob Savinji Bolj primernega trenutka Lučani pravzaprav ne bi mogli izbrati. Letos se bo namreč dopolnilo trideset let odkar so turistični in ostali zanesenjaki v tem kraju začeli s prireditvijo Lučki dan. Grb in pozneje še zastava sta nedvomno simbola, ki marsikdaj veliko povesta o kraju in ljudeh in seveda Lučani niso hoteli biti nobena izjema. Za osnutek grba, pri tem jim je bil v veliko pomoč publicist Aleksander Videčnik, so izbrali motil iz točkami na prvem mestu, sledi Rečica ob Savinji s 6.54 točkami, Šmartno ob Paki s 6,39 točkami, Ljubno ob Savinji s 6,18 točkami in Braslovče s 5,38 točkami. Po projektu pa je ocenjevanje potekalo tudi med srednjimi in rnan- zgodovine kraja in sicer naj bi bil osrednji lik ženska z brento, ki nosi žive postrvi v Ljubljano na škofijo. Izročilo je resnično in preverljivo, korenini pavčasu tlake, nekje do leta 1850. V ozadju naj bi bil obris Raduhe z pon-azorjeno Snežno jamo. V Lučah upajo, da bodo osnutek grba v doglednem času uskladili tudi z heraldičnimi predpisi, kot rečeno pa naj bi bil prvi grb v zgodovini Luč javno predstavljen prav jšimi mesti, turističnimi kraji in osnovnimi šolami. Prvo mesto med osnovnimi šolami je dosegla šola v Mozirju s 6,90 točkami. Prvi krog republiškega ocenjevanja bo potekal v mesecu juliju. Upravna enota Mozirje ob praznovanju jubilejnega Lučke-ga dne. Tudi sicer naj bi bilo letošnje praznovanje ponovno nekaj posebnega. Velik poudarek nameravajo dati vlcerskim opravilom, s katerimi vsa leta obujajo drvarske čase lučki upokojenci, društva z županom na čelu pa naj bi se tako kot na prvem praznovanju predstavila v povorki. Savinjčan Z grbom počastiti 30. lučko praznovanje Končno, bi lahko rekli, so se v Lučah odločili svojo občino predstaviti širši skupnosti tudi na simbolni ravni. Zamudi verjetno nekoliko botruje povezanost s Solčavo, katera je od novega leta organizirana kot samostojna občina. Upravna enota Mozirje Sestanek delavcev upravnih enot celjske regije Na povabilo Upravne enote Mozirje so se junija sestali delavci upravnih enot celjske regije, ki opravljajo dela in naloge s področja malega gospodarstva in turizma, ter predstavnika Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Stane Bizjak in Marko Podrekar. Občinski svet Luče Kompromisno reševanje športnega • • N/ V igrišča Lučki svetniki so na zadnji redni seji pred dopusti v tretjem branju potrdili odlok, v katerem opredeljujejo kriterije javnega reda in miru v občini, po hitrem postopku pa so potrdili odloka o kategorizaciji občinskih cest in o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Slednja uredba se navezuje na čistilno napravo, prve porabnike pa naj bi predvidoma priklopili še v poletnih mesecih. V Lučah so seveda razmišljali dolgoročno, saj bi se lahko na čistilno napravo priključilo do 600 porabnikov, kar je petkrat več od dejanskih potreb. V Lučah iščejo izvajalca, do izbora naj bi službo opravljala Komunala Mozirje, ni pa izključena koncesijska oddaja poslov. Župan Mirko Zamernik in svetniki se zavedajo, daje naprava ekološko še kako potrebna, čeprav je tudi res, da bo vsaj v začetni fazi možno pričakovati določen odpor občanov. Precej časa so namenili tudi problematiki športnega igrišča. Znani so spori z sosedi, vzroki so menda v preglasni mladini, ki se zbira na športnem poligonu ob osnovni šoli. S strani upravne enote iz Mozirja je bil opravljen ogled za postavitev ograde in narejen zapisnik, na občini so celo pripravljeni prevzeti finančno breme. Vendar pod pogojem, da bodo z rešitvijo soglašali vsi vpleteni, torej z ogrado se morajo strinjati tudi mejaši. V kolikor bo doseženo soglasje bodo določili tudi režim uporabe, kar pomeni, da bo možno igrišče uporabljati do mraka, predvsem pa naj bi veljala prepoved uporabe prevoznih sredstev kot so kolesa in motorna kolesa. Občinski svetniki so prepričani, da bo spor mogoče rešiti, seveda z pravo mero pameti in medsebojne tolerance vseh vpletenih. Navsezadnje je potrebno prisluhniti tudi argumentom, ki govorijo v prid športnemu igrišču. V Lučah pravijo, da mladina pač rabi svoj prostor; edina možnost, in ta resnica je verjetna, je igrišče ali gostilna. Tretje možnosti menda trenutno v Lučah ne premorejo, res, da je v fazi priprave prostorski plan, v katerem se dolgoročno opredeljuje možnost gradnje rekreacijskega centra. Kot rečeno pa stvari terjajo svoj čas, nekoliko razumevanja ter dobre volje. Savinjčan Namen sestanka je bil ugotoviti stanje v zvezi s kategoriziranimi nastanitvenimi obrati ter se seznaniti s spremembami Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 40/99)- Predstavniki vseh upravnih enot so podali informacijo o tem, ter izpostavili probleme in nejasnosti, ki se pojavljajo pri izvajanju teh predpisov. Med drugim je bilo tudi navedeno, da poteka nadzor nad kategoriziranimi nastanitvenimi obrati, ki ga opravljajo tržni inšpektorji. O spremembah zakona o gostinstvu je spregovoril svetovalec vlade pri Ministrstvu zamalo gospodarstvo in turizem Marko Podrekar. Pomembna sprememba je v tem, da je rok za pridobitev uporabnega dovoljenja za gostinske objekte, ki so predmet kategorizacije, tri leta od vložitve zahtevka za izdajo uporabnega dovoljenja. Vendar to velja le za tiste objekte, v katerih se je pred 25.1. 1995 na podlagi takrat veljavnih predpisov aktivno izvaja gostinska dejavnost in je za to bila izdana ustrezna odločba. Spremembe zakona o gostinstvu prenašajo pristojnost prijave obratovalnega časa oziroma izdaje odločb o podaljšanem obratovalnem času za gostinske obrate na pristojni organ lokalne skupnosti. Po novem bo moral obratovalni čas prijaviti tudi kmet, ki na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost. Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno, na predlog pristojnega organa lokalne skupnosti pa lahko tudi izven turistične sezone ali za obdobje daljše od enega leta. Sobodajalci lahko opravljajo svojo dejavnost oddajanje svojega stanovanja ali počitniške hiše gostom za nastanitev z zajtrkom ali brez njega, če so vpisani v register sobodajalcev pri za gostinstvo pristojni enoti upravne enote in v poslovni register Slovenije. Tisti sobodajalci, ki nudijo več kot 15 ležiščin dejavnost opravljajo trajno, morajo dejavnost priglasiti oziroma se morajo registrirati po določbah Zakona o gospodarskih družbah. Beseda je tekla tudi o problematikah, ki se pojavljajo v zvezi z izvajanjem 6. odstavka 4. člena Zakona o gospodarskih družbah. Gre za vprašanje pristojnosti v postopku ugotavljanja minimalnih sanitarno-tehničnih pogojev za opravljanje posameznih vrst dejavnosti. Na podlagi medsebojnih informacij o odprtih vprašanjih so se zbližala strokovna stališča, ki so udeležencem sestanka nakazalanekatere rešitve. Po končanem delovnem sestanku smo si skupaj ogledali Mozirski gaj. Tatjana Purnat Audi O vozilu Audi A3 se je že veliko govorilo. Zdaj se še več. Novi Audi A3 s petimi vrati je tu. Audi A3 je obdržal vse svoje odlike. Privlačna oblika, izjemna varnost in dinamični značaj. Novi model s petimi vrati je odslej še bolj praktičen in udoben. Tudi za Vaše sopotnike na zadnjih sedežih. Če nas boste obiskali ali poklicali, Vas bomo z veseljem seznanili s podrobnejšimi informacijami. Novo vsestranskost pa boste najbolje občutili na poskusni vožnji. Pričakujemo Vas. Avtocenter Meh Koroška c. 7d Velenje 3320 tel.: 063 898 25 22 Pogovor z vršilcem dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Nazarje Antonom Smrketom “Imamo idealne prostorske pogoje” Prvega septembra bo v Nazarjah pričela z delom popolna osemletka. Uradna otvoritev nove šole bo sicer nekaj dni kasneje, ob občinskem prazniku, v vsakem primeru pa bo september 1999 ostalNazarčanomvlepemvspominu, saj so si takšno šolo že dolgo želeli. Nazar ski občinski svet je na zadnji seji za vršilca dolžnosti ravnatelja imenoval Antona Smrketa, s katerim smo se pogovarjali pred začetkom novega šolskega leta. Občina Nazarje Šola se pripravlja na začetek pouka Člani nazarskega občinskega sveta so se na šesti redni seji zbrali v torek, 2 9. junija, in težišče razprave namenili pripravam na začetek delovanja osemletke v Nazarjah. Za vršilca dolžnosti ravnatelja so imenovali Antona Smrketa iz Prebolda. V skladu z občinskim odlokom so obvestili mozirski in gornjegrajski občinski svet, da so izpolnjeni prostorski in kadrovski pogoji za začetek delovanja popolne osnovne šole v Nazarjah. Trenutno potekajo v starem šolskem objektu obsežna gradbena dela, s katerimi bodo povezali novi in stari objekt, rekonstruirali kuhinjo ter priključili šolo na toplovodno ogrevanje. Ob regionalni cesti gradijo postajališče za šolski avtobus, urejajo pa tudi šolsko dvorišče. V kratkem pričakujejo dobavo šolske in kuhinjske opreme, v prihodnjih dneh pa naj bi bilo izdano tudi uporabno dovoljenje. Medtem je gradnja kanalizacijskega razbre-menilnika pri gradu Vrbovec v gradbenem smislu končana. Razbremenilnikbo prestrezal večje količine odpadnih voda v času močnejših nalivov, ko se količina meteornih voda izjemno poveča. Te vode bodo iztekale v reko Dreto, kar z ekološkega vidika ni sporno, saj je njihova onesnaženost minimalna. Glavno finančno breme projekta predstavlja oprema za razbremenilnik, ki bo delno nabavljena v letošnjem, delno pa v prihodnjem letu. Odgovora na vlogo za sofinanciranje s strani Ministrstva za okolje in prostor v tem trenutku še nimajo. Napreduje tudi investicija v Šmartnem ob Dreti, kjer gradijo mrliško vežico. Sedaj prihaja na vrsto zunanja ureditev objekta. Občinska uprava medtem pripravlja sanacijski program po poplavah v skladu z navodili pristojnega ministrstva, skoraj zaključena pa so vzdrževalna dela na gozdnih cestah, ki so sedaj v zelo dobrem stanju. Gospodinjstva v Nazarjah so v minulem tednu prejela anketni list, s katerim želi občina ugotoviti stanje na področju ogrevanja stanovanjskih objektov in njihovo pripravljenost za priklop na daljinsko ogrevanje. Na podlagi zagotovil, da bo projekt uvrščen v program Phare, občinska uprava že pripravlja dokumentacijo za prijavo na javni razpis za sofinanciranje. Ob tem velja dodati, da se v projekt vključuje tudi Mozirje, katerega bi po nabavi novega kotla prav tako lahko daljinsko ogrevali iz nazarske kotlovnice. Franci Kotnik - Kdo ste, gospod ravnatelj, od kod prihajate v Nazarje in kaj ste delali doslej? Prihajam iz spodnje Savinjske doline, natančneje iz Prebolda. Sicer pa sem že vso delovno dobo, kar 25 let se je že nabralo, povezan s šolo. Sem učitelj razrednega pouka. Poučevati sem pričel na Vranskem, takrat zaradi pomanjkanja glasbenih učiteljev, najprej glasbeni pouk. Nato sem poučeval četrti razred. Poleg rednega dela sem več let v Glasbeni šoli Žalec na oddelku Vransko poučeval harmoniko. Po trinajstih letih službovanja sem bil povabljen na Zavod RS za šolstvo. Deset let sem delal kot pedagoški svetovalec za razredni pouk. Največ sem se srečeval z učitelji razrednega pouka na občinskih aktivih in kasneje v študijskih skupinah. V tem času je stekel projekt Opisno ocenjevanje v nižjih razredih osnovne šole. Organiziral in vodil sem skupno s kolegi številne seminarje in delavnice. To je bil čas, v katerem sem se ogromno naučil od sodelavcev in učiteljev. Vedno me je pri delu z učitelji vodilo to, da jim je potrebno zaupati, dasi zaslužijo za svoje delo vse spoštovanje in če rabijo pomoč, jim je treba tudi pomagati. Največkrat se mi je takšno ravnanje obrestovalo. Tudi zato smo lahko neboleče izpeljali številne naloge. Pri prizadevanjih za dobro sodelovanje z učitelji in šolami mi je vedno stala ob strani gospa Majda Urank z Ljubnega, ki je v tem času kot predstojnica vodila OE Celje. Vendar pa je bila želja, zopet enkrat delati z učenci v razredu, vedno večja. Po desetih letih dela z učitelji, sem si rekel: “To, kar sem v teh letih videl pri različnih učiteljih kot “šolski inšpektor” in pedagoški svetovalec in spoznal v različnih oblikah izpopolnjevanja, bi rad preiz- kusil v razredu.” Tako sem zadnji dve leti, moram reči, pedagoško zelo bogati leti, preživel kot učitelj in vodja podružnične šole v Andražu. Največ veselja in uspehov sem z mladimi modelarji požel na republišluh srečanjih mladih tehnikov, vse pa smo Anton Smrke (foto: F. Kotnik) presenečali in očarali z našim vrtom zdravilnih rastlin. Delati na podružnici sem si že nekdaj zelo želel, zato sem nameraval ostati malo dlje časa. Vendar je v življenju že tako, da se vsega ne da predvideti. In sedaj sem tu.... - Kakšen je bil vaš motiv, da ste se prijavili na razpis za ravnatelja? Pomisleki zaradi poklicnega usmerjanja in mamil Ker so nekateri starši učencev višjih razredov, ki naj bi se vpisali v nazarsko šolo, izrazili pomisleke glede izvajanja poklicnega usmerjanja, smo o tem povprašali direktorja velenjske območne enote Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Srdana Arzenška. Povedal je, da bo zavod izvajal poklicno usmerjanje v nespremenjeni obliki tudi na Osnovni šoli Nazarje. Nikakršnih razlogov ni, da temu ne bi bilo tako, saj so izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Stališče zavoda glede števila osnovnih šol v Zgornji Savinjski dolini je popolnoma nevtralno, zato bo svojo funkcijo opravljal še naprej strokovno in profesionalno. Na vprašanje glede razširjenosti mamil med mladimi v Nazarjah so županu Ivanu Purnatu na mozirski policijski postaji odgovorili, daje stanje v Nazarjah povsem primerljivo z ostalimi večjimi kraji v Zgornji Savinjski dolini in torej ne odstopa v negativni smeri. Na kratko rečeno, zelo pošten. Kjerkoli sem bil, sem se trudil dobro delati. Upam si trditi, da sem tudi veliko delal. Že iz prejšnjega odgovora je razvidno, da sem bil rad in veliko med učenci, precej časa sem delal z učitelji. Kratek čas sem vodil podružnično šolo. Nikoli nisem imel težav pri sodelovanju s starši. Zakaj ne bi poskusil še na šoli, kjer bi lahko povezal izkušnje iz vseh obdobij svojega poklicnega delovanja? Ob tem sem tudi vedel, kam grem. Z učiteljicami razrednega pouka smo se srečevali na številnih strokovnih srečanjih, dobro smo sodelovali z vsemi ravnatelji v Zgornji Savinjski dolini, gospod župan je bil še nekaj let ravnatelj na OŠ Gornji grad, ko sem delal na Zavodu. Kaj bi si želel še več, saj sem tako rekoč med prijatelji in znanci! - Kakšni so vaši prvi vtisi o Nazarjah in o nazarski občini? Kot sem že rekel, o novih sodelavcih sem pravzaprav vedel že prej veliko. Zato sem se takoj in moji novi vlogi primerno še bolj zagledal v novo šolo, belo princesko sredi travnikov pod zelenimi Dobrovljami. Prelepa pokrajina z vsemi značilnostmi alpskega sveta mi je tudi pisana na kožo. Še več pa mi pomeni to, da že sedaj dobro sodelu-jemo z glasbeno šolo, vrtcem, gospodom županom in vsemi, ki jim je veliko do tega, da bi nova šola resnično tudi zaživela. - Kako je predvideno delovanje nazarske osnovne šole oziroma kako je zastavljena njena organizacija? Osnovna šola Nazarje bo delovala kot centralna, na začetku še kot osemletna osnovna šola, s podružnično šolo Šmartno ob Dreti. Vseh šoloobveznih učencev iz našega šolskega okoliša je 297. S prvim septembrom bo vpisanih približno 270. Upamo, da se nam bodo pridružili še tisti učenci, ki so doslej obiskovali gornjegrajsko šolo, ki še omahujejo. Ko bomo pričeli s poukom, bomo imeli 17 oddelkov. Kot takšna bo OŠ Nazarje ravno prav velika, šola, ki bo lahko imela “dušo”. Učenci, starši in učitelji se bomo tako lahko bolje poznali in prepričan sem, tudi dobro sodelovali. Na Ministrstvu za šolstvo smo tudi že pridobili soglasje za oddelek podaljšanega bivanja. Z njim bi radi pomagali učencem in staršem. Učenci bodo lahko opravili domačo nalogo, se sprostili, naigra-li, starši pa bodo brez skrbi, saj bo njihov otrok do njihovega prihoda iz službe v dobrih rokah. Vsem učencem bomo ponudili širok izbor dejavnosti, kjer se bo lahko vsak “našel” in se naučil koristno preživljati prosti čas. Tu mislim predvsem na interesne dejavnosti s kulturnega, športnega in tehničnega področja, na pevske zbore, računalniško opismenjevanje, fakultativni predmet drugega tujega jezika in še kaj. Kako bo poskrbljeno za nemoteno izvajanje učnega procesa ob dejstvu, da šola še nima telovadnice? Vsi nam priznavajo, da imamo idealne prostorske pogoje. To je tudi res. Učilnice so velike, svetle, v njih bo gostovalo 14,15 ali 16 učencev. Specializirane učilnice za zemljepis in zgodovino, biologijo in kemijo, gospodinjstvo, tehnično vzgojo in računalništvo bodo ob sodobni pohištveni in učni opremi nudile učencem in učiteljem dobre pogoje za delo. T\i so še knjižnica s čitalnico, ki naj bi postala osrednji družabni prostor na šoli. Res je pa tudi, da bomo v šolskem letu 1999/ 2000 brez prave telovadnice. Z gradnjo bomo pričeli v jeseni, do naslednjega šolskega leta bo gradnja končana. Za izvajanje športne vzgoje bomo zato za eno leto namenili največjo učilnico v starem delu šole in zagotovili najnujnejšo opremo. Tako učenci ne bodo popolnoma prikrajšani za prepotrebno dejavnost. Sicer pa se bomo ravnali tako, da bomo vsak trenutek lepega vremena v vseh letnih časih izkoristiti za športno vzgojo na prostem. - Po kakšnih kriterijih je bil izbran učiteljski zbor? Kot je v navadi in kot mora takšna stvar potekati, so bila objavljena prosta delovna mesta za učitelje za novoustanovljeno osnovno šolo. Pri učiteljih razrednega pouka so imeli prednost učitelji, ki so na obeh podružnicah že opravljali to delo, učitelji na predmetni stopnji pašo bili izbrani kot najustreznejši med prijavljenimi kandidati. Dovolite, da dodam še to. Že v mesecu juliju, ko je večina ljudi na dopustu, smo se srečali vsi učitelji. Spoznali smo se, sicer še bežno, in dogovorili o stvareh, ki so nujne za uspešen začetek pouka. Vsi skupaj se namreč zavedamo, daje pred nami resna in odgovorna naloga, nadaljevati in izpeljati tisto, kar učenci, starši in celotna skupnost od nas pričakujejo. Trudili se bomo, da bo postala naša in vaša šola v ožjem in tudi širšem slovenskem prostoru prepoznavna. - Kako komentirate pomisleke nekaterih staršev vzvezi z negativnimi vplivi “okolja” Ljubno ob Savinji Pravzaprav pa bo letošnji, že 39- Flosarski bal, nekaj posebnega. Tako vsaj obljublja županja Anka Rakun. 1. avgusta se bo skozi Ljubno po dolgih letih ponovno vila povorka s prikazom starih običajev, kmečkih opravil, obudili bodo način sečnje lesa in spravilo lesa. Sodelovala bo godba na pihala in ljudski pevci, skratka zdi se, da bo letos na Ljubnem resnično kaj videti. Seveda pa ne gre prezreti vožnje s flosi in krst novega flosarja. Flosarski bal, povezan s petim praznovanjem občinskega praznika, je prav tako lepa na otroke v Nazarjah? Premalo časa sem prisoten v kraju, da bi vedel vse o tem, kako živi mladina, kaj počne in s čim se ukvarja. Tudi ne vem, na katere negativne vplive starši namigujejo. Vem pa nekaj. Otroci sami po sebi nikoli niso in ne morejo biti pokvarjeni. So lahko le pozitivni ali negativni dejavniki, ki vplivajo na življenje mladih. Popolna šola v nekem kraju je lahko zato le velik pozitivni dejavnik za usmerjanje mladih. Že prej sem omenil številne interesne dejavnosti, sobotne šole, tesnejša povezava šole in različnih društev in klubov. Veliko stvari se dogaja v šoli, v popoldanskem času se to lahko nadgrajuje. Ali ni to del koristnega preživljanja prostega časa? Ob koristnih zaposlitvah pa je veliko manj časa in prostora za negativne vplive. - Kaj vse še morate postoriti do 1. septembra, ko se prične novo šolsko leto? Do pričetka šolskega leta bo potrebno še marsikaj postoriti. Naj naštejem le najvažnejše. Potrebno bo razpisati še prosta delovna mesta za nekaj pedagoških in tehničnih delavcev. Da bi učencem tudi glede na oddaljenost šolo približali in jim olajšali pot do nje, bomo kupili kombi. V začetku avgusta že pričakujemo novo opremo in učila. Pridobiti čim več knjig v prazno knjižnico je pomembna naloga. Da bi organizacija življenja in dela v novi šoli stekla tako kot je treba, je potrebno pripraviti letni delovni načrt šole, urnik za učitelje in učence. V vrtcu in v šoli bomo pripravili vse za lep sprejem novih “družinskih" članov in še bi lahko našteval. Prepričan sem, da bomo novo šolsko leto pričakali pripravljeni. Pogovarjal se je Franci Kotnik priložnost, da spregovorijo o dosežkih in pokažejo na pridobitve, katere so plod skupnih prizadevanj občanov in občine v preteklem letu. Tako naj bi namenu predali kar tri modernizirane cestne odseke, v Radmirju bodo krajani predali namenu javno razsvetljavo skozi vas, ob vseh dogodkih pana Ljubnem niso pozabili na kulturne dogodke. Skratka, obeta se ponovno zanimivo in pestro praznovanje flosarske tradicije. Savinjčan Družini naših sodelavcev Karoline Vrtačnik in (gorja Pečnika sta od nedavnega bogatejši za hčerko in sinka. iskrenim čestitkam ob srečnem dododku se pridružujemo tudi v uredništvu SN. Flosarski bal v novi preobleki Po zaslugi Ljubencev je bila Slovenija lani sprejeta v mednarodno druščino držav in dežel v katerih še gojijo pristno splavarsko izročilo. Za polnopravno članstvo v pisani splavarski druščini potrebujejo Ljubenci potrdila ostalih krajev in držav, kar pa kot kaže ne bo pretežko doseči. Lani so namreč navezali pristne stike s kolegi v španskih Pirenejih, letos so jih v goste povabili Francozi, vendar so morali obisk odložiti za naslednje leto. Seveda tudi Ljubenci niso od muh, za Španci in Italijani so letos povabili v goste avstrijske kolege z reke Drave. Loke pri Mozirju Nervoza ob vsakem deževju Zgornja Savinjska dolina je “obsojena” na večen boj s pobesnelimi vodami, ki jih povzroči vsak malo večji naliv. Leta 1990 je svoje zobe pokazala Savinja, lani pa Dreta, ob teh dveh pa ljudem delajo preglavice tudi razni pritoki, ki ob dežju nekontrolirano naraščajo in prestopajo svoje bregove. Takšen primer je tudi v Lokah pri Mozirju. V zadnjem času se veliko govori o novem mostu čez Savinjo, ki se bo pričel graditi prav v teh dneh, manj govora pa je o ljudeh, ki živijo malce nižje ob porečju Savinje. Skozi Loke ob desnem bregu Savinje teče ločka struga, ki se v Savinjo izliva malo pred čistilno movanja v tem prelepem in mirnem koncu Zgornje Savinjske doline v kuhinji že tretje pohištvo. In tukaj se idila počasi konča. Morajo res strpno prenašati divjanje vode, pa ne le oni, ampak tudi ostali sosedje? Odgovor je da, saj so pred gradnjo pridobili vse potrebne dokumente, plačali Mirna” Ločka struga (foto: B. Kanjir) napravo. V tistem delu prebiva 18 lastnikov zemljišč, ki so že kar vajeni, da ob vsakem dežju, ki je običajno ponoči, spanje zamenjajo z dežuranjem ob strugi. Najbolj ogroženi so ob takšnih dnevih Bezjakovi, ki so od leta 1989, ko so se preselili v novo hišo, doživeli že pet poplav. In vsaka poplava za sabo pušča posledice. Te so vidne okoli hiše, naj večja škoda pa je vsakokrat v hiši. Verjeli ali ne, pri Bezjaku imajopo desetih letih do- soglasja in uredili dokumentacijo. Takrat nihče ni mislil na to, da bi jih opozoril na morebitne poplave, ki se pojavijo takoj, ko naraste Savinja in s tem dvigne nivo struge. Bezjak Ivan si je sam postavil majhno škarpo, ki pa vodo zadržuje le ob njegovi hiši, višje v porečju pa nato prestopi bregove in se razlije po vseh okoliških zemljiščih. Letos so se prizadeti krajani odločili, da s svojim problemomseznan- ijo pristojne institucije, od krajevne skupnosti, občine, do odgovornih ministrstev. Rešitev njihovega problema bi bila, po njihovem, izgradnja škarpe ob desnem bregu struge v dolžini okoli 250 metrov. Škarpa bi preprečila izlivanje vode na desni breg, lahko pa bi se nemoteno izlivala na levi breg, kjer pa so opuščena in zaraščena zemljišča oziroma gmajna. Dokončno odločitev, kakor krajani sami poudarjajo, prepuščajo strokovnim službam. Bezjak je 19. aprila letos s poplavno problematiko v Lokah seznanil tudi župana občine Mozirjejožeta Kramerja. Naletel je na prijazen odziv in obljubo, daseboproblem pričel reševati, seveda pa je potrebno poprej pripraviti ustrezne projekte. Od takrat je minilo skoraj tri mesece, zato smo poklicali tudi župana in gapov- prašali, kaj se je v tem primeru že postorilo. Župan je zatrdil, daje s to problematiko dobro seznanjen, vendar pa ni mogoče nič ukreniti, dokler k celostni ureditvi ne pristopita NIVO in Ministrstvo za okolje, uprava Celje. Problem je potrebno reševati kompleksno, to pomeni, da je potrebno predvideti tudi vse posledice, kijih bo povzročila sanacija. Naslednji korak je skupen sestanek, ki ga župan oziroma odgovorni z občinske uprave že dalj časasklicujejo, vendar do njega zaradi prezasedenosti ljudi z NIVO-ja in ministrstva še ni prišlo. Ljudje z ogroženega območja pa bodo še naprej čakali, da zopet pride dež in jim vlije nove strahove. S temi že kar nekako živijo, na drugi strani pa verjamejo, da bo njihov problemv doglednem času rešen, saj zaupajo novemu županu, ki jim je zagotovil svojo pomoč. Benjamin Kanjir Zadruga mozirje Mercator - Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. NOVOSTIFTCONI POZOR! Novo v vašem kroju v zadružni trgovini PRODAJA PLINA ZZZS, Območna enota Ravne na Koroškem Uvajanje kartice zdravstvenega zavarovanja Decembra letos se bodo tudi Zgornjesavinjčani poslovili od klasične zdravstvene izkaznice. Vsi zavarovanci bodo po pošti dobili nove zdravstvene kartice, s katerimi se bo pričelo poslovanje s karticami tudi v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Nova kartica bo prinesla veliko novosti. Za vse zavarovance bo v prvi vrsti prišlo do hitrejšega in enostavnejšega uveljavljanja storitev, večja bo varnost podatkov, kartica pa bo tudi bolj priročna od dosedanje izkaznice, saj jo bo lahko vsakdo nosil kar v denarnici, poleg ostalih, predvsem bančnih kartic. Velika sprememba bo pri potrjevanju teh kartic. Sedanja praksa je, da mora delodajalec potrditi zdravstveno izkaznico enkrat mesečno. Vse to po novem odpade. Kartice se bodo potrjevale kar v zdravstvenih domovih na računalniških terminalih, ki bodo preko telefonske linijć stalno povezani z osrednjim računalnikom. Kartice bo potrebno potrditi vsake tri mesece, otroci in upokojenci pa jih bodo potrjevali samo enkrat letno. Precej papirnatih opravil pa bo odpadlo tudi pri zdravstvenem osebju. Manj administracije, hitrejši prenos podatkov, elektronski recept, elektronska naročilnica za tehnične pripomočke, preglednejša dokumentacija izdanih zdravil in še kaj bo bistveno zmanjšalo čakalni čas v ambulantah. Na vidnem delu nove kartice bosta ime in priimek zavarovanca, datum rojstva, številka zavarovanja in ime izdajatelja. Nevidni del, mikroprocesor, pa bo skrival naslov in spol zavarovanca, podatke o obveznem in dodatnem zavarovanju, podatke o izbranem zdravniku, pediatru, zobozdravniku in ginekologu, mikroprocesor pa bo skrival tudi zapis, ali je lastnik kartice darovalec organov. Za ta zapis bo moral dati zavarovanec svoje soglasje, dostop do njega pa bo imelo samo deset specializiranih zdravnikov z območja Slovenije, zato tega ne bo mogoče zlorabljati. Poleg kartice zavarovanca pa bo obstajala tudi profesionalna kartica, ki jo bodo imeli zdravstveni delavci in zaposleni v zdravstvenem zavarovanju. Samo s to kartico bo mogoče odčitavati podatke z običajne kartice. Do uvedbe nove kartice zdravstvenega zavarovanja prihaja po treh letih intenzivnih priprav in po enoletnem preizkusnem uvajanju na področju Krškega. Prebivalci tega območja so novo storitev dobro sprejeli. Vse kartice, ki jih bo 134.920 zavarovancev z Območne enote Ravne na Koroškem prejelo v času od 1. do 31. decembra letos, bodo potrjene, zato začetno potrjevanje odpade. Računalniški terminali na območju Zgornje Savinjske doline bodo v zdravstvenih domovih v Mozirju, v Nazarjah in v Lučah. Delovali bodo od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer. Pomembno dejstvo je tudi to, da se stare zdravstvene izkaznice ob pridobitvi nove kartice ne smejo zavreči, saj bo projekt uvedbe nove kartice zaključen šele sredi naslednjega leta. Takrat pa bodo vse zdravstvene izkaznice izgubile svojo veljavo. Kartica zdravstvenega zavarovanja s sabo prinaša mnoge prednosti. Morda bodo med njimi tudi krajši čakalni časi v čakalnicah. Seveda pa bodo le ti v največji meri še vedno odvisni od sposobnosti in prijazne ažurnosti zdravstvenega osebja, ki pa jo bolan človek najbolj potrebuje. Benjamin Kanjir Gasilska zveza Slovenije Praznik slovenskega gasilstva v Metliki S svečano parado v Metliki, osrčju Bele krajine in zibelki ustanovitve prve Požarne brambe smo gasilci praznovali 130. obletnico organiziranega delovanja. Slovesnost pa je bila obeležena še z dvema jubilejema in sicer 50-letnico Gasilske zveze Slovenije in 30-letnica odprtja gasilskega muzeja. Ko se je davnega leta 1869 na pobudo dvajsetih metliških prostovoljcev po ustanovitvi prve »Požarne brambe«, za njih zavzel domači graščak dr. Josip Savinšek, priznavamo to kot začetek organiziranega dela prostovolj nega gasilstva na Slovenskem. Potreba in zavest slovenskega naroda pomagati človeku v nesreči je to dejavnost skozi vsa ta leta še krepila in dopolnjevala, tako da lahko danes govorimo o najmnožičnejši in za posamezna okolja nepogrešljivi organizaciji. Po zadnjih podatkih je v gasilske vrste vključenih 119.000 članov v 1.405 društvih. V svečanem sprevodu skozi Metliko je korakalo preko 3-000 gasilcev iz vseh slovenskih regij, od predstavnikov prostovoljnih gasilskih društev, poklicnih enot, enot za reševanje do častnega ešalona članic in gasilskega podmladka. Med njimi so v savinjskem ešalonu sodelovali predstavniki društevZgornjeSavin-jske doline, vključno z društvi gasilskih zvez Velenje, Žalec in Prebold. Zanimiv je bil tudi prikaz razvoja gasilske tehnike, od muzejskih brizgaln do najsodobnejših vozil in naprav za gašenje in reševanje Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki slovenskega političnega življenja s slavnostnim govornikom, predsednikom države Milanom Kučanom na čelu. V svojem nagovoru je poudaril pomen slovenskega gasilstva, ki ima tudi v širših evropskih razsežnostih ugled dobro organizirane in učinkovite množične humanitarne organizacije, ki je v temeljni skrbi za varnost ljudi in njihovega premoženja preživela vse države in režime. Takšna humana, strokovna in nestrankarska naj ta organizacija ostane tudi vnaprej, so bile njegove sklepne besede. Franjo Pukart Turistično društvo Nazarje se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi prireditve Iz roda v rod in izbirnega tekmovanja za Zlato harmoniko. Glavni donatorji prireditve so bili: Občina Nazarje, Pivovarna Laško, Savinjske novice, Viva Trade in Igea Nazarje. Prireditev so tudi omogočili: Kovinska galanterija Cigale Nazarje, Leskom Nazarje, Input Nazarje, Hotel Štorman Veniše, Ranč Burger Veniše, Bunny Nazarje, Zadruga Mozirje, Savinja Mozirje, BSH Hišni aparati Nazarje, Elkroj Mozirje, GG Nazarje, Glin Pohištvo Nazarje, Glin IPP Nazarje, Glin K&M Nazarje, Glin Gostinstvo, Glin Žagarstvo Nazarje, Glin Grif, Davidov hram, Vtis Spodnja Rečica, Tbristična agencija Svit Mozirje, Papirna galanterija Brunet, Epsi Nazarje, Elektromehanika Remic Heri, Kalin Nazarje, Mehanizacija RibežI Pusto polje, Zlatarstvo Kvas Mozirje, Trgovina Katka Mozirje, Mizarstvo Fricelj Nazarje, Mizarstvo Kovač in Pletilstvo Milva Ljubija, Mizarstvo Potočnik Rečica, Mizarstvo, žagarstvo in inženiring Mikek Bočna, Mizarstvo Benda Trnovec, Telcorn Martin DušičNazarje, Zlatarstvo Matjaž, MesarijaBogncr,Trgovina Ultra Nazarje,Trgovina Diana Nazarje, Trgovina Monroe Mozirje, Jolly Nazarje, Cvetličarstvo in vrtnarstvo Pri Skazu - Jelka Bider Rihter Nazarje, Vrtnarstvo Krajnc Nazarje, Optika Gal Mozirje, Pekarna Miš Maš Mozirje, Tragal Nazarje, Trgovina Cekin Mozirje, Trgovina Polžek Mozirje, Krim center Mozirje, MVM in frizerski salon Mozir je, Trgovina Sandra Mozirje, Trgovina Ivona Mozirje, Izoles Nazarje, Optika Likeb Ternik Mozirje in Nazarje, Čira čara Nazarje, West blue jeans Lukač Ljubija, Majda Slatinšek Ljubija, Tekstil Silva Cesar Mozirje, Trgovina Krznar Kokarje, Bistro Erbo Nazarje, Trsat Nazarje, Okrepčevalnica Bohač Nazarje, Okrepčevalnica Četara Okonina, Slaščičarna Polonca Mozirje, Gostišče Grad Vrbovec Nazarje, Bar Pri Kmetiču Kokarje, Frizerski salon Metka Nazarje, Frizerski salon Barbara Tratnik Pusto polje, Frizerski salon Mojca Mozirje, Avtoprevozništvo Marjan Miklavc Nazarje, Avtoprevozništvo Fricelj Kokarje, Avtoprevozništvo Ivan Rokovnik Lačja vas, Govek d.o.o. Posebna zahvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali, in KS Nazarje. TD Rečica ob Savinji 20 let Od lipe do prangerja Prizadevni člani TD Rečica ob Savinji so v dnevih od 26. junija do 4. julija organizirali že 2 0. prireditev Od lipe do prangerja. V tednu dni se je zvrstila kopica prireditev na športnem, narodopisnem in kulturnem področju. Dvajset let je dolga doba v življenju vsakega posameznika. Še daljša doba je, če govorimo o obstoju neke prireditve. Zato gredo v letošnjem letu vse čestitke na Rečico in med Rečičane, ki jim je uspelo osrednjo turistično prireditev to- jeno jedem skozi vse leto, tretja razstava pa je kronološko predstavila dogajanje zadnjih 20 let. V športnem centru na Rečici so se 2. julija tudi letos na turnirju v malem nogometu najprej zbrale ženske, kasneje pa tudi svetniki Rečice in Mozir- Z otvoritve treh razstav (foto: B. Kanjir) liko let ohraniti in vsako leto bolj in bolj obogatiti. Nekakšna zlata nit celotnega dog-ajanja so postale tradicionalne razstave slikarskih del domačih slikarjev. Dokaz o bogati aktivnosti je viden v šolskem večnamenskem prostoru, saj je vsak izmed gostujočih slikarjev poklonil organizatorjem eno izmed svojih likovnih del, ki so sedaj razstavljena. Eno izmed glavnih vodil organizatorjev je ohranjanje bogate kulturne dediščine. V ta namen že več let zapored pripravljajo narodopisne razstave, na katerih predstavljajo že pozabljene šege in navade tukajšnjih ljudi. Drugo nit so Rečičani stkali z ocenjevanjem zgornjesavinjskih želodcev. Podelitev priznanj najboljšim izdelovalcem se je dobro vključila v koncept osrednjega dne Večera pod trško lipo. Letošnje dogajanje se je pričelo 26. junija z otroškimi športnimi igrami. Največ spretnosti so pokazali otroci z Dol Suhe, za njimi so se uvrstili Pobrežani, tretji pa so bili Rečičani. Naslednji dan so sledile otvoritve kar treh razstav. V prostorih OŠ Rečica se je najprej predstavila slikarka Milka Trbovšek, narodopisje je bilo letos namen- ja zapokal Pranger. Med ženskami so najboljše poznavanje osnov nogometa pokazale Grušovljčanke, druge so bile Radmirčanke, tretje pa Mozirjanke. Pokal Pranger pašo letos osvojili svetniki iz Mozirja. Osrednji večer je bil tudi letos pod trško lipo, kjer so najprej nastopili harmonikarji Darka Atelška. Mladi in malce manj mladi so pokazali dobro poznavanje tega instrumenta, katerega jih uči igrati domačin Darko Atelšek. Za harmonikaši so nastopili člani dalmatinske klape Nostalgija iz Zagreba. Klapa ima dolgo in bogato tradicijo, prav takšni pa so tudi njihovi uspehi iz raznih tekmovanj. Njihova pesem je napolnila srca in ušesa obiskovalcev, ki so dodobra napolnili rečiški trg. Kot je to že običajno, so nato zbrani županja in župani zgornjesavinjskih občin ter poslanec Jakob Presečnik podelili priznanja letošnjim najboljšim pridelovalcem zgornjesavinjskih želodcev. Nedeljski, torej zadnji dan prireditev, pa je bil namenjen turnirju v malem nogometu. Dvajsetletnico svoje osrednje prireditve so Rečičani dostojno praznovali. Na njih je, da z dobrim delom nadaljujejo tudi v prihodn- je. Na tanačin se bo v kraju življenje no, v dobri in številčni družbi, vsa- ohranjalo, z življenjem pa prihaja- kodnevno uživati. jo tudi ostale radosti, ki jih je vred- Benjamin Kanjir TD Rečica ob Savinji Ob jubileju kar tri razstave Letošnja tradicionalna prireditev v organizaciji prizadevnih članov Turističnega društva Rečica ob Savinji z naslovom Od lipe do prangerja je takoj v začetku postregla kar s tremi razstavami. 27. junija zvečer so v prostorih OŠ Rečica najprej odprli narodopisno razstavo Jedila vse leto, slikarsko razstavo del Milke Trbovšek in razstavo z naslovom 20 let od lipe do prangerja. Rečičani praznujejo letos častitljiv jubilej. Svojo glavno turistično prireditev letos organizirajo že 20 let zapored. Pričetki segajo v leto 1979, ko so člani OO ZSMS Rečica ob Savinji organizirali prvo Vaško olimpijado. Le ta je pomenila začetek poti, na kateri so se srečevali zaselki iz cele krajevne skupnosti in med sabo tekmovali v raznih šaljivo-športnih igrah. Zgolj športno udejstvovanje je počasi preraslo svoje prvenstveno postavljene okvirje in za uvedbo drugačnega koncepta je bila potrebna tudi drugačna organizacija. V letu 1986 so zato ustanovili Turistično društvo Rečica ob Savinji, ki je počasi vendar vztrajno zgradilo prireditev v obliki, ki jo poznamo še danes. V letošnjem letu, ki poteka pod skupnim turističnim sloganom Leto kulinarike in vina v slovenskem turizmu, so Rečičani s pomočjo Marije Bezovšek pripravili razstavo z naslovom Jedila vse leto. Slovenci se lahko ponašamo z bogato kulturno dediščino, v katero se vključuje tudi ogromna pestrost najrazličnejših jedi za najrazličnejše dogodke. Ob vsakem se pripravljajo tradicionalne jedi. Le te so določene, seveda pa se okusi spreminjajo od hiše do hiše. Ob vsakem delu so se jedla točno določena jedila, npr. “vlcerji” niso jedli tistega, kar so jedli kosci in podobno. Posebne jedi so mize krasile ob družinskih ali cerkvenih praznikih. Tildi te so se spreminjale od praznika do praznika. Marija Bezovšek je ob otvoritvi pregledne in okusno postavljene razstave poseben poudarek namenila tudi 20-letna tradicija rečiške prireditve je bogato dokumentirana (foto: B. Kanjir) pomenu zdrave prehrane. Jedi, ki so jih jedli včasih, bi bilo potrebno samo malce posodobiti, pa bi živeli veliko bolj zdravo, kot živimo sedaj. Slikarska razstava je bila letos namenjena predstavitvi slikarke Milke Trbovšek z Ljubnega. Na svoji prvi samostojni razstavi je na ogled postavila svoja dela, v katerih se izrisujejo podobe preživetih spominov, morda malce žalostnih, kljub temu pa nežnih in očesu prijetnih. Takšne so tudi barve, ki jih slikarka uporablja. Morda trpke, za nekoga premalo žive, za drugega pa pomenljive, saj izrisujejo vse tisto, kar slikarka opisuje tudi v svojih pesmih. Pesmi, ki jih piše, so slišno doživljanje, slike pa podobe njene notranjosti. Ob otvoritvi, na kateri je slikarko in njeno delo predstavila akademska slikarka Terezija Bastelj, je nekaj njenih pesmi prebrala hči Nataša Trbovšek. Tretja razstava pa je pokazala delček 20 let dolge poti Od lipe do prangerja. Zbrane plakate, časopisne članke, pokale, priznanja in podobno je spremljala cela gora fotografij, ki so marsikateremu obiskovalcu približale nek čas, gaodvedle v preteklost, hkrati pa pokazale in obudile trud, ki je bil potreben za izpeljavo vsakoletnih prireditev. Razstavo je predstavil član TD in eden izmed začetnikov organiziranja Vinko Jeraj. Otvoritev so popestrile pevke dekliškega pevskega zbora z Ljubnega, ki ga vodi Anita Lakner, prireditev pa je vodila Vlasta Poličnik. Kljub temu, da je za njimi dvajset let dobrega dela, rečiški turisti ne razmišljajo o počitku. Pred njimi je novih 20 let, idej za prihodnje prireditve jim gotovo ne manjka, zato se lahko že letos veselimo prihodnjih razstav, ki bodo odkrile katerega izmed novodobnih umetnikov in odstrle tančico z delčka bogate kulturne dediščine. Benjamin Kanjir Radmirje Dekanijsko sinodalno srečanje Za lažji prehod v novo tisočletje in pravilne odločitve so se slovenski škofje leta 1997 odločili za vseslovensko sinodo, ki naj združi Slovence, v njih znova obudi upanje in vero v boljšo prihodnost. Pred slovensko sinodo pa po dekanijah potekajo dekanijska sinodalna srečanja, ki postajajo pravi glas ljudstva. Sinodalno srečanje je bilo 12. junija tudi v Radmirju, torej dekaniji Gornji Grad. Zbrali so se cerkveni ključarji, člani župnijskih pastoralnih svetov, pevci, molivci, mladina in duhovniki. Zbrane je najprej nagovoril domači župnik monsignor Jože Vra-tanar, ki je poudaril, da mora vsaka generacija znova odkriti Boga in v njem poiskati luč prave poti. Mladim je potrebno pokazati pravi Kristusov obraz. Prodekan gornjegrajske dekanije gospod Martin Pušenjak je navedel številke, ob katerih so se zbrani zamislili. Iz leta v leto je manj krstov kot pa je pogrebov, vse manj otrok pa za majhen narod ne pomeni nič dobrega. Gost srečanja je bil prof.dr. Ivan Štuhec. Razložil je dosedanji potek sinode in njene bistvene naloge, katerih prvenstvena naloga je konkretizacija. Prav zato prihajajo cerkveni dostojanstveniki med ljudi in poslušajo glas ljudstva. Zbrani v Radmirju so se po uvodnem delu, tako kot drugje na podobnih srečanjih, razdelili na šest skupin in se podali na delo. Po skupinah so se lotevali razprav in ob določenih problemih sprejemali skupne zaključke. Po uri in pol skupinskega dela so se zopet zbrali v skupnem prostoru in prisluhnili kratkemu kulturnemu programu, kasneje pa prisustvovali skupni sveti maši. Ob koncu je spregovoril še Ivan Štuhec, ki je poudaril, da čas, ki ga živimo, ljudi razoseblja. Tudi zaradi tega je potrebno spreobrnjenje, spremembe pa naj se pričnejo v ljudeh samih. Zato ni potrebno čakati na končne sklepe sinode, ampak se lahko ugotovitve tega dne začnejo takoj uresničevati v življenju. Benjamin Kanjir Regijsko združenje Rdečega križa Ekipe prve pomoči tudi v Zgornji Savinjski dolini Uprava za obrambo Celje je tretjo soboto v juniju v sodelovanju z Regijskim združenjem Rdečega križa celjske in zasavske regije pripravila preverjanje znanja ekip prve pomoči civilne zaščite in rdečega križa. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo šest ekip od osmih prijavljenih, je bilo pred II. osnovno šolo v Celju. Ekipe je pozdravila predstavnica regijskega združenja RK Marija Ježovnik, ki je spregovorila tudi o pomenu RK in CZ. Med drugim je ugotovila, da imajo župani posameznih občin premalo posluha za formiranje ekip, saj celjska regija kljub velikemu številu občin premore le pet ekip. Največ znanja iz prve pomoči je pokazala ekipa Slovenskih Konjic, ki se bo udeležila republiškega preverjanja znanja v Ljubljani, za njo se je uvrstila ekipa Celja, tretja pa je bila ekipa iz Šmarja. Priznanja in nagrade je podelil primarij doktor Milan Žuntar, ki je pohvalil delo ekip. Ugotovil je, da so se letos ekipe bolje pripravile, izpopolnile svoje znanje prve pomoči in izboljšale ekipno delo. Med preverjanjem znanjaekip so bilana ogled tudi gasilska oprema in vozila civilne zaščite. Zgornj a Savinjska dolina naprever-janje v Celje ni poslala nobene ekipe, ker so šele v ustanavljanju. Letos se bodo usposobile ekipe v občinah Nazarje in Gornji Grad, v Mozirju pa je ta že formirana. Marija Sukalo Klub zgornjesavinjskih študentov Uspel turnir v ulični košarki Športna karavana, ki je spomladi potovala po vsej Sloveniji, se je v začetku junija ustavila tudi v Mozirju. Klub zgornjesavinjskih študentov je pripravil turnir v “street-ballu”, kjer se med sabo pomerijo ekipe s tremi igralci. Nastopilo je 14 ekip iz doline in bližnje okolice. Zmagali so seveda najboljši, prve tri ekipe pa se bodo preizkusile na zaključnem turnirju z ostalimi ekipami, ki so dosegle enak uspeh na drugih turnirjih po Sloveniji. V prihodnje bo športna karavana obiskala Mozirje v obliki še kakšnega drugega športa, pričakujejo pa tudi obisk kulturne karavane. Že maja pa se je zgornjesavinjski študentski klub udeležil študentske tržnice, kije bila pravzaprav srečanje vseh slovenskih študentskih klubov - bilo jih je 55. Studentsko tržnico si je ogledalo okrog deset tisoč obiskovalcev. Vsak klub je na svoji stojnici predstavil domači kraj oziroma dolino in tako so storili tudi mladi Zgornjesavinjčani, ki se za pomoč pri tej akciji zahvaljujejo občinam Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, Šport centru Prodnik, Gostišču Štorman, Ranču Veniše in Pivovarni Hren. JK OBVESTILO Na podlagi odločbe z javnim naznanilom Veterinarske inšpekcije VURS, Izpostava Mozirje, št. 323-108/99-08 BŠ, z dne 14.799, morate lastniki prehrambenih obratov (gostilne, menze, hoteli in drugi), takoj pisno javiti, kako postopate s pomijami in komu jih oddajate na naslov: Veterinarska inšpekcija VURS, c. na Lepo Njivo 10, Mozirje. Lovska družina Dreta Nazarje Obnovitev listine o pobratenju Lovci LD Dreta Nazarje so se pred natanko 20. leti pobratili s svojimi somišljeniki iz LD Velka. Obstoj dolgega in plodnega prijateljstva so dostojno obeležili 26. junija v lovskem domu na Golih vrtačah. Na Golih vrtačah so se zbrali prijatelji, ki senalovih Finkšt in njegov nečak Ivan Finkšt. Ivana je in srečanjih srečujejo večkrat letno. Začetnika tega življenjska pot zaneslavVelko. Postal je član tamka- pravega prijateljstva sta bila domačina Florijan jšnje lovske družine, Florijan paje bil člannazarske Dobitniki priznanj ob 20-letnici pobratenja LD Dreta Nazarje in LD Velka (foto: Ciril Sem) lovske družine, njen najstarejši član. Misel je dala idejo in listina o pobratenju se je kmalu pojavila na mizah takratnih predsednikov in tajnikov družin. Začetne ideje o smislu pobratenja so narekovale izmenjavo lovov. Tam prevladuje nizka divjad, v gozdovih, kjerlovijoNazarčani,paprevladuje visoka divjad. Ti lovi so sčasoma prerasli v trdno prijateljstvo in druženje. Tako se vsako leto srečajo na skupnem lovu, izmenjaje pa se vsako leto sestanejo tudi na družabnem srečanju, ki pa se ga lahko udeležijo tudi družice, ki morajo biti drugače doma. NaGolih vrtačah so ob letošnjem praznovanju podelili tudi šest priznanj najzaslužnejšim za pobratenje, svoje dobro prijateljstvo s tukajšnjimi lovci pa so s svojo prisotnostjo potrdili tudi predstavniki lovske zveze in oba župana, nazarski in župan iz Velke. Lovci v svojem poslanstvu skrbijo za obstoj inkon-tinuiran razvoj divjadi. To ni lahka naloga, je pa srčna in nujno potrebna. Preko te srčnosti pa med seboj navezujejo tudi družabne stike in prijateljstva, kakršno veje med Nazarčani in Velčani. Benjamin Kanjir Planinsko društvo Ljubno ob Savinji Edinstven razgledni stolp na Turnovki Člani ljuhenskega planinskega društva, poleg njih še pisana množica ljubiteljev planin iz raznih krajev Zgornje Savinjske doline in celo od drugod, so prvi med prazniki v samostojni Sloveniji počastili delovno in vzneseno. Tako kot se za gornike menda tudi spodobi. Na dan državnosti je bilo namreč sklenjeno zadnje dejanje zgodbe o prijateljstvu, rezultat tega je 10. metrski razgledni stolp na Turnovki, na 1637 metrov nad morjem ležeči najvišji točki Travnika. Ideja o gradnji ima pravzaprav že nekaj let stare korenine, eden tistih, ki je zamisel vseskozi vzpodbujal, je bil tudi dolgoletni predsednikin strasten lju- Novi razgledni stolp se imenuje po Franju Budni (foto: Savinjčan) bitelj planin, žal že pokojni Franjo Budna-Jošk. Prav njegovemu spominu na čast se stolp imenuje po njem. Kljub prizadevni zagnanosti so se člani gradbenega odbora že v samem startu soočili z precejšnjimi težavami. Zaradi trigeometrične točke so namreč morali gradnjo prestaviti, za dobrih deset metrov, za severno mejo in pristali na koroški strani planine. Zaplet, pravzaprav je bolj prav govoriti o nesporazumu, so rešili s pomočjo načelnika mozirske upravne enote Darka Repenška in z veliko mero dobre volje vseh, ki so prizadevanja ljubenskih planincev znali in zmogli vrednotiti s pozitivnega zornega kota. Nikoli ni drugače, tudi v primeru ljubenskega stolpa je tako, da za dobro opravljenim delom stojijo ljudje. Številni imenovani in brezimni so si poleg gradbenega odbora prizadevali, da lahko danes obiskovalci Turnovke opazujejo razsežnosti stvarstva preko koroške Pece, štajerskega Pohorja, savinjsko Olševo in Raduho in na drugi strani, preko dolinske grape, zadrečko Menino. Med njimi velja gotovo izpostaviti Batlnove-ga Miklavža, “šefa” gradbenega odbora Njemu so tudi namenili čast simbolične predaje stolpa namenu. Miklavžu omenjanje njegovega imena ne bo povsem po volji, vem, vendar voljo kolegov iz gradbenega odbora v tem zapisu tudi ni mogoče preprosto zaobiti. Tako bo menda tudi prav. Lep razgled in varen korak sta vsakemu, bodi zagrizenemu ali zgolj priložnostnemu gorniku, dobrodošla spremljevalca. Vzdušje torej, ki ga je bilo na državni praznik na Travniku obilo. In vzrokov za vznesen ponos dovolj. Savinjčan Mariia Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 833-323 PE OKONINA Tel, št.: 841-441 POLETJE ŠE VEDNO TRAJA A KTU AT M O - modne mikice na naramnice vseh barv - hlače na žepe - dolga krila na poklop - kopalke Pridite im se prepričate? me lb© vam žali 30 let taborov slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični Pojo naj ljudje Bilo je leta 1970. V Šentvidu pri Stični, ki danes šteje okrog 800 ljudi, so takrat organizirali prvi kulturni teden. Na prireditvi je bil slavnostni govornik Bogdan Pogačnik, ki je dejal, daje pomen zborovskega petja večji, kot se zdi na prvi pogled, poslanstvo kulturnega tedna pa globlje in širše. In res je tako. Mešani pevski zbor KD Mozirje v Šentvidu pri Stični (foto: Robi Hudolin) V nedeljo, 20. junija, je bil v Šentvidu pri Stični jubilejni, 30. Tabor slovenskih pevskih zborov. Zbralo se je več kot 90 mešanih in moških ter 57 ženskih pevskih zborov iz vse Slovenije pa tudi iz zamejstva. Pevski tabor v Šentvidu je predvsem praznik slovenske ljudske pesmi, vračanje h koreninam, pa tudi vez med rojaki, ki so razkropljeni po vsej zemeljski obli. In ko se točno ob 13. uri ob zvokih fanfar orkestra Slovenske policije zasliši slovenska pesem, pesem zapeta iz šest tisočih grl, ti srh spreleti telo. Razžarjena lica in pesem na ustih povedo vse. Ni več “starih” in ne “mladih” pevcev. Samo pevci smo. Vse nas je zbrala pesem. Pesem veselja in radosti, s katero poskušamo razveseliti in polepšati življenje, ki za marsikaterega izmed nas ni vedno lepo. Živeti ni zmeraj lahko. Petje pomeni cvetje, cvetje posuto po poteh, po katerih hodimo v življenju. Ko bo vsak človek drug drugemu posul vsaj del poti s cvetjem, bo življenje mnogo lepše. In to cvetje je tudi petje! “Vam enakih pevcev ne vem. Zato vas tako spoštujem. Spoštujem vaše delo, vaš trud. Izvsegasrca vam čestitam!” je v pozdravnem govoru dejal predsednik države, Milan Kučan. “Večina slovenskih zborov je ljubiteljskih, v katerih pojejo tudi ljudje, ki glasovno niso kdo ve kako dobri, jim pa petje veliko pomeni. Njihova duša in srce živita za pesem, to je treba vedeti in tudi ceniti,” pravi Igor Švara, dirigent na Taboru vse od leta 1994 dalje. Kdo ga ne pozna, dirigenta ljubljanske opere, pianista s končano Akademijo za glasbo, stalnega gostujočega dirigenta v salzburški operi, sicer pa sina znanega dirigenta Danila Švare? Mi, pevci, prav gotovo vsi. Pa ne zaradi njegove izobrazbe, službe..., ampak zaradi njega samega kot dirigenta na Taboru. Uskladiti petje šesttisočih pevcev z godbo in plesalci folklore ni mačji kašelj. In ko ga gledaš pred sabo, kako lahkotno se pozibava sem in tja, kako s svojim toplim pogledom prodre v oči vsakega posameznega pevca in iz njega izvabi glas, ki se sliši daleč po dolenjskih gričih, takrat ti skoraj zastane dih. Z njim se začneš pozibavati, predajati pesmi in v trenutku zaživiš v prekrasnem svetu - svetu pesmi in melodije. To so najlepši trenutki, ki jih pevec občuti in doživi na tem Taboru. Nekaj skrivnostnega je v tem. In prav to, te pevske lepote in skrivnosti so botrovale, da je tudi naš Mešani pevski zbor Kulturnega društva Mozirje bil letos naTaboru že dvaindvajsetič zapored. Zaradi nekaterih pomanjkljivih evidenc, ki smo jih organizatorju pomagali rešiti tudi sami, smo letos naTaboru prejeli kar dve priznanji: zbor je prejel srebrno, zborovodja Toni Acman pa bronasto priznanje za sodelovanje. Obeh priznanj smo bili zelo veseli. Veseli tudi zato, ker smo v naši dolini kljub velikemu številu pevskih zborov edi- ni, ki vztrajamo tako dolgo. “Želim, da odnesete s seboj zven današnje pesmi. Naj vaša pesem nikoli ne utihne. Pojte in pojo naj vsi ljudje,” so besede, s katerimi je predsednik Milan Kučan zaključil svoj slavnostni govor. Mi bomo še peli! In pojte z nami tudi vi! Namesto nasveta Bili ste tiho in tako se z mopedi in traktorji ni zapodilo v gozd še tisoč drugih, zelenih od zavisti. In lepo ste ohranili svoj “plac” za prihodnjo sezono. A gobe bodo šele prav zrasle. “Dežniki letos prehitevajo!” (foto: J. Miklavc) Veseli bomo, če se nam bo kdo izmed vas v jeseni pridružil. Thdi v Šentvid pri Stični bomo še odšli; po zlato priznanje vendar! In spet bomo peli in peli in peli... Alenka Žagar Kar mirno se odpravite na morje in v planine, čez kakšen mesec, ko bo luna spet polnila svoj kolobar, pa se z baterijo in pleteno košaro podajte v gozd. Saj veste, le dva kilograma žlahtnih gob naenkrat! Zato vzemite s sabo še tri sosedove mulce, da vaš gozdar ali Zeleni Franček ne bosta mučila z “vago”! Letos so že zrasli tudi orjaški dežniki. Primerke na sliki sem najprej fotografiral in posnel s kamero, nato pa zakril s praprotjo. Upam, da so natrosili polno trosov za naslednjo generacijo, za vrtec mladih dežnikov čez leto ali dve. Jaz pa sem po večerji (gobam na TV ekranu sem dodal slastno omako) mirno zaspal. “Velike oči” v naslovu so seveda mišljene takole: vidiš eno, vidiš drugo, vidiš tretjo, četrto in peto, kmalu je košara in premajhna in le malce za tem jih je poln prtljažnik. A ko jih doma pripravljaš, jih je naenkrat preveč. Zaveš se namreč, da so gobe le začimba, kot hrana pa predstavljajo težak balast. Zato pojdite v gobe raje s fotoaparatom in se pred prijatelji pobahajte s slikami. Zelo vam bodo zavidali, še posebej za vašo naravovarstveno držo! Jože Miklavc “Velike oči” pri nabiranju gob Verjeli ali ne - tudi letos so že pognali! No, ja, ni vas bilo malo, ki ste jih tudi našli in jih nabrali. Jurčke namreč. Konjski vrh S solidarnostjo do “štake” Spomladi letos (o tem smo poročali) je ogenj upepelil gospodarsko poslopje (skedenj) Jožeta in Marije Škrubej, Rjavčevih iz Konjskega vrha v občini Luče. Iz gorečega objekta so takrat uspeli rešiti le živino, kmetijsko orodje in naprave pa so uničili ognjeni zublji. Ko smo se oglasili pri Rjavčevih pol leta kasneje, smo lahko doživeli učinek sosedske in družbene solidarnosti. Pogorišče je nadomestil nov velik objekt, kateregastrehaje že nudila zavetišče novemu traktorju in obračalniku. Gospodinja in gospodar sta z zadovoljstvom povedala, da na takšno pomoč nista računala in da so ju sosedje, občani Luč ter vsi ostali izredno presenetili. Pomoč je prišla hitro, tako v denarju kot v hrani, krmi, delovni sili in gradbenem materialu. Ljubljanske mlekarne so podarile balimo napravo za seno vvrednosti 800 tisoč tolarjev, SIP Šempeter nov obračalnik sena v vrednosti več sto tisoč tolarjev, za nakup traktorja sta zakonca Škrubej najela kredit, zbrana denarna sredstva v Jože in Marija Škrubej: “Na tolikšno pomoč nisva računala!” (foto: J. Miklavc) Novo gospodarsko poslopje Rjavčevih (foto: J. Miklavc) znesku več kot milijon tolarjev pa so porabili za gradnjo skednja. Tildi v ta namen so prejeli izdatno pomoč, sedem do deset ljudi pa je dva meseca vsakodnevno opravljalo različna gradbena dela. Največ - 27 jih je bilo v akciji, ko so betonirali temelje, 25 pajih je sodelovalo pri pokrivanju strehe. Objekt dimenzije 24 krat 9 metrov s približno 450 kvadratnimi metri koristne površine bodo dokončno usposobili do jeseni, ko bodo prignali živino s paše na planini. Rjavčeva se zahvaljujeta vsem, tudi medijem, ki so pomagali ob nesreči in kasneje tako ali drugače prispevali k obnovi domačije. Le ta sedaj spet predstavlja dom in kmetijo, ki bo lahko preživljala družino ter se z novim zanosom vključevala v življenje Konjskega vrha Jože Miklavc Mozirje Srečanje dijakov druge generacije Dnevi, tedni, meseci in leta minevajo, življenje pa teče dalje. Nekaj pa le ostaja in kljubuje večnosti s svojo neminljivostjo. To so spomini, ki ohranjajo lepoto in veselje minulih dni. In prav spomini so tisti, ki so 19. junija znova privabili v Mozirje bivše dijake Nižje gimnazije v Mozirju. Zbrali so se tisti, ki so se na tej gimnaziji učili in šolanje uspešno zaključili pred natanko 50. leti. 17 dijakov druge generacije, danes spoštovanih gospa in gospodov, se je zbralo v prostorih sedanje osnovne šole v Mozirju. Snidenje je bilo ganljivo, saj 50 let ni kratkadoba. Njihovi pogledi so skrivoma uhajali na Brdce, na kraj, kjer so doživeli toliko lepega, včasih morda malce manj lepega, vsekakor pa je bil to kraj, kjer so si pridobivali prve življenjske izkušnje in spoznanja. “Življenje, rad te imam,” so bile uvodne iskrene besede organizatorja srečanja, predvsem pa enega izmed dijakov te generacije Jožeta Prislana, ki je nadaljeval: ”Mi smo druga generacija Nižje gimnazije, ki je takrat v povojnih letih omogočila vsem, tudi tistim iz delavskih in kmečkih družin, da so pridobili temeljno znanje za nadaljnji študij. Po mali maturi se jih je večina odločila za nadaljevanje študija v Celju, Ljubljani in še kje. Prepričan sem, da je bila našageneracijauspešna, saj so iz naših vrst izšli inženirji, zdravniki, ekonomisti, tehniki, največ, kar deset izmed 30. pajih je postalo učiteljev.“ Zbrane je nagovoril in pozdravil ravnatelj OŠ Mozirje Anton Venek, ki je Nižjo gimnazijo Mozirje tudi sam obiskoval, vendar 10 let kasneje. Predstavil jim je sedanjo šolo, ki je bila zgrajenaleta 1970, organizacijo dela in uspehe šolarjev, ki segajo tudi po najvišjih državnih priznanjih. Ob sproščenem klepetu so se zbrani spomnili tudi svojih pokojnih učiteljev in treh sošolcev, ki jih ni več med njimi. Že pred srečan- jempajedelegacijaiznjihovihvrst Benjamin Kanjir ponesla cvetje na njihove grobove. Druga generacija mozirske nižje gimnzije - 50 let kasneje (foto: B. Kanjir) Pod Lepenatko Sprehodi v naravo ali kako izgleda srečanje z medvedom Lepa, sončna in topla sobota je vabila v naravo. Kam, to ni bilo bistveno vprašanje. Nameraval sem iti sam in to je pomenilo, da grem nekam, kjer še nisem bil. Torej “raziskovalna” varianta izleta. Ob deseti uri dopoldan sem parkiral avtomobil ob cesti v Mačkinem kotu. Dolino največkrat opazujem z vrha Lepenatke, toda kljub temu so mi čudovite malenkosti v strmih gozdovih še vedno bile neznane. Pognal sem se ob potoku navzgor. Kmalu nisem več slišal šuma ljudi, ki so v dolini spravljali seno. In že prečudovita narava. Potoček, ki se prebija med velikimi skalami, izgine med njimi, se spet prikaže. Igra sonca, vodnih kapljic, šepet bukovih krošenj. In že sem v neverjetno ozki soseski. Prehod naprej ni mogoč. Zadržim se toliko, da naredim posnetka obeh slapov v soteski, potem se skalam izognem v levo in slapova občudujem še od zgoraj. Pot ali bolje rečeno smer moje hoje je še vedno ob potoku navzgor. Strmi tereni, kisla matična podlaga, smrekovi gozdovi. Kar ne morem iz svoje kože in kot študent gozdarstva ocenjujem vse mogoče stvari v gozdu. Kakšna in katera so zelišča, ki se pojavljajo tukaj, kako prirašča gozd. Kdaj so v te gozdove prvič posegli in na kakšen način so jih spremenili v skoraj popolnoma zasmrečene, kako so zgrajene vlake, kako reagira mladje pod zastorom in v odprtinah, kakšni so problemi pri sečnji in spravilu, kolikšna je gozdna posest kmetov, ki gospodarijo tukaj...Vsapot je razmišljanje, preplet vseh možnih misli. V bistvu se mi na trenutke zazdi, kot bi v mislih nekomu opisoval kaj vidim in mislim. Ko pridem že do tretje vlake ob pobočju, se odločim, da grem po njej v smeri Kunšperskega sedla. Ko pridem do konca vlake, vidim, da sem še prenizko, zato nadaljujem kar po razpotju. Preplašim srnjaka, ki jo od-kuri navzdol. Že vem, da nisem več daleč od naslednje vlake - bukove veje na tleh in sled, ki jo je pustil hlod, ko so ga potegnili do traktorja. Da, že je tu znana planinska pot, ki pelje s Črnevca preko Kašne planine in Lepenatke na Rogač. A danes me ta pot ne zanima. Po vlaki krenem nazaj pod Lepenatko. Tolikokrat sem se že vprašal, kam gre ta vlaka, da moram pogledati. Kljub temu, da se spušča, grem po njej toliko časa, da zagledam križišče z vlako, ki leži nižje v pobočju. In se po brezpotju napotim navzgor. Skozi gosto smrekovje, po stečinah divjadi in že sem v starem bukovem gozdu. Zagledam peči. Lepe bele apnenčaste skale. Mi ni nekdo rekel, da gre pod njimi pot? Naj grem po poti levo ali desno. Le kje se ta pot odcepi od planinske? To je treba videti. Torej v levo, nazaj proti sedlu. Pred mano nekaj ropoče. Lahko bi bili planinci, a bolj verjetno je, da je kamenje zavalila kakšna žival. Gamsi so tu gosti. V globokem bukovem listu se pozna, da je nekaj hodilo, a kaj, to ne morem reči. Še nekaj minut in že sem na Kunšper-skem sedlu. Že drugič danes. Planinska pot me še vedno ne mika, zato grem pogledat na podvolovleško stran, kam pod Kunšperk pelje vlaka, na kateri stojim. Ko se konča, zagledam Mali Rogatec, nakaterem sem bil samo enkrat, ko sem bil na počitniškem delu. Malo se spustim, da pridem do gozdne ceste, med potjo po cesti naberem nekaj lučnikovih cvetov za čaj, se vzpnem na Mali Rogatec in občudujem razgled. Vreme je čudovito, upam da bodo posnetki tudi. Nazaj na cesto in po njej proti Kalu. Srečam mini bus s šoferjem, ki je pripeljal trboveljske planince. Kmalu sem v Bivaku na Kalu, kjer si privoščim malico in nekaj počitka. Za tako lepo vreme je danes tod malo ljudi. Kljub temu, da zjutraj nisem vedel, ali bom sploh šel do vrha Lepenatke, se zdaj poženem še na Veliki Rogač. Po planinski poti navzgor, po brez-potni jugovzhodni strani dol in po lovski poti nazaj na Kal. Pa spet navkreber do vrha Lepenatke, kjer me čaka prijetno presenečenje. Stari Vrbočnik, kije enajst let pasel živino na tej planini, je gori. Obeta se mi zanimiv pogovor in res je tako. Od tega, kako smo v sorodu, kako je nabiral encijanove korenine, kako mu noge ne služijo kotbi si želel, do tega, da je na planini medved pred tednom dni pobil telico in da se je Mačkinem kotu včasih reklo Rožna dolina. Ko se posloviva, se vpišem v vpisno knjigo in se podam nazaj - še okrog sto metrov po planinski poti proti Črnevcu, potem pa z grebena navzdol po strmih pobočjih. Z mislimi sem na pol poti v dolini, v resnici paše krepko v planini. Hitro hodim, skoraj tečem, izogibam se koprivam, ki v zaplatah rastejo v svetlem gozdu. Prečkam vlako, ki pripelje vsmeri pastirske koče, ravno na mestu, kjer se konča. Kmalu prečkam tudi pot. Koraki v strmem, a zaradi mokrega listja in globokih tal mehkem terenu, so dolgi in tihi. Zdi se mi, da sem tudi tu v listju opazil globoko sled oziroma korake nekoga. Ne razmišljam veliko, verjetno se pozna sled kakšnega kamna, ki sem ga zavalil. Pred mano spet vidim zaplato kopriv. Kod bo bolje, po levi ali po desni? Začetek zaplate kopriv pa je nekoliko pomečkan. Lahko bi bil medved. V tistem trenutku pa že zaslišim neverjetno dolgo in globoko renčanje. Ničnisent razmišljal, že sem bil v drevesu pred mano. Ko sem se umiril, sem slišal le še lomastenje, ki pa se ni nikamor oddaljevalo. Potem pa kar naenkrat mir... Kaj sedaj? Spet mi je začela delati glava. Ne smeš pokazati nikakršne agresije, biti moraš pri miru, ker medved slabo vidi, potuhniti se moraš, uleči se moraš na tla in mirovati... Jazpanadrevesu.Pakajnadrevesu, na tanki sivi jelši, dobra dva metra od tal. Če pride sem, se mu ne bo treba veliko potruditi. Skočil bom na tla, v koprive pod mano, obraz bom potisnil k tlem in bom ležal. Mogoče me gleda, mogoče je že šel. Vidim le tri metre okrog sebe. Smreke imajo veje do tal, grmovje mi zastira pogled. Ne zdržim več. Moram nekaj storiti. Polglasno izgovorim nekaj besed. Nič. Malo glasneje. Nič. Potem zakričim, kot v hribih, ko kličeš odmev. To pa je bilo že preveč. V strmini zasabo dobim kar sem iskal. Oglasi se medved. Tokrat godrnjaje, a na srečo že bolj daleč kot prvič. Zato sem vnaprej raje tiho. Počakam še kakšno minutko, nato se pričnem spuščati na tla. V gozdnem polmraku ga tudi v smeri, kjer se je zadnjič oglasil ne vidim. Spustim se na tla in kljub kratkim hlačam počasi zabredem v koprive, ter se pričnem umikati navzdol. Takrat zaslišim ropotanje levo od mene, povsem na drugi stra- ni kot prvič. Je to še vedno medved, je to mladič in je tisto prej bila medvedka, je to le kamenje, ki ga je medved ob umiku sprožil že višje ob pobočju? Pogledujem nazaj in se še vedno počasi oddaljujem od mesta srečanja, Po stotih metrih je moj korak že tako hiter kot pred srečanjem, mogoče še hitrejši. Že sem na vlaki. Hitro jo prečkam in po svetlem smrekovem gozdu nadaljujem strmo navzdol. Že se mi smeji. Ko prispem do naslednje vlake nadaljujem po njej in v dveh ovinkih sem že na pašniku pri kmetiji Eni. Slišim ljudi, traktor... Čudovito srečanje. Resnično razburljiv, a lep zaključek ture. Še enkrat smo preizkušali medvedovo potrpežljivost, tokrat kar krepko, saj smo ga zmotili v enem od bolj mirnih kotičkov, pa se je kljub temu mimo umaknil. Na celi turi sem veliko razmišljal o medvedu, vendar ga nisem niti najmanj pričakoval. Po tistem, ko sem videl pobito telico pred dobrim tednom dni na Lepenat-ki, sem izvedel, da so pod medvedom padle ovce na Veži in mislil sem, da se ne bo tako kmalu vrnil nazaj na Lepenatko. Pa so mu menda Encnove peči le preveč všeč. Ta mirni kotiček razdrapanega sveta, kamor le redkokdaj kdo zaide. Možno pa je tudi (in to bi raje verjel), da nisem doživel srečanja z istim medvedom, ki je pobil ovce na Veži, ampak z drugim. Mogoče celo z medvedko z mladičem, ki pa tudi ni nujno pokončala telice na Lepenatki. Glede na to, da je najprej padla telica v Lepenatki, nekaj dni pozneje pa ovce v Veži, bi sklepal, da je to storil isti medved. Medved pa se je med pobitimi ovcami v Veži ponovno branil, skoraj istočasno, kot se je zgodilo moje srečanje z njim na Lepenatki, zato bi rekel, da tu nimamo opravka samo z eno živaljo in vprašanje je, če bomo z odstrelom, ki je v tem trenutku že odobren, dobili pravega krivca. Zatorej upam, da bo morija živine končala z odstrelom pravega medveda, vsem, ki pa se radi gibljete v naravi priporočam: če ne želite srečati medveda, se držite ustaljenih planinskih poti, pri hoji pa se ne trudite biti pretiho. Zdenko Purnat ml. OBČINA LUČE Luče 106 3334 Luče Tel.: 063/844481,063/844-014, fax: 063/839-06-70 E-mail: obcina.luce@siol.net Internet: www.luce.si Občina Luče na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/ 97) in Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96) objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV UČENCEV V OSNOVNO ŠOLO ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000 PO POSAMEZNIH ŠOLSKIH PROGAH 1. Naročnik: Občina Luče, Luče 106,3334 Luče 2. Predmet razpisa: dnevni prevozi učencev v osnovno šolo Blaža Arniča v Lučah na naslednjih relacijah: Relacija Predvideno št. otrok 2.1 Raduha-Luče 19 2.2 Struge-Luče 10 2.3 Podvolovljek-Luče 24 2.5 Podveža- Luče 8 2.6 Krnica (Habr)-Luče 14 2.7 Krnica (Žlebnik) - Struge 8 2.8 Konjski vrh - Luče 9 2.9 Konjski vrh-Raduha-Duple 8 Prevozi se vršijo zjutraj do šole in po pouku iz šole. Dodatne informacije glede prog lahko dobite na Občini Luče v času uradnih ur. 3. Prevoz na razpisanih relacijah lahko opravljajo za dejavnost registrirani prevozniki s svojim ali najetim vozilom. Svoje storitve morajo nuditi kvalitetno, odgovorno in v skladu s cestno-prometno zakonodajo. 4. Najugodnejši ponudnik na določeni relaciji bo izbran na podlagi ustreznosti vozila, ponujene cene, predloženih referenc ter drugih ugodnosti ponudnika. Ni nujno, daje najcenejši ponudnik tudi najugodnejši. 5. Ponudba mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov ponudnika oz. firmo ponudnika -dokazilo o registraciji - tip vozila, velikost (število sedežev), starost vozila in dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila - reference (izkušnje pri prevozih osnovnošolskih otrok) - ceno po km ter število km za posamezno relacijo za pogodbene prevoze ali ceno mesečne vozovnice za učenca v primeru, da ponuja prevoze na rednih avtobusnih linijah - druge ugodnosti, ki jih daje ponudnik vključno z eventualnimi variantami racionalizacije prevozov oz. kombiniranja več šolskih prog Ponudniki oddajo ponudbe za vsako relacijo posebej. 6. Ponudbe opremljene z vso dokumentacijo in oznako “Ne odpiraj-javni razpis za šolskeprevoze", je potrebno dostaviti v zaprti ovojnici v roku 15 dni od objave tega razpisa na naslov: Občina Luče, Luče 106,3334 Luče. 7. Skupna orientacijska vrednost vseh razpisanih prevozov je 10.000.000 SIT v koledarskem letu. 8. Odpiranje ponudb bo naslednji delovni dan po zaključenem razpisu ob 1200 uri v sejni sobi Občine Luče, Luče 106,3334 Luče. 8. Ponudniki bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 15 dni po odpiranju ponudb. 9. Naročnik si pridržuje pravico spremembe časa prihoda oz. odhoda ter števila učencev. Prav tako si naročnik pridržuje pravico do racionalizacije prevozov, če se izkaže možnost kombiniranja šolskih prog. V tem primeru ponudniki nimajo pravice do uveljavljanja odškodnine iz tega naslova. Številka: 002-10/99 Datum: 15. julij 1999 Občina Luče H Ugodni krediti in leasing VSI Mazdini avtomobili so serijsko opremljeni z: *4X AIRBAG* ABS * centralno zaklepanje * servo volan * tonirana stekla * družinska celica (zelo močne ojačitve celotne karoserije) NOVO, NOVO V VELENJU j MAZDA AS SKORNŠEK j Simona Blatnika 20, VELENJE nasproti carinarnice (Intereuropa) m3ZD3 prodaja in servis: tel. 897 21 70 Delovni čas: 9-13 14-18, sobota 9-14 \ Servis Krbavac Rečica ob Paki 45,3327 Šmartno ob Paki, Tel/Fax: (063) 885-218 Fiesta S3* Puma Escort *E3* Mondeo 469» Galaxy S3» Cougar 4SBB» Explorer Od 1.585.948 SIT od 2.798.560 SIT od 1.907.356 SIT Od 2.874.593 SIT od 4.904.485 SIT od 5.599.008 SIT od 7.028.289 SIT AS Avtomobili Skornšek Velenje Mazda naj bo! Meseca maja letos so se nam avtomobili znamke Mazda približali v Velenje. Podjetje AS Avtomobili Skornšek je pričelo s prodajo mazd na Cesti Simona Blatnika 20 in tako pokrilo savinjsko-šaleško in koroško regijo. Nov prodajni salon in na-jsodobnejša mehanična delavnica, ki je trenutno še v urejanju, potrjujeta strategijo japonskega proizvajalca avtomobilov Mazda, ki želi s svojo kakovostjo in varnostjo obdržati mesto med najboljšimi avtomobili, ki vozijo po svetovnih cestah. Vozila mazda spadajo med najbolj zanesljiva vozila. Vsakoletni podatki nemškega avtomobilskega kluba to potrjujejo. Mode-la323 in 626 seuvrščatamed najzanesljivejša v svojih razredih, kar njunim lastnikom zagotavlja varno in udobno življenje na potovanjih. Visoka stopnja zanesljivosti tudi po poteku garancije pa nenazadnje zmanjšuje stroške vzdrževanja vozila na minimum. V vozilih mazda v primeru trčen-ja rešujejo življenja serijsko vgrajene štiri zračne vreče. Vreči za voznika in sopotnika sta ekstremno veliki, pred stranskimi udarci pa ščitita stranski zračni vreči, ki skrbita za zaščito bokov in glave. Celotna struktura karoserije je ojačana z družinsko celico, ki jo za-gotavljajo trije kovinski H-profili, ki ščitijo potniški prostor v primeru trka. Mazda zares skrbi za življenja voznikov in sopotnikov! Visoka stopnja osnovne opreme zajema od ABS zavor, centralnega zaklepanja, električnega pomika stekel, zatemnjenih stekel..., kar vse olajša napore pri vožnji in omogoča, da potniki prispejo na cilj polni življenjske energije. Klima napra- vo Mazda ponuja za neverjetnih 90.000,00 tolarjev. Najsodobnejša tehnologija, ki jo uporabljajo pri izdelavi vozil mazda, zagotavlja visok nivo kvalitete obdelave. Minimalne reže med stiki karoserije, visoka stopnja znižanja hrupnosti in možnost reciklaže kar 90 odstotkov vozila so podatki, ki govorijo sami zase. Na osnovi vseh naštetih kvalitet pri Mazdi nudijo triletno splošno garancijo oziroma do 100 tisoč prevoženih kilometrov oziroma kar nastopi prej. Na lak nudijo triletno garancijo, na prerjavenje pa šest do osemletno. In če ne verjamete podatkom, povejmo še to, da Mazda kot japonski proizvajalec izpolnjuje zahteven standard ISO 9001, kar jim priznavata tako britanski kot j aponski inštitut za zagotavljanje kvalitete. Vsa vozila mazda, ki so namenjena evropskemu trgu, so izdelana naj aponskem v Hiroši-mi. Skladišče za celotno Evropo je locirano v Avstriji, kar omogoča najhitrejšo preskrbo z rezervnimi deli. Ugodni krediti, leasing in kratki roki dobave omogočajo ugoden nakup. Novamazda 626 je oblikovana posebej za evropske kupce in je s svojo obliko in uporabnostjo namenjena prav njim. Uporabnost in oblika! Najširšim množicam je namenjen slavni model 323, ki s svojo uporabnostjo in mladostnim videzom zadovolji še tako zahtevnega kupca. Če pa ste (pre)stari ali (pre)mladi, se odločite za mazdo demio, ki pomeni malo v velikem. Za prevoznike tovora pri Mazdi ponujajo poltovorna vozila, ki vas po odhodu iz trgovine nikoli ne bodo spravila v zadrego. Igor Vozili smo: Ford focus karavan Življenje zna biti tudi lepo. Posebno če ste navajeni vsakdanje utesnjenosti doma, v službi in po možnosti še v kakšnem športnem kupeju, ki se sicer odlično drži ceste, ampak dostop do zadnje klopi je podoben cirkusantski umetnosti. Drage bralke in bralci, naj vam zaupam na uho, da je prava rešitev za vas ford focus karavan. Presenečenja znajo biti prijetna, trdijo pri Fordu, in po kratki testni vožnji jim popolnoma verjamem. “New Edge Design” se nadaljuje tudi pri Fordovi najnovejši izvedenki - focusu karavan. Prijetne linije, ki se spogledujejo z bližnjo prihodnostjo, vpadljivi boki in izstopajoče luči so značilnosti vseh modelov novega focusa, ki po prodajnih podatkih navdušuje tako staro kot mlado. Na voljo smo imeli najšibkejšo izvedenko z 1,4-litrskim motorjem, 16 ventili in “skromnimi” 75 konjskimi močmi. Ob tovarniški teži, ki se približa 1.200 kg, in dolžini nekaj čez 4.150 mm je jasno, da ta avtomobil ni namenjen športnim voznikom ali tistim, ki vedno zahtevajo nekaj več. No, tudi za takšne se najde rešitev, kajti paleta motorjev sega preko 1,8-litrskega vse tja do 2,0 s 16 ventili in 130 konjskimi močmi. Za varčneže je na pohodu novi 1,8-li-trski Dl (diesel) z 90 KM in nadvse skromno porabo goriva. Bistvo focusa karavana se skriva v njegovi notranjosti, saj se lahko pohvali z osnovnimi 520 litri prtljažnega prostora, ki se ob zloženih zadnjih sedežih poveča na osupljivih 1.589 litrov. Tako, sedaj pa imate, ljubitelji kupejev! Sedenje na prednjih sedežih je udobno, po višini nastavljiv sedež in po višini ter globini nastavljiv volanski obroč pa omogočata, dasi voznik poišče najugodnejši položaj ob ugodno razporejenih stikalih na armaturni plošči. Ob zasuku ključa se najšibkejša različica motorja komajda slišno zgane, 75 “konjičkov” pač ne povzroča pretiranega hrupa. Prav tako je pospeševanje umirjeno in brez pretresov. Preseneti visoka raven udobja, saj focus karavan zelo uglajeno “požira” tudi najhujša “brezna” na savinjskih cestah. Hkrati pa ni premehak, kar dokaže ob odlični vodljivosti, ki se ji pridružujejo odlične zavore, sicer v najšibkejši različici brez serijskega ABS-a. Podvozje spada, po mojem mnenju, trenutno med boljša, ki se vozijo po slovenskih cestah. Skromnost motorja ob pospeševanju in najvišji obljubljeni hitrosti, ki malce presega 170 km/h, se pokaže ob postanku na bencinski črpalki. Povprečna poraba naj bi bila okoli 5,9 litra na 100 km, ob odločnejši nogi pa malce preko sedem litrov. Za vse tiste, ki si boste privoščili klima napravo, je na razpolago 1,6-litrski motor s 100 KM, ki obljublja več užitkov in moči za zahtevnejše voznike. Zavsanadaljnjavprašanja so vam na razpolago pri Fordu Krba-vac v Rečici ob Paki. Igor Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo z izročilom ljudskih živinozdravilcev. Da je konj zmogel vse napore, je moral biti dobro krmljen. Dobro ješčnost so pospeševali na ta način, da so krmi dodajali rezine korenike »dine buče« (divja buča, bljušec -Bryonia alba, B). Ta način pospeševanja teka so poznali predvsem v višjih predeli Zadrečke doline. Posebno so čislali v te namene laneno seme. Menili so, da pest tega semena zaleže več kot koš sena. Morska kost so imenovali zrastlino, ki se je pojavila v gležnju (ficlu). Nogo so na bolnem mestu temeljito očistili in jo potem utrli z »žajfo.« Tako bolan konj je imel pri hoji velike bolečine in seveda ni mogel delati. »Štihpam« ali »ringpam« so inten- se ni tako daleč nazaj, ko so bili po deželi zelo redki, šolani zdravniki. Šele na začetku prejšnjega stoletja so postopno prihajali tudi v naše kraje, največ takoimenovani ranocelniki. To so bili šolani vojaški zdravniki, ki niso imeli celotne fakultete, vendar so jih izobraževali na medicinskih visokih šolah. Že sama beseda »ranocelnik« pove, da so bili še najbolj usposobljeni za delo nabojiščih. Toda ti ljudje so imeli osnovo za svoje delo med ljudmi in so pogosto dosegali pri zdravljenju velike uspehe. Ljudje, seveda niso razlikovali med doktorji medicine in ranocelniki. Kaj pa pred opisanim časom? Kako so preživeli naši ljudje v surovih razmerah, ob trdem delu in slabih življenskih pogojih? To so vprašanja, ki si jih postavlja vsak raziskovalec ljudskega izročila. Končno, bolezni so od nekdaj bile in tudi nesreče so se dogajale, denimo, kače so bile nadležnejše, saj jih je bilo veliko več, kot danes. Posebno hribovci so bili vsestransko izpostavljeni nadlogam, je zlasti pozimi, ko sploh niso mogli Kako so konje zdravili ovali obolelost konjskega kolena. To so dobili konji od prevelikega napora. Tudi v tem primeru so s pridom uporabljali »žajfo.« Sušenje kite je bila obolelost zadnji nog. Tudi to je bila posledica prevelikih naporov. Z utiranjem kafre in špirita na bolno mesto, so ozdravili to nevšečnost. Mozgre so bile nadležne bule v gobcu. Vsak furman je skrbel, da se je konj dobro prehranjeval. Z bulami v gobcu to seveda ni bilo mogoče, tembolj, ker so te bile polne »sokrice,« rekli pa so jim »šole.« S posebnim nožem so jih prerezali in jih potem očistili z jedilno soljo. Gliste so konjem povzročale velike nevšečnosti. Bolečine so bile ob velikih napadih tako silovite, da so se valjali po tleh. Zdravili so jih s kapljicami volkovca v žganju. Kašelj so zdravili s čajem kamilic in mete, z njim so konja zalivali. Veliko so uporabljali zmes arnike, šentjanževke in planinske rese, vse so namočili v olju in nakapali na kruh. Iz te zmesi so delali še mazilo, ki so ga uporabljali pri zdravljenju raznih ran. Konje so marsikje zdravili s puščanjem krvi. Ponekod pa so konju dajali zmes prave kave in žganja. Domači v dolino po pomoč, ker je bilo toliko snega. Vsekakor veliko več, od današnjih dni. Ljudje pripovedujejo ali bolje, so pripovedovali, o metrih debeli odeji snega. K temu dodajmo, da ni bilo cest, v velikem snegu še gazi ne. Ko sem pisal knjigo Rože in čarovnije, dopolnjeval svoje zapise od prej, sem marsikaj čudnega odkrival. Za tedaj stare ljudi, nič posebnega, za človeka, ki je v mestu odraščal, pa veliko presenetljivega... Še so živeli naši rojaki, ki so se dobro spominjali domačih zdravilcev od blizu in daleč! Številne, povsem določene primere uspešnega zdravljenja, sem zabeležil. Thdi nekatere težko verjetne pripovedi sem s spoštovanjem zapisal, ker so se jih sogovorniki pač spominjali. Škoda, da so v času, ko je domače zdravilstvo najbolj cvetelo, oblasti pričele to dejavnost preganjati, v cerkvah pa so govorili o čarovnijah, ki da niso vredne krščanskega človeka. Za vsemi progoni so stali interesi, tedaj že močnega zdravniškega razreda. Seveda so se v mestnih Poznali so tudi zdravljenje zob. Zanimivo, kovači-zdravilci, so imeli posebne priprave za zdravljenje zob. Ponavadi so obolelo mesto zoba odpilili, znali pa so tudi puliti konjske zobe. Proti nadležnemu mrčesu so si pomagali z »škorpijonovim oljem.« Posebno v hribovskih predelih sov času ozvezdnega znamenja škorpijona nalovili te živalce in jih žive zmetali v stekleno posodo, kjer so se sami pobili. Nanje so potem nalili oljčno olje, s tem so mazali živali. Če je konja grizlo, morda zaradi glist, tedaj so mu dali nekaj kapljic terpentina na kruh. To so rabili uspešno tudi tedaj, ko je konja napenjalo. Rana na kopitu je lahko konja zelo ovirala ali sploh onesposobila za vleko. V takih primerih je veljalo, daje žival počivala. Sneli so ji podkev in rano očistili z žganjem in nato namazali bolno mesto s terpentinom. Prehlad v grlu so zdravili z obkladki navratu, zanje so uporabljali kamilice. Obkladke so pogosto menjavali. Da so ugotovili obolelost, je bilo opaziti težko požiranje živali. Kašelj je bil znak, da se je konj prehladil. Skuhali so pšenico in jo v vreči, še vročo, obesili konju okoli zdravilci okoljih ta preganjanja pričela že konec 18. stoletja, dočim so dosegla podeželje šele sredi prejšnjega stoletja. Podobno je bilo tudi z zeliščarji. Ko so se pojavljali vse pogosteje, šolani lekarnarji, so seveda pričeli preganjati zeliščarstvo, češ, da je nevarno in neuko. Omenil sem že, da je škoda, da niso tedaj šolani medicinci, raziskovali tudi domače zdravilstvo, verjetno bi marsikaj dobrega iz stoletnega izročila ohranili. Danes iščejo ugledni strokovnjaki znanje raznih afriških zdravilcev. Dobre, zanesljive in dokazane metode upoštevajo in jih znanstveno dopolnjujejo. V naši dolini so bili nekateri zelo cenjeni, znani in uspešni domači zdravilci. Seveda jih je moralo pred kakimi dvesto leti biti še veliko več! Ljudje so jih na splošno cenili kot pomagalce in ne izkoriščevalce, saj je veljalo nenapisano pravilo, da se »za zdravje ne plača.« To pa je pomenilo, da zdravilci niso terjali plačila. Seveda so dobili poplačano v naturalijah, saj denarja na kmetijah tako ni bilo. Mislim, da je pravilno primerjati glave, pod gobcem. Vdihoval je paro vroče pšenice, baje je to bilo zdravilno. Ko je konj postal nemiren zaradi velikih naporov, so mu pod vratom spuščali kri. Če je imel konj vnetje očesa, so bolno oko zmivali s čajem kamilic. Za splošno odpornost konja so poskrbeli s tobakom za žvečenje. Mešali so gamed zrnje, da ga je žival zaužila. Verjetno bi lahko o spretnosti domačegazdravljenjakonj še veliko govorili, saj so si ljudje pomagali na razne načine, da bi ohranili svoje živali zdrave in za delo sposobne. Furmanstvo je marsikje zapolnilo vrzel v proračunu malega kmeta. Dajalo pa je tudi zaslužek ljudem, ki so to delo opravljali kot poklic. Seveda kroži dosti smešnih zgodb v zvezi z zdravilci. Bili so pač iskani in marsikateri izmed njih je predstavljal pravo posebnost. Ljudje so se jih radi spominjali. Kar malo se potrudimo in si predstavljajmo v kakšnih okoliščinah so vzdrževali živino (vprežno), ko še ni bilo poklicnih (šolanih) živinozdravnikov. In to sploh ni tako zelo daleč nazaj... domače zdravilstvo v tistih časih, z dobro medsosesko pomočjo. Končno so naše matere rojevale, ko ni bilo zdravnikov, ne bolnišnic (porodnišnic) - s pomočjo »ebanke, jebanke«. To je bila izkušena žena na vasi, ki je pomagala pri porodili. In koliko zdravih otrok se je rodilo! Seveda ne smemo vsega jemati tako idealno, toda zdravilci so le bili v veliko pomoč sovaščanom in tako jih moramo tudi predstavljati, nikakor pa ne kot »šarlatane.« Nekateri naši bralci me občasno sprašujejo, kje je mogoče kupiti knjigo o domačih zdravilcih, ki sem jo leta 1995 napisal. Preprosto, pokličite Zavod za kulturo Mozirje (telefon 833 593) in radi vam jo bodo poslali. Pa še draga ni! V prihodnji številki Novic bomo predstavili nekatere domače zdravilce, ki so bili v Zgornji Savinjski dolini, dobro znani. Seveda, so pri svojem delu imeli različne načine, ki so po svoje tudi zanimivi. Gre za zagovarjanje, čarovnije, prenašanje bolezni na predmete in podobno. Benediktinski urbar V zadnjem nadaljevanju te vsebine smo obj avili prvi del zapisov za urad Tirosek. Tokrat nadaljujemo z njim, saj ima dva dela. Torej preberimo drugi del! Nicus am percholin, Orožen tolmači Perholin. Christian an der leyten, po tolmačenju Orožna, gre za Reberšaka. Juri vnderm Rampht, po mnenju pisca naj bi šlo za Podkrajnika. Juri am Raswar, očitno tudi Orožnu ni bilo jasno za katero kmetijo gre, ker je ne tolmači. Matko ibidem, iz pripisa lahko sklepamo, da gre za kmetijo na kraju z že prej omenjeno ledinsko oznako. Janšek im dull, Orožen tolmači, da gre za kmetijo Dolnik. Janško drobem am Guph, po mnenju Orožna gre za kmetijo Strnad. Marko hergot Im wertasch, kar bi lahko pomenilo kmetijo Vertačnik. Tli najdemo še enkrat vpis, povsem enak, kot je tisti za Dolnika. Na koncu strani, ki smo jo opisovali, poudari Orožen, da so vse omenjene hube na območju občine Štajngrob. To torej velja tudi za tiste, ki smo jih objavili v prejšnji številki. Ob teh vpisih se človeku poraja več vprašanj. Že res, da so bili pisarji v glavnem Nemci, toda tudi njihovo pravopisje je že tedaj imelo določena pravila. Tako so tu za-pisovali vse ledinske oznake z malo začetnico, le pri izrazih »Rampht, Raswar in Guph« opazimo velike začetnice. Iz tega bi smeli sklepati, da jezikovna pravila le še niso bila dovolj utemeljena, ali pa da preprosto niso razumeli slovenskih izrazov. Orožen je lahko, kot dober poznavalec razmer v tem delu Zgornje Savinjske doline, razvozlal določene primere, toda očitno ne vseh. Seveda bi za temeljito preučevanje urbarja potrebovali veliko časa in truda, pa še izvirnik bi morali imeti na voljo. Morda bo kdo v bodočnosti to storil. Orožnu seveda ni šlo za te podrobnosti, morda je tudi katerega od podatkov slabo prepisal. Tisti, ki pozna srednjeveške listine, že ve kako je s to stvarjo! Doslej smo torej objavili 1. in 2. stran gornjegrajskega urbarja. Crd kruh kmečkih poslov Pred več kot dvajsetimi leti mi je ženica v Lučah (Ž. Š.) pripovedovala o njenem življenju. Pretresljiva zgodba časa njene mladosti. Domaje bila v Krnici, kjer so starši imeli kmetijo, v družini pa je bilo 12 otrok. Tako je morala, še ne stara 12 let, prijeti za vsako delo. Še otrok, je morala od doma na drugo kmetijo, kjer niso nič marali za njeno krhkost. Takrat, je povedala, je bilo na hribovskih kmetijah zelo slabo. Les ni imel cene, denarja ni bilo, dela pa na pretek! Okoli leta 1932 je bilo, ko je letno zaslužila 800 do 1000 din, seveda ob hrani in stanovanju. Zgovor-jeno je imela še obutev in obleko, če so ji kaj dali, so odračunali. Kot se je izrazila, »so manj dali.« Pozimi, ko so vlačili les, je morala vstajati tudi ob dveh ponoči, da je nakrmila konje, takoj zatem, pa jo je že čakalo delo v hlevu. Velikokrat je delala tudi v gozdu, čeprav je bila hrana le za silo, gospodar je bil »ohrski,« je še dejala. Za zajtrk so imeli krompirjevo juho, malico Voditi brigo o usodi drugih je skrajno mizerno opravilo, zakaj misel o lastni smrti bi nas praviloma morala zaposlovati vse življenje. Savinjčan in kosilo so si nosili kar sami v gozd, bili so pa zdoma ves dan. Malica pozimi ni bila redna, če pa je že bila, so dobili kruh in jabolko. Za kosilo so imeli spet krompirjevo juho in žgance, obrnjenk ali kaj podobnega. Za večerjo so jedli pogosto »belo župo« (mlečna juha) s kruhom ali pa kislo repo. Delali so od jutra do mraka, med moškim in žensko, pri delu ni bilo razlik. Zato sov lučkih hribih tako življenje zdržale le močne ženske. Če je gospodar slutil, da se dekla odpravlja, je kar mesec dni stala ob tnali in »drobila« steljo. To je bila neke vrste kazen. To delo namreč, ni bilo nič prijetno in ne lahko. Ko je nekoč zbolela za pljučnico in obležala, so jo imeli najprej v kašči, šele kasneje so jo dali v hišo. Zapriboljšek so ji kupili pol hleba belega kruha, ceno pa pozneje pri plači odšteli. Tudi med boleznijo tam ni bilo boljše oskrbe. Za hlapce so pri hiši delali domači sinovi oziroma fantje. Pozneje je delala pri kmetiji v Jezeri, tam pa je bilo še slabše, lahko bi rekla, kar v vseh pogledih. Gospodar je bil vdovec in je vse delo v hiši in zunaj padlo na deklo. Če si naletel na slabo, si ponoči ušel. Marsikdaj je prislužen denar tako propadel, pa je bilo bolje zbežati, kot trpeti. Hudo trpljenje za ženske je bilo pranje perila v mrzlem potoku. Ker so imeli večinoma laneno perilo, je bilo pranje zelo naporno, saj je takšna rjuha bila nadvse trda in težka. Roke pa so trpele tudi zato, ker so prali s pepelovim lugom, ki je razžiralkožo. V lučkem predelu ni bilo dosti of-rov. Veljalo pa je tudi tu pravilo, če nekdo ni imel hišne številke, se ni mogel poročiti. Rekli so, »da se nima na kaj poročiti.« Poslom so prosti čas omejevali, za dekle pa so sploh zahtevali, da so ob mraku bile doma. Ko danes berem izpoved ženske, ki je že davno pod rušo, se spominjam njenega izraza na obrazu, ko mi je svojo zgodbo pripovedovala, trpek in odsoten je bil ta izraz... 3gčemo gtace fotografije Zanimiva družina iz Lok pri Mozirju. Slika je iz leta 1920 in prikazuje Klančnikove (Papeževe), poslala pa nam jo je Hilda Benda iz Lok. Kako vpliva vročina na prirejo mleka Kose živo srebro povzpne na trideset in več stopinj Celzija, običajno pri kravah pade mlečnost in se poveča število somatskih celic. Krave so na vročino veliko bolj občutljive kot človek in že pri temperaturah nad 20 stopinj Celzija zaužijejo manj krme, to pa pomeni tudi manj mleka. Čeprav na prvi pogled izgleda, da kravam pri hudi vročini ne moremo dosti pomagati, temu le ni povsem tako. Krmljenje V vročini krave zaužijejo predvsem manj tiste krme, ki vsebuje strukturno vlaknino, ker se s tem ščitijo pred pregrevanjem. Pri prebavi vlaknine se namreč sprošča več toplote kot pri prebavi drugih hranilnih snovi. Krave naj bi v tem času dobivale hranilne snovi v čim manjši količini krme. Povečati je potrebno koncentracijo energije, v vampu stabilnih beljakovin, mineralov in vitaminov v obroku. Strukturne vlaknine naj bo v obroku nekoliko manj. Da pa ne pride do zakisanja vampa, je treba obrok dopol-nitizdo 150 g jedilne sode (natrijev bikarbonat) na dan. Kravam je priporočljivo pokladati energijsko bogato krmo in krmo, ki ima visoko stabilnost beljakovin v vampu (npr. polnomastna soja). Ne smemo pozabiti na zadostno oskrbo s kakovostno pitno vodo. Na pašniku skušamo napajanje urediti na mestu, kjer je največ paše, da kravam prihranimo dolge poti. Čas paše naj bo omejen na največ pet ur dnevno. V vročini krave zaužijejo premalo krme na paši, pri predolgem času paše jim potem zmanjka časa za zadostno konzumacijo v hlevu. Idealno je, če gredo krave na pašo zjutraj in jih pred nastopom najhujše vročine vrnemo v hlev. Po opazovanjih tujih strokovnjakov krave brez škode prenašajo hudo dnevno vročino, če se le ponoči lahko zadovoljivo ohladijo. V primeru, da so tudi temperature ponoči visoke, (soparno vreme) je bolje, da krave ves čas ostanejo v hlevu, seveda če ima ta ustrezno klimo. Krmo v jasli polagamo zvečer, daje v času naj večje dnevne vročine čim manj krme v jaslih. Če tudi večerno polaganje krme ne prepreči ogrevanja krme, potem krmimo dvakrat dnevno s svežo krmo. Pri odvzemu silaže iz silosa pazimo na gladek in čist rez, da se silaža v silosu ne prične ogrevati. Občutljive silaže (suha in slabo tlačena silaža) ne krmimo v vročini. Hlev Poskrbimo za dobro zračenje, da vroč zrak ne zastaja v hlevu. Pomagamo si z odpiranjem oken in vrat, najbolje je, da jih kar snamemo. Dodatno si lahko pomagamo tudi z namestitvijo ventilatorja. Tok zraka skušamo usmeriti mimo živali. Tudi na paši se krave ne zadržujejo toliko v zatišju v senci, ampak gredo raje na vrh griča, kjer pihlja veter. V Ameriki izboljšujejo počutje krav v visoki vročini celo s prhanjem. V Alzaciji temperaturo v hlevu znižujejo s škropljenjem streh hlevov. Z opisanimi ukrepi lahko pri kravah vročinski stres in spremljajoče posledice (nižje zauživanje krme in mlečnost) omilimo. S temi ukrepine moremo doseči izboljšanje prireje, ampak samo omilimo padec oziroma zmanjšamo škodo zaradi vročine. Obdržimo lahko količino mleka in beljakovin ter zmanjšamo povečanje števila somatskih celic v mleku. Vsebnost maščob se zaradi zmanjšanja količine strukturne vlaknine v obroku v vsakem primeru zniža. Mleko Skoraj vsi rejci krav sev poletnem času srečujejo s povečanim številom somatskih celic. V juniju se začne število celic povečevati, doseže vrh v avgustu in v septembru začne padati. Vzrok je v zmanjšani obrambni sposobnosti živali zaradi vročine, zmanjšanega zauživanja krme in vode ter močnega osončenja ali v povečanem infekcijskem pritisku. Infekcijski pritisk, ki deluje na seske krav, je odvisen od vrste in števila bakterij na površinah, ki prihajajo v stik s seski. Te so: ležalne površine, molzni tulci, brisače za vime, molznikove roke, insekti... Pri visokih temperaturah imajo mikroorganizmi optimalne pogoje za razmnoževanje. Tako lahko število klic v toplem letnem obdobju, na npr. slabo oprani molzni opremi od ene do druge molže, močno naraste. Medtem ko se pozimi na enako slabo oprani opremi število mikroorganizmov skoraj ne poveča. Da poletno obdobje preživimo brez oziroma s čim manj zdravstvenimi problemi vimena, priporočamo naslednje: - zmanjšamo stres in izboljšamo počutje živali - pazimo na optimalno zauživanje krme in vode - ležalne površine naj bodo čiste in suhe - preverimo čiščenje in razkuževanje molzne opreme - molzno opremo po splakovanju posušimo - poskrbimo za zdrava vimena pred poletjem - če je število somatskih celic pred vročim obdobjem bilo normalno, potem pri sanacijskih ukrepih upoštevajmo tudi vročino. Štefka Goltnik KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Vrstice za zdravje Nad raka s hrano. Raziskave so dokazale, dasredozemskaprehrana bolj kot druge oblike varujejo pred rakom. Bistvo tega prehranskega režima je malo maščob in veliko oleinskih kislin, maščobnih kislin omega-3 ter sadja in zelenjave. V študijski skupini (zajela je prek 600 kandidatov, spremljali so jih več let) so dajali polovici ljudi hrano sredozemskega tipa, drugi polovici pa prehrano, ki jo priporoča Ameriško kardiološko združenje, je prišlo do statistično zelo pomembnih razlik. Znanstveniki menijo, da je sredozemski tip prehrane bolj zdrav predvsem zaradi velike vsebnosti sadja in zelenjave. Krvavitve iz nosa. Najhitrejša pot za zaustavljanje krvavitve iz nosa je sledeča: nos stisnite s palcem za najmanj pet minut. Drug način je, da svitek vate ali blaga ali mehko krpico potisnete pod zgornjo ustnico. S kazal- cem na zgornji ustnici dobro pritisnite proti nosu. Če traja krvavitev še naprej, narahlo zamašite nosnici s tankim trakomgaze. Potisnite ga nazaj (ne navzgor) v nosnici. Če tudi to ne pomaga dovolj hitro, pokličite zdravnika, saj krvaviteviz nosane gre podcenjevati. Ogrožena plodnost. Vnetja v mali medenici so po podatkih iz razvitih držav dolgoročno povezana z velikimi stroški, saj dolgoročno ogrožajo žensko plodnost. Švedi so spremljali skoraj 1300 bolnic 24 let, njihovo bolezen pa so s pomočjo laparoskopije razvrstili kot blago, zmerno ali hudo. Ugotovili so, daso ženske zanosile toliko težje, kolikor hujšo obliko vnetja so imele. Raziskava je tudi pokazala, da je zmanjšanje plodnosti tesneje povezano z izrazitostjo bolezni kot z morebitnimi ponovitvami. Piki čebel, os in sršenov. Na oteklino dajte obkladek, ki ga lahko pripravite kot vodno raztopino pecilnega praška in amoniaka. Pritrdite ga z obvezo in pazite, da ostane vlažen. Mrzli obkladki namreč zmanjšajo bolečino in oteklino, še bolj pa pomaga katero od namenskih mazil, ki so na prodaj v lekarnah brez recepta. Oteklino, srbenje in bolečino zmanjšajo tudi antihista-mini, vzeti skozi usta. Vsebujejo jih nekateri sirupi proti kašlju, ki tako res delujejo kot prva pomoč oziroma pomoč za prvo silo. Če je reakcija na pik huda, se obvezno napotite k zdravniku, če pa že imate slabe izkušnje s piki, se z zdravnikom posvetujte o morebitni desenzibilizaci-% Hojakoristi zdravju. Kdor vsak dan hodi, živi dlje. Umrljivost starejših, ki vsak dan prehodijo več kot tri kilometre, je manjša kot pri manj aktivnih vrstnikih. V dvanajstletni raziskavi, ki je zajela 707 upokojenih moških nekadilcev, je umrlo 24 odstotkov tistih, ki so hodili več kot tri kilometre dnevne in skoraj pol takih, ki so dnevno prehodili manj kot kilometer in pol. Izpahi. Dostikrat je zlasti pri otrocih težko ugotoviti, ali je zapestje oziroma gleženj izpahnjen ali zlomljen. Kako ukrepati? Otroka položite na posteljo, tako da leži poškodovani sklep na blazini in mu pomagajte. Oteklino zmanjšate tako, da poškodovani ud potopite v mrzlo vodo ali pa položite nanj ovitke, namočene v mrzlo ali ledeno vodo; če je le mogoče, takoj po poškodbi. Na prizadeti okončini jih pustite najmanj pol ure, nato pa preverite, če sta oteklina in z njo povezana bolečina bistveno manjši. Če so težave še vedno izrazite, se napotite do zdravnika po napotnico za rentgensko slikanje ali po opornico. H PUP VELENJE d. d. Podjetje za urejanje prostora 3320 Velenje, Koroška 37/b Tel.:063/898 1 723, Fax:063/897-1240 REZULTATI AKCIJE ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINAH NAZARJE, GORNJI GRAD, LJUBNO, LUČE IN SOLČAVA 1. TABELA: Sestava in količine zbranih nevarnih odpadkov 0 bčina E nota Količina zbranih odpadkov (kg) Skupaj, po občinah i I o J ro Ftestidcf Plastična errtelaža Sredst. za površ. zaščite Motorno olje I £ (kg) (%) Solčava 600 20 11 21 162 145 581 940 9 Luče 2281 25 0 34 175 480 980 1694 15 Liubno 2826 0 49 31 375 1 845 975 3275 30 Gornji qrad 2745 r 37 93 1 64 745 722 1 764 16 Nazarje 2565 27 38 121 594 1335 1 1 62 3277 30 Skupaj, po vrsti odpadka (kg) 75 135 300 1470 4550 4420 10950 1 00 (%) 0,7 1,2 2,7 13,4 41 ,6 40,4 1 00 2. GRAFIČNA PREDSTAVITEV REZULTATOV ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV V letu 1998 je Vlada RS predpisala Pravilnik o ravnanju z odpadki. Pravilnik (Ur.l. št. 84/98) določa klasifikacijski seznam odpadkov, s povdarkom na nevarnih odpadkih ter obvezna ravnanja z njimi oziroma obvezne pogoje za zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje teh odpadkov. Akcija zbiranja nevarnih odpadkov je potekala od 14.6. do 18.6.1999. Zajete so bile občine Nazarje, Gornji grad , Ljubno, Luče in Solčave, kjer imamo sklenjene dolgoročne pogodbe za izvajanje ločenega zbiranja odpadkov. V četrtek, 17.6.99, v času akcije ,smo organizirali tudi javljanje s terena in se v živo oglasili po radiju. Odziv in okoljska zavest ljudi na tem območju je visoka , zato je akcija dobro uspela. Vsem, ki so se udeležili te akcije, se zahvaljujemo za zaupanje, ostalim pa priporočamo, da nevarne odpadke skrbno hranijo v originalni embalaži in jih v naslednjem letu prinesejo na odjemno mesto. PRETEKLOST POZNAMO , SEDANJOST ŽIVIMO, ZA PRIHODNOST DELAMO Kdo ima rad ZGODOVINO? Tisto preteklost, bodo rekli nekateri, druži pa boste pokazali svoje zanimanje, češ to so korenine našega časa. Kdorkoli že si, danes imaš pred seboj “obujanje preteklosti" članic zgodovinskega krožka iz OŠ Luče. Pri delu ie šestim sedmošolkam pomagala učiteljica Mira Erjavec. Projekt je bil narejen pod naslovom ŽAGARSTUO in pripoveduje o obrti v kraju Luče. Dekleta so v raziskovalni nalogi opisala obrtno dejavnost v domačem kraju: mlin, elektrarno in pralnico. Pisni viri. ki bi bili pri delu na razpolago so zelo skromni, zato je raziskava temeljila na ustnem izročilu. Ker so delale zelo dobro, so svojo nalogo predstavile na Ptuju, kjer so to storili le najboljši v Sloveniji. Trud in dobro delo je bilo nagrajeno z zlatim priznanjem. To se je zgodilo letos trinajstega maja. Tekst je spravljen na petindvajsetih straneh in ima poleg drugih elementov enaindvajset fotografij. O vsebini pa se pozanimajte pri ustvarjalkah. Le par naslovov še Povem: Začetek obrtništva v Zgornji Savinjski dolini. Najstarejši podatki o obrti pri Ivanovih, Zanimivi dogodki iz žage. Spremljajoči objekti... Usaka mlada “zgodovinarka frazen Barbare, ki je manjkalaJ nam je začela razkrivati koščke iz njihovega raziskovanja. Debate so stekle in nadaljevali smo vsi. Zato je poimensko intervju neenakomerno porazdeljen. AMANDA KLADNIK: Raziskovalno nalogo smo predstavile na Ptujskem gradu. Ker so se prej pošiljale le naloge, nismo vedele, da si lahko pri predstavitvi pomagamo na razne načine. Medtem ko so drugi uporabljali na primer prosojnice, kurentovo masko, smo me imele le liste, na katerih je bilo to, kar smo govorile. Use nas ie bilo sprva zelo strah. Dobra predstavitev je lahko spremenila srebrno priznanje v zlatega. Po predstavitvi del. smo si ogledali mesto Ptuj, šli na kosilo, zvečer pa smo nestrpno čakali na rezultate. Uesele smo bile. ko smo dobile zlato priznanje. Organizator dogajanja je bila Zveza prijateljev mladine Slovenije. sponzor pa Uika Potočnik. Amanda ima najraje od vseh predmetov zgodovino. Pri raziskovalni nalogi so bili zanjo posebno zanimivi zelo stari podatki, ki so že skoraj šli v pozabo in marsikoga prijetno presenetijo. SILUA DEŠMAN: Podatke smo zbirale tako. da smo šle od hiše do hiše in si zapisovale. Ljudje so bili zelo Prijazni in so radi pomagali. MAJA SUPIN: Naše delo je bilo doma najbolj všeč očetu. Ko je bil izdelek gotov, smo ga najprej same pregledale, nato pa smo ga ponudile v branje sorodnikom, ki so nam pomagali. TJAŠA BREZNIK: Doma smo se lotili branja seminarske naloge. Zadovoljni smo bili z rezultatom. saj smo izvedeli marsikaj novega. Naprimer: - zlat uhan v levem ušesu moškega fimenovali so ga murnčekJ je bil simbol trdnega, mogočnega in neodvisnega gospodarja - Lučani so hodili v Romunijo “sekat” v gozdove in posledica tega so bile poroke - struga Mlinščica je bila umetno narejena, vendar se je ob poplavah sama prestavljala fhoteli so jo tudi zasuti, vendar niso zbrali dovolj PodPisovJ U Lučah je bilo sedem perišč. Uaška pralnica je obratovala na dva načina. Imela ie globoko in ravno perišče. Pralnica, ki je imela streho in vetrolov je bila tiste čase najbolj cenjena. Gostišča so imela toliko perila, da ga je perica pripeljala kar z vozom. Use obrti so bile razporejene ob strugi. Pa še nekaj. Učasih je veljalo za dobro potezo, če so se na primer trije bratje poročili s tremi sestrami od druge hiše. Tudi naslednje leto bi Tjaša rada sodelovala pri zgodovinskih razkrivanjih. Zelo zanimiva se ji zdijo tudi imena in njihov izvor. JASMINA ROBNIK: Nalogo smo pripravljale od septembra pa tja do začetka novega leta. Pred tem je bilo potrebno še zbiranje idej. Izdelale smo nekaj osnutkov, ki so zajemali čevljarstvo, apnenco in drobljenje kamenja. Odločile smo se za žagarstvo in nekje od decembra dalje je sledilo povpraševanje o preteklih časih. Zbirale smo se enkrat na teden in sicer ob petkih vse do meseca marca. Dekleta so sama zbrala gradivo, podatke vnesle v računalnik, za urejanje pa ie Poskrbela njihova mentorica Mira. Sedmi razred je po mnenju učiteljice Mire zelo dober razred. Ueliko učencev odlikuje visok nivo znanja, pripravljenosti za delo in Pridnost. Članice novinarskega krožka smo zato povprašali še nekaj o uspehih in neuspehih: Silva je letos dosegla prav dober uspeh, njena prva najslabša ocena pa je nezadostna pri zemljepisu in to letos. Želi študirati zgodovino. Maja je bila odlična. Enko je dobila pri matematiki v četrtem razredu. Rada bi postala veterinarka. Amanda je dosegla odličen uspeh in letos pri nemškem jeziku dobila zadostno. Zelo io zanima zgodovina fstari in srednji vekJ. zanima pa jo tudi poklic oblikovalke. Jasmina je tudi odličnjakinja, v šestem razredu pa je dobila nezadostno za znanje iz zemljepisa. Izobraževala bi se v smeri novinarstva ali pa bi Postala turistična vodička. Tjaša je letos prav dobra, enka pri matematiki letos pa je njena prva najnižja ocena. Postati želi vzgojiteljica. BARBARA KLADNIK je danes manjkala. Dosegla je prav dober uspeh in menda je bila njena najslabša ocena zabeležena v redovalnico v šestem razredu pri matematiki. SLOUAR DOMAČIH IZRAZOU fdel slovarja iz raziskovalne nalogeJ JERPERGE - prenočišča za cehovske pomočnike TRIBERCA - vrsta žage UENECIJANKA - žaga RANČEHI - čevlji NA AKORD - vrsta plačila PO ŠIHTU IN PO ČREZ - vrsta Plačila RIŽA - lesena naprava za spuščanje lesa RIŽMOJSTER - tesar, ki je gradil riže MAČEK - zaviralna naprava KOMANDE - pravila pri spuščanju lesa KONCESIJA - plačilo za uporabo struge ŠUŠMAR - delavec na črno To pa je primer rodovnika. Osmošolci so jih izdelali in razčlenili deblo svoje rodbine. Zanimivo. Preteklost je tako shranjena za prihodnje rodove. Kdo ve koga v družini bo naenkrat zamikalo od kje izvira in kdo so njegovi predniki. Pa nikar ne pozabi na sedanjost. Usrkaj vase vso lepoto tega trenutka. Intervju je prekinil športno udejstvovanje tistega dne. Zmagoslavna ekipa z mentorico fbrez BarbareJ O TURISTIČNEM KROŽKU iz OŠ Luče smo že pisali v eni prejšnjih številk. Takrat so se pripravljali na državno tekmovanje, danes pa so že lastniki srebrnega odličja na tem nivoju. 15. in 16. aprila so v Lendavi slavili nov uspeh. Otroci so dobili nove prijatelje in bili so zelo navdušeni. Tekmovalo je šestnajst ekip. Od doma je bilo treba za dva dni in spati so morali na domovih svojih vrstnikov. Ocenjevali so odrsko predstavitev naloge, igralce, vsebino raziskovalne naloge in razstavo. Posebej za razstavo jim ie bilo podeljeno zlato priznanje, skupni seštevek pa je bil “srebrne barve”. Tako turističnemu Podmladku četrtošolcev kot mladim zgodovinarkam čestitamo za uspeh in želimo še veliko uspeha v Prihodnje. EKSKURZIJA U LOGARSKO DOLINO u ponedeljek smo šli na ekskurzijo u Lož-arsko dolino. Tam nas je čakal vodič Janko Jakop. Šli smo po gozdni poti do hotela Plesnik. Tam smo si ogledali diapozitive o Solčavi. Odpeljali smo se do koče pod slapom Rinka. Peš smo nadaljevali pot do slapa. Visok je 90 metrov. Odšli smo nazaj. Ustavili smo se pri kiosku. Pomalicali smo in si kupili spominke. Pehali smo se z avtobusom do športnega centra Jakop. Tam smo igrali tenis in odboiko. Potem smo odšli domov. Imeli smo se super. Ekskurzija mi je bila zelo všeč. Živa Božičnik Rebec l.b OŠ Mozirje SREČANJE Z MATEJO REBA Na dan. ko so nam tovarišice podelile bralne značke, nas je obiskala pisateljica Mateja Reba. Dolgo smo se pogovarjali, potem pa so bila na vrsti vprašanja. Pisateljica je odgovarjala zelo hitro in jedrnato. Ob vsakem odgovoru smo se nasmejali, ona pa ie bila zelo zadovoljna z nami. Ko smo z vprašanji končali, nam je povedala zgodbo o klovnu in potepuškem mačku. Zgodba je bila dolga in zanimiva, poleg pa še žalostna in prijetna. Končala se je srečno, kot vsaka. Povedala nam je. da bo napisala še nadaljevanje njene knjige "Zmajček Bim”. V mej bo Bim dobil sestrico. z mo pa tudi nadloge. Ko smo se vse pogovorili, se je tistim . ki so želeli, podpisala. Nekaterim na roko. drugim na list. tretjim spet v zvezek ali beležko. Potem smo se še dolgo poslavljali, nam pa je ostalo še veliko vprašanj zanjo. Bili smo zelo navdušeni nad njo in nad njenim obiskom. Poslovili smo se z bučnim Ploskanjem. Nastasia Kotnik 4.razred OŠ Nazarje 4. NARAUOSLOUNI DAN - PRI PEKU Imeli smo naravoslovni dan. Šli smo k peku. Sprejel nas je gospod Petrič. Najprej nam je razkazal pekarno, nato nam je pokazal stroje in povedal, kako delujejo. Pokazal nam je tudi peč. kjer pečejo kruh. Peč je velika. Potem smo šli v delavnico. Naredili smo si. kar smo hoteli: žemlje, rogljičke, preste, parkeüne in še in še. Medtem ko so se izdelki pekli, nam je pek prinesel sok. Ko smo dobili izdelke iz peči, smo se prerivali, kajti vsak je hotel prvi imeti svoj izdelek. Gospodu peku smo se zahvalili za prijaznost. Naučili smo se veliko novega in zanimivega. Alja Denša 2. razred. OŠ Nazarje Čeprav je sezona Lj' ■? I "kislih kumaric” • in ni ravno primeren čas za daljše zadrževanje v študijih, sta se JUHEJ in UUHMEPIŠ odločila in pri založbi Helidon izdala skupno ploščo z naslovom “Med dvema ognjema”. In kdo sta pravzaprav ta dva junaka? Pod imenom Juhej se skriva Mirko Sešek: vokal, kitara, klaviature. Za kitaro in piščalmi najdemo Leona Matek, bolj znanega kot Uuhmepiš. Skupaj sta začela ustvarjati leta 1995 in dve leti kasneje izdala debitantski album “Spohane viže”. Istega leta sta Posnela tudi videospot za pesem "Urani”. Leta 1988 sta začela sodelovati skupaj s triom Žganci, s katerimi sta imela kar nekaj koncertov po slovenskih klubih. Pomembnejši nastopi: Poletni festival Trnfest 98 v Ljubljani, Novi rock 98. Orion novembra 98, Petka... Na njuni novi zgoščenki “Med dvema ognjema” sta mojstra zakuhala dvanajst specialitet, med katerimi nosi prva naslov “Juhej”, zadnja pa “Uuhmepiš”. Italijanski pevec AL BANO CARRISI, bolj znan kot moška Polovica dueta Albano& Romina Power, se je po dveh albumih pop obarvane klasike vrnil v pop vode. Njegov novi album “Uolare” je zbirka znanih italijanskih skladb kot so Uolare, Quando M’inna-moro. Quando Quando Quando. Azzurro in Ciao. Ciao Bambina. Ob koncu poletja bo izšel album PERPETUUM JAZZILE. katerega producent je znani glasbenik in član New Swing Quarteta, Tomaž Kozlevčar, pri izvedbi pa je sodeloval tudi Ratko Divjak, bobnar Big Banda RTUS. In sedaj nekaj besed o zasedbi: Perpetuum Jazzile, ki je nastal leta 1983 in do letos ohranil ime Komorni zbor Gaudeamus, je še danes edini pevski zbor v slovenskem prostoru, ki načrtno goji zahtevnejšo jazzovsko in zabavno glasbo. Zbor je mnoge izkušnje pri izvajanju jazzovske glasbe pridobil tudi na seminarju jazzovskega petja z Wardom Swinglom, ustanoviteljem in pevcem slavne skupine The Swingle Singers, in na seminarjih jazzovskega petja v okviru mednarodnega simpozija zborovske glasbe v Ljubljani leta 1996, kjer je sodeloval kot demonstracijski zbor. U zadnjih letih se posveča predvsem tehtnejši jazzovsko-vokalni literaturi. Perpetuum Jazzile izvaja del svojega repertoarja - tudi ob spremljavi bobnov - a cappella, preostale skladbe pa ob spremljavi jazzovskega tria. Marko Tiran, ustanovitelj in dirigent Perpetuum Jazzile, daje s svojimi številnimi jazzovskimi priredbami zboru vseskozi njegovo osnovno usmeritev. Prve dni septembra bodo člani skupine začeli "turnejo” po slovenkih medüih in sami predstavili svojo izjemno glasbeno ustvarjalnost. . V ponedeljek je 10-članska slovenska lokostrelska reprezentanca, v kateri so tudi Zemljakova, Ošep in Perhač, odpotovala na FITA svetovno prvenstvo v francoski Riom. Želimo jim čimveč uspeha. KF Lokostrelski klub Mozirje Zemljakova in Ošep državna prvaka Mozirski lokostrelci so se minulo soboto udeležili mednarodnega turnirja v poljskem streljanju, ki ga je organiziral LK Mamut iz Kamnika. Pri članih je bil Dušan Perhač tretji, Miran Borštner in Janez Pelko sta pri veteranih osvojila drugo in tretje mesto, pri mlajših dečkih pa je Primož Perhač zmagal. Dan kasneje je lokostrelski klub zmagala Bernarda Perhač Zemljak. Muta pripravil državno prvenstvo v disciplini FITA 2 x 70 metrov. Pri članih je zmagal Štefan Ošep, ki je tako postal državni prvak. Dušan Perhač je zasedel četrto mesto, Marko Satler sedmo, Ivan Šket petnajsto, Borštner in Smodej pa se nista uvrstila v finalni krog. Pri članicah je LK Indiana Logarska dolina Nov evropski rekord Janka Pinterja Drugo julijsko soboto je v madžarskem mestu Sötetvölgy potekalo tretje lokostrelsko 3D tekmovanje za evropski pokal, na katerem so kot edini slovenski predstavniki nastopili tudi člani LK Indiana iz Logarske doline. Dosegli so nekaj odličnih uvrstitev, najbolj pa se je izkazal Janko Pinter, ki je s samostrelom postavil nov evropski rekord na 40 tarč - 341 krogov. V isti disciplini je Gorazd Grosek s državno prvenstvo v Kamniški Bis-326 krogi zasedel tretje mesto, Stane Saksida pa je bil s 317 krogi četrti. Karli Gradišnik je med tekmovalci z lokom compound dosegel šesto mesto (338 krogov). Jutri čaka lokostrelce LK Indiana Varpolje Ustanovitev športnega društva Gmajna Na pobudo krajanov Varpolja in drugih okoliških krajev smo na ustanovnem občnem zboru sprejeli sklep o ustanovitvi športnega društva Gmajna Varpolje, ki bo tako kot ostala društva v občini Mozirje delovalo v okviru športne zveze. Namen društva je predvsem zadovoljevati potrebe po rekreativnem in športnem življenju kraja terdruženju tako starih in mladih iz Varpolj, Nizke, Šentjanžain bližnje okolice. Rečica ob Savinji je otrokom tega dela krajevne skupnosti preveč oddaljena in prometno prenevarna, zato moramo za njihovo varno otroštvo poskrbeti predvsemsami. Igrišče v Varpoljah bo glede tega “zadetek v polno”. Kdaj in NKVeterani trici, avgusta pa pričnejo s pripravami na evropsko prvenstvo, na katerem bo sodelovalo kar sedem tekmovalcev lokostrelskega kluba iz Logarske doline. Bernarda Skomšek kako bomo prišli do tako pomembnega objekta je odvisno predvsem od lastninjenja zemljišča predvidene gradnje, v nadaljevanju pa od nas samih, našega dela in zbiranja finančnih sredstev. Ustanovne skupščine sta se med drugimi udeležila tudi predsednik Športne zveze občine Mozirje Martin Aubreht in predsednik krajevne skupnosti Rečice ob Savinji Peter Kolenc, ki sta odločitev krajanov pozdravila. Najprej je trebaurediti vse pravno-for-malne zadeve v skladu z zakonom o društvih in za delovanje dobiti “zeleno luč” od upravne enote. V upravni odbor društva je bilo izvoljenih enajst članov, ki so na prvi seji izvolili predsednika in ostale potrebne organe. Mesto predsednika je bilo zaupano Franju Pukartu, ki na začetku ne bo imel lahkega dela. Sicer pa bomo po pridobitvi ustreznih soglasij in zagotovil s strani krajevne skupnosti ter občine takoj začeli z aktivnostmi za izgradnjo športnega igrišča. Dokler teh zagotovil nimamo, lahko le obnovimo odbojkarsko igrišče na mivki, uredimo okolico igrišča in izvajamo športne aktivnosti po sprejetem programu. Od krajanov prej omenjenih zaselkov, krajevne skupnosti in občine Mozirje pričakujemo vso podporo in pomoč, saj bomo le s skupnimi močmi uresničili zastavljene cilje. Upravni odbor ŠD Gmajna Gornji Grad Za Veterane premočan tudi Gornji Grad V dneh praznovanja občinskega praznika so v Gornjem Gradu pripravili tudi številna športna srečanja, katera naj bi imela predvsem moto družabnosti in druženja. Torej, športni rezultati naj bi bili drugotnega pomena. Tako so izvedli prvenstvo v metan- strasti pomirile, za kar je poskrbela ju trojk (košarka), igralci malega nogometa so se pomerili za pokal občine Gornji Grad, tekači na dolge proge pa so preizkusili svoje moči v teku na Črnivec. Planinci so izvedli tradicionalno plezanje v Gradišču, za športno atrakcijo praznovanja pa sta poskrbeli nogometni ekipi Veteranov in Občine Gornji Grad, na čelu z županom Tonijem Rifljem. Prijetno vzdušje in prijateljsko ozračje, temu je bilo srečanje bržčas namenjeno, so s preveliko nogometno vnemo nekoliko pokvarili posamezniki Veteranov, zato pa so srečni in resnici na ljubo zgolj naključni zmagovalci ekipe Občine poželi bučno odobravanje dobrovoljnih gledalcev. Kotrečeno, o rezultatu ne kaže izgubljati besed, poglavitno je, da so se nogometne občinska uprava, saj je za vse prisotne pripravila piknik. V pripravljalnem obdobju so se Veterani na domačem igrišču pomerili z nogometaši Ljubnega ob Savinji. Rutinirani nasprotniki so pokazali več nogometnega znanja in zmagali z rezultatom 5:2. Na trenutke grobo igro, zaradi medsebojnega obračunavanja sta si rumeni oziroma rdeči karton prislužila Primož Jelšnik (Ljubno) in Milan Mekiš (Veterani), je sodil mednarodni sodnik Vili Krajnc. Srečanje je bilo posvečeno jubilantoma, Lojze Fortin in Ivko Poličnik sta namreč ravno v teh dneh prestopila Abrahamov prag. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo. Savinjčan in NK Ljubno ob Savinji (foto: Savinjčan) GOSTILNA NA PRODU Podkrižnik Marija Ter 42,3333 Ljubno ob Savinji Tel.:841-336 VsS VAS VABI 24.7. ob 20. uri na vrtno veselico na prostem. Za zabavo, hrano in pijačo je poskrbljeno. in 25.7. ob 15. uri na Cv Za nastop se lahko prijavite na tel. 841-336. Nastopajoči imajo hrano in pijačo brezplačno. Vsi lepo vabljeni! Osnovna šola NAZARJE Zadrečka c.37, 3331 Nazarje razpisuje prosta delovna mesta KUHARICE za pripravo kosil za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: V. stopnja ustrezne izobrazbe ali končana poklicna šola HIŠNIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: končana poklicna šola in opravljen vozniški izpit B kategorije DVE SNAŽILKI za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: končana osnovna šola Nastop dela: 1.9.1999 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA < Ur TSV Na trgu 3 f '3330 Mä^üje'y Tel.: 063/ Š31 981 V Velika znižanje Kopalke Nancy po 5.000,00 SIT VZAMEŠ DANES -PLAČAŠ OKTOBRA > VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA OBČINA LUČE Luče 106 3334 Luče Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS 18/84) ter 30. člena Statuta Občine Luče (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št. 2/ 99) je župan Občine Luče sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občina Mozirje za obdobje 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje 1986-1990 I. Javno se razgrne osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občina Mozirje za obdobje 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje 1986-1990 za območje Občine Luče II. Dokumentacija bo javno razgrnjena v sejni sobi Občine Luče, Luče 106, 3334 Luče. Razgrnitev bo vsak delovni dan in sicer ob ponedeljkih in torkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure ter ob četrtkih in petkih od 7. do 14. ure. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni in sicer od torka, 27. julija 1999, do vključno 25. avgusta 1999. III. V času razgrnitve lahko k dokumentu podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti in le-te posredujejo Občini Luče, Luče 106, 3334 Luče. IV. V času javne razgrnitve bo izvedena javna razprava in sicer 23. avgusta 1999, ob 16. uri, v sejni sobi Občine Luče. Številka: 002-11/99 Datum: 16.7.1999 Občina Luče Župan Mirko Zamernik l.r. m I KULTURNO- PRIREDITEV PETEGA OBČINSKEGA IN- 39;., FLOSARSKEGA BALA 10.00 - Ženski teniški turnir za pokal Flosarja • igrišče Jakop 10.30 - Tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Flosarja 19.00 - Srečanje krajanov Radmirja pri stari šoli - otvoritev javne \v razsvetljave skozi vas Ponedeljek 26.7.1999 17.00 • Otvoritev modernizirano ceste v Jezernico Torek 27.7. 1999 . . \V 1Š:b0 Otvoritev rrlodernizirane c Levar-Rajser . Sreda 28.7. 1999 \v ,, vx \X\\\\\\\\\\\N\\nN[xNS\\v'--n^\\v\\ v 18.00 - Otvoritev modernizirano ceste v Savino pri apnenci Atel- \\\\ ■NX'-xV' šek >0^ .\v 9.00 - Odprto prvenstvo Ljubnega za pokal Flosarja v tenisu 18.00 - Otvoritev razstave likovnih del slikarke Lize Lik v Osnpvni 'T&irlJ 7\>'\S' %.. 9.00 - Odprto prvenstvo Ljubnega za pokal Flosarja v tenisu 15.00 - Turnir v malem nogometu za pokal Flosarja 18.00 - Turnir v kegljanju za pokal Flosarja • kegljišče Ermenc 19.00 - Občani praznujemo 5. rojstni dan samostojne občino v Kulturnem domu Ljubno - Prikaz "otiranja” v izvedbi Kulturnega društva Ljubno 22.30 - Večer z domačimi godci in pevci pred Zadružnim domom 14.00 - Finale odprtega prvenstva Ljubnega za pokal Flosarja v tenisu 15.00 Finale turnirja v malem nogometu za pokal Flosarja 20.00 - Ftosarski večer z ansamblom Avia band 15.00 • Slavnostna povorka s prikazom starih običajev od Pevca v \:v:\ dpi^frbjač^č, X; -Nx. \\ ^ S\No 16.00 - Nastop jadralnih padalcev z akrobatskim programom 16.30 - Vožnja s flosi od Kolenčevega jeza do Vrbja, krst novega X \\ • flosarja, \V\x' \x\ • Srečanje s potomci flosarjev iz Avstrije 17.30- Flosarski večer z ansamblom Robija Zupana Občina Ljubno na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. list št.18/ 91, 19/91, 9/94, 21/94, 23/96, 24/96, 44/96,), zakona o socialnem varstvu (Ur. list 54/92,56/92,42/94), pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavitev pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. list št.18/92, 31/96), pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list 18/92), in 7. člena statuta Občine Ljubno (Uradno glasilo Zg. Sav. občin 2/99), ter Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v Občini Ljubno, objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM Na javni razpis za dodelitev socialnega stanovanja v najem se lahko prijavijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednja: I. MERILA I. Višina mesečnega dohodka na družinskega člana ne sme presegati višine, ki znaša: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% povprečne plače, - za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta, 34% povprečne plače, - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% povprečne plače, -za odrasle osebe 52% povprečne plače Povprečna bruto plača za obdobje februar - april 1999 znaša 167.382,00 SIT. II. SPLOŠNE POGOJE: - da ima državljan stalno prebivališče in prebiva v občini Ljubno, - da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine, - da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja. Interesenti, ki izpolnjujejo zgoraj omenjene pogoje in želijo pridobiti ali zamenjati socialno stanovanje morajo predložiti: -vlogo z opisom bivalnih razmer, - potrdilo o prejetem bruto osebnem dohodku za obdobje februar - april 1999, od vseh članov družine (skupnega gospodinjstva) in ostalih denarnih prejemkih pridobljenih v omenjenem obdobju, - potrdilo o premoženjskem stanju, številu družinskih članov, - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo o dobi stalnega prebivanja v občini, - najemno oz. podnajemno pogodbo Javni razpis se razpisuje za trenutno nezasedeno stanovanje-trosob-no stanovnje na Janezovem polju št. 14, velikosti 55,68 m2 in za vsa ostala stanovanja, katera se bodo sprostila do novega razpisa. Vloge za prigasitev na javni razpis interesenti pošljejo na naslov OBČINA LJUBNO, CESTA V RASTKE 12, LJUBNO OB SAVINJI 3333 s pripisom javni razpis za dodelitev socialnih stanovanj, najkasneje do 15. 8. 1999. Prijave na javni razpis, prispele po navedenem roku ne bodo upoštevane. Občina bo, po komisijskem ogledu stanovanjskih razmer in na podlagi točkovnih zapiskov, najkasneje v roku 60 dni po objavi razpisa določila občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj. Veljavnost liste bo v veljavi do novega razpisa. Vsi udeleženci javnega razpisa za pridobitev socialnega stanovanja bodo o uvrstitvi na prednostno listo pisno obveščeni. OBČINA LJUBNO TURISTIČNO DRUŠTVO SOLČAVA VABI NA 7* DAN TURIZMA NA SOLČAVSKEM PETEK, 23. julij * Rock žur Solčava - gostje večera BIG FOOT MAMA, predskupine BABEWATCH, PERESTROJKA, PANTAKAN,... ob 20. uri SOBOTA, 24. julij * Razstava ročnih del, domačih jedi, zdravilnih zelišč ter gobarska in razstava "Divji lov v Karavankah" od 10.-21. ure * Stalna razstava zatočišča ledenodobnega človeka na Olševi od 8. - 20. ure v gost. Firšt, multivizijska predstavitev Potočke zijalke ob 10. in 17. uri * Kurjenje oglarske kope v Logarski dolini od 10.-21. ure * Ogled olcarske bajte v Logarski dolini, pokušnja solčavskih specialitet, tekmovanje v olcarskih spretnostih od 10. - 20. ure Jahanje in vožnja s kočijo (ves dan) * Lokostrelstvo (ves dan) * Organizirano vodenje po naravoslovno - etnološki poti po Logarski dolini ob 9. uri * Multivizijska predstavitev Solčavskega ob 11. in 16. uri v hotelu Plesnik v Logarski dolini * Polet s padalom Tandem od 10. ure dalje, zbirno mesto TIC Logarska dolina * Turnir v malem nogometu s pričetkom ob 13. uri * "Mokre rose, ostre kose, rada travca se kosi" prikaz košnje, klepanje kose, kmečka malica ob 17.30 uri pred TIC Solčava * "Vesel večer v Solčavi" (turistični kviz, domači godci in pevci, itd.) ob 18.30 uri * Zabava z ansamblom duo Črna mačka ob 20. uri NEDELJA, 25. julij * Razstava ročnih del, domačih jedi, zdravilnih zelišč ter gobarska lovska razstava od 10. - 20. ure * Stalna razstava zatočišča ledeno - dobnega človeka na Olševi od 8. - 20. ure v gostišču Firšt, multivizijska predstavitev Potočke zijalke ob 10. in 17. uri Kurjenje oglarske kope v Logarski dolini od 10.-21. ure Jahanje in vožnja s kočijo (ves dan) Lokostrelstvo (ves dan) Organizirano vodenje po naravoslovno - etnološki poti po Logarski dolini ob 9. uri Predstavitev ovčerejskega društva Raduha in društva Solčavsko -jezerske pasme od 9. ure dalje pred turističnim centrom v Solčavi Polet s padalom tandem od 10. ure dalje, zbirno mesto TIC Logarska dolina * Prikaz plezanja na plezalnem poligonu pri Žoharju ob 11. uri * Multivizijska predstavitev Solčavskega ob 11. in 16. uri v hotelu Plesnik * Zabava ob zvokih ansambla Vesele Štajerke s pričetkom ob 16. uri * Nastop kvinteta Lastovke s Polzele * Pokušnja gobjih specialitet, jagenjčka na žaru in ostalih solčavskih dobrot * Srečelov Informacije: TD Solčava, tel. 839 0710 od 7.30 do 15.30 MOZIRJE d.d. SAVINJA MOZIRJE - BLAGOVNICA ODDELEK MANUFAKTURA vam nudi od 20.7.1999 do 3.8.1999 nakup POLETNE KONFEKCIJE po znižanih cenah do 40%. BLAGOVNICA - na oddelku športa so vam pripravili 25% posezonske znižanje POLETNE ŠPORTNE KONFEKCIJE. POLETJE ŠE TRAJA! Možen nakup na več obrokov. KAKO PREŽIVETI V CESTNEM PROMETU? Predvidimo, da bomo lahko preprečili prometno nesrečo Več kot 90 odstotkov prometnih nesreč je povzročenih zaradi človeškega faktorja, se pravi zaradi nepričakovanih dogodkov in napačnih razmišljanj, domnev in odločitev. Najpogosteje pride do prometne nesreče zaradi prehitrega nepremišljenega in tveganega, manevra ter zaradi nezmožnosti predvidevanja nepričakovanih dogodkov. 1. Prehitra vožnja Mnogo voznikov vozi nevarno hitro ob nepravem času, na napačnem kraju in v neustreznih vremenskih in drugih razmerah. Ne presodijo, kdaj tvegajo prometno nesrečo in hitrosti ne zmanjšajo pravočasno ali je sploh ne zmanjšajo. Niso zmožni ali pa nočejo predvideti nepričakovanih dogodkov, ko z veliko hitrostjo in nad omejitvijo vozijo po cestah in naseljih. Vsak človek lahko predvideva, da bo v naselju s stranske ceste nenadoma pripeljalo vozilo, da bo cesto nenadoma ali počasi prečkal otrok ali starejši občan, da bo v ovinku ustavljeno vozilo, zaradi okvare ali prometne nesreče. Posledice ob takih dogodkih so lahko nepopravljive, že za 10 kilometrov na uro večja hitrost od dovoljene ima lahko najhujše posledice, zato PREDVIDIMO. 2. Varnostna razdalja Veliko voznikov tudi ne upošteva varnostne razdalje oziroma ne predvideva, da lahko pride do dogodka, ko bo moral voznik pred njim sunkovito ustaviti (trčenje v žival, trčenje v nasproti vozeče vozilo ali s stranske ceste vozeče vozilo itd.). Glede na to mora biti varnostna razdalja takšna, da lahko voznik varno ustavi tudi takrat, ko vozilo pred njim v trenutku obstane. 3. Vključevanje v promet in vključevanje s stranske ceste Voznik, ki se vključuje v promet s stranske ceste ali nekategorizirane površine in zavija desno na prednostno cesto, običajno opazuje promet le z njegove leve strani, ne pričakuje pa vozila, ki se mu približuje po desni strani, ki lahko prehiteva ali vozi mimo ustavljenega vozila. 4. Kako preprečiti prometno nesrečo v križišču Pogosto je vzrok prometnih nesreč v križišču prehitra in nepremišljena vožnja, prehitro vključevanje na prednostno cesto ali stransko cesto brez predhodnega temeljitega prepričanja, da na cesti ni pešcev, kolesarjev, voznikov motornih koles ali koles z motorjem. Vozila, parkirana blizu križišč ali drugi objekti pogosto zelo omejujejo pogled na promet po glavni cesti. Zato previdno vozite naprej do točke preglednosti, dobro poglejte na obe strani in se prepričajte, od kod se vam vozila približujejo. Če manever lahko varno storite, nadaljujte z vožnjo, če ne, počakajte in predvidite. Desno pravilo V nekaterih križiščih, predvsem v naseljih z manj prometa, ni prometnih znakov oziroma označb. V teh križiščih ima prednost voznik, ki prihaja z vaše desne strani. Lahko pa se zgodi, da tudi prometnega znaka ne boste opazili zaradi slabe vidljivosti (slaba osvetlitev, vejevje). Takim križiščem se približujte z zmerno hitrostjo in bodite pripravljeni, da boste morali dati prednost drugim vozilom. Lahko se zgodi, da imate prednost sicer vi, toda voznik drugega vozila ni dovolj previden in to spregleda. 5. Izogibajte se nenadnim nepredvidenim premikom Na smernem vozišču z več prometnimi pasovi vozite še posebej previdno, pričakujte promet z obeh vaših strani, odvisno od tega, po katerem prometnem pasu vozite. Praviloma morate voziti po sredini prometnega pasu na skrajni desni strani. Glejte daleč predse in dejanja načrtujte vnaprej, da vas ne bi kaj presenetilo. Pazite, da ne trčite v ustavljeno vozilo. Če vidite druge voznike, ki bi radi spremenili prometni pas ali pa zaradi ovire to morajo narediti, jim to omogočite - sistem zadrge - to obveznost določa tudi zakon o varnosti cestnega prometa. Ko nameravate spremeniti prometni pas, namero pravočasno nakažite s smerokazom in se temeljito prepričajte, ali lahko to varno storite, pravočasno se razvrstite tudi pred križiščem. 6. Preprečitev prometnih nesreč v ovinkih in vzpetinah Pričakujte morebitne ovire zunaj vašega pogleda, na primer vozilo, ki vozi po vaši strani, pa pešce, ki prečkajo cesto v ovinku ali na drugi strani ovinka. Bodite pripravljeni, da boste lahko ukrepali, se pravi varno ustavili oziroma se izognili trčenju. OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Odgovor Bernardi Majerhold Gospa Bernarda Majerhold je v tem časopisu dne 09.07.1999 med drugim zapisala, da je njena mladoletna hči Jerica v Bolnici Celje z osebjem čakala na očeta in njo, da podpišeta dovoljenje za operacijo, ona pa ni bila obveščena o prometni nesreči. Policist jo je obvestil šele naslednjo jutro. Sprašuje se, če je bilo potrebno čakati tako dolgo. Prispevek zaključuje z mislijo, daje skrb za sočloveka nekaterim službena dolžnost, drugim pa srčna kultura. Zaradi objektivne obveščenosti bralcev pojasnjujemo, daje policist Policijske postaje Mozirje takoj, ko je bilo to možno, in sicer okoli 01. ure, bil na domu staršev v Šentjanžu 21. Trkal je navrata, vendar se ni nihče oglasil. T\tdi iz Policijske postaje Mozirje je na predlog policista, dežurna policistka večkrat brezuspešno klicala po telefonu, ker pa se nihče ni oglasil, sta bila prepričana, da nikogar ni doma. Po našem mnenju so policisti storili vse, da bi starše obvestili na običajen način, zato javno zapisane očitke v celoti zavračamo. Če bi gospa Bernarda Majerhold ob kateremkoli nočnem času poklicala policijo (policisti jih niso uspeli priklicati), bi ji zagotovo povedali kaj se je zgodilo hčerki in kje se nahaja. Ob tej priliki pa poudarjamo tudi to, da bi se naj vsak starš ali roditelj zavedal, da je za svojega otroka, še zlasti če je ta mladoleten, najprej odgovoren sam. Policisti imajo skrb za sočloveka in tudi srčno kulturo, kar so že mnogokrat izkazali v različnih reševalnih akcijah, ne glede na to, daje bilo pri tem ogroženo tudi njihovo življenje. Uidi zgoraj opisano obveščanje je ena od skrbi za sočloveka, saj nam zakon te naloge ne predpisuje. Z odličnim spoštovanjem! Po pooblastilu direktoija PU Načelnik OKC Edo Mlačnik Tehnični pregledi motornih vozil v dolini Sem že preizkusil tehnični pregled svojega osebnega avtomobila v Nizki pri Miklavcu. Namreč v petek, 9- julija, sem imel tehnični pregled za tekoče vsakoletno podaljšanje veljavnosti registracije. Zahvaljujoč ekspeditivni informiranosti z objavo članka Tehnični pregledi v Nizki v Savinjskih novicah z dne 9-7.1999 in njihovi izredni dostavi po raznašalcu, saj sem te Savinjske novice dobil na dom kot naročnik že 8.7.1999 popoldan. Tako sem istega dne, kot je datiran izid SN, že koristil novo storitev tehničnih pregledov motornih vozil. Torej se mi ni bilo treba te storitve posluževati izven naše doline. S tem sem dvakrat pridobil. Na času in na vrednosti (prihranjenih par ur časa in par deset kilometrov vožnje z vozilom). Za čas radi rečemo, da je zlato. Zato hvala za hitro informacijo in dostavo Savinjskih novic. K tem vrsticam me je spodbudila tudi nenavadna, bolj glasna, negativna reakcija (obnašanje, ki je izstopalo) gospoda... Imenoval ga bom E.S. Mojega znanca, sokrajana, ki je bil istega dne dopoldan pred menoj na vrsti ob koriščenju tehničnih pregledov v Nizki. Glasno je “krmentil” nad tam službujočimi... Da bi ga ja in smo ga tudi še drugi ta čakajoči slišali, da ima težave... Ponavljal je, da ga med drugim tudi tistaobvezna navodila, pravila, ki jih imajo in upoštevajo, ne zanimajo in ne brigajo. Ker da jih on ne bere in ne pozna. Da če bodo tako ravnali, ne bodo imeli prometa in s tem ne dela. Ker da ljudje, kot je ponavljal, preprosto ne bodo vozili sem vozil na tehnične preglede... Seveda, tisti gospod E.S. je bil pač eden od tistih, ki morajo ponovno pripeljati vozilo v nekaj dneh na pregled, če hočejo zanj registracijo podaljšati, ker vozilo ni odgovarjalo vsem zahtevam v prvem pregledu. Toda tista reakcija gospoda E.S. se mi je zdela izrazito, da tako rečem, kontrap-roduktivna. Namreč, ker je ta gospod dolgoletni poklicni (profesionalni) inštruktor poučevanja kandidatov za voznike motornih vozil v cestnem prometu. A tudi zanj je v Nizki veljalo vse tako, kakor velja za vse nas, druge. Tako je prav, lepo in pošteno! Jaz sem molčal, prisluhnil in opazoval. Delu tehničnega pregleda, ki so ga opravili pri Miklavcu v Nizki na mojem osebnem avtomobilu, ni bilo kaj reči. Še več. V primerjavi s tistimi (vsakoletnimi, v 40-letnem obdobju), ki so mi jih opravljali drugje, sem trdno začutil, daje tu bistveni napredek. Saj je bil tehnični pregled bolj temeljit in obsežnejši. Z več pomagali tehničnih naprav, ki so ustrezno na visoki sodobni ravni. Delo pa je bilo strokovno, dosledno in objektivno. Opravljeno tako, kakor veleva stroka in vest izvajalcev. In tako je prav. Tako mora biti, saj so motorna vozila preveč “specifični” dejavnik, tudi za človeška življenja... Pismo zaključujem z najboljšimi željami. Lahko smo le ponosni, da imamo to pridobitev tudi doma, v Zgornji Savinjski dolini. Za trud, smelost in naložbo gredo g. Miklavcu vse čestitke! Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje ODŠLA NEZNANO KAM 5. julija je Franc B. iz Savine sporočil, da je odšla v neznano Frančiška S., stara 78 let. Frančiška boleha za sklerozo in je živčni bolnik. Policisti so skupaj z gasilci, domačini, lovci in vodiči službenih ter lavinskih psov pregledali širšo okolico v velikosti okoli 600 hektarjev. V treh dnevih od izginotja so bili pregledani travniki, gozdovi in druge površine od Mlačke-ga vrha do Hojnskega špica ter v dveh smereh proti Logu, hkrati pa tudi območja okoliških kmetij in poti. Pogrešana je visoka okoli 160 cm, drobne postave, oblečena v sivo modro krilo, rjav pulover in rjave nogavice, na glavi ima modro ruto z vzorci rdečih rož, obuta je v temno modre natikače. Kdor bi o pogrešani vedel karkoli, naj pokliče na policijsko postajo Mozirje na tel.: 833422 ali na št. 113. VLOM V GOSTINSKI LOKAL 1. 5. julija je okoli 3. ure zjutraj Borut P. vlomil v bar Liman na Ljubnem. Iz lokala je že odnesel nekaj pijače, ko pa se je vrnil so ga policisti prijeli. FrancuJ. je povzročil za okoli 30.000 tolarjev škode. VLOM V GOSTINSKI LOKAL 2. 6. julija so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec preko noči vlomil v gostinski lokal Planinka na Ljubnem, kjer je iz zaklenjene blagajne odnesel manjšo vsoto denarja. GORSKA NESREČA S SMRTNIM IZIDOM Istega dne okoli 12. ure se je v severni steni Grofičke v Logarski dolini zgodila gorska nesreča, v kateri je Jerica M. iz Ljubljane zadobila tako hude telesne poškodbe, da jim je podlegla na kraju nesreče. Ugotovljeno je bilo, da je Jerica skupaj s svojim očetom sestopala z vrha Grofičke, pri tem pa izgubila ravnotežje in padla po strmem pobočju okoli 100 m globoko. Pri reševanju so sodelovali gorski reševalci iz Celja, helikopter policije ter policisti PP Mozirje. TATVINA GORSKEGA KOLESA 9. julija je Borut V. iz Mozirja policiste obvestil, da mu je nekdo preko noči pri gozdni šoli v Lokah odtujil gorsko kolo znamke diamond back črne barve. VANDALIZEM NA AVTOBUSNI POSTAJI 11. julija ob 9- uri je bil dežurni PP obveščen, da so neznanci preko noči na avtobusni postaji v Mozirju iz lončkov populili rože, razmetali mize in razbili steklo na viseči uri. Policisti so storilcem že na sledi. TATVINE POŠTNIH NABIRALNIKOV 12. julija so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec ukradel poštna nabiralnika pri LB Mozirje in na avtobusnem postajališču v Sp. Krašah. RAZBIL ŠIPO 13. julija je Rudolf S. ob 18. uri obvestil policiste, da je neznanec 6. julija v popoldanskem času v lokalu Na Tratah razbil reklamno steklo na ohišju igralnega avtomata in s tem povzročil za okoli 50.000 tolarjev škode. TATVINA MIZE 15. julija ob 7. uri je bil dežurni PP obveščen, da je neznani storilec preko noči izvršil tatvino mize in dveh klopi na škodo Ivanke G. iz Meliš. S tem jo je oškodoval za okoli 40.000 tolarjev. VLOM V HIŠO Istega dne zjutraj je bil dežurni obveščen, da je neznani storilec vlomil v Ljubiji v zapuščeno hišo, last Franca K. iz Mozirja ter iz nje odnesel več starih predmetov. TATVINA KOLESA Tega dne ob 16.45 uri je bil dežurni obveščen, da je neznani storilec 10. julija izvršil tatvino kolesa znamke rog montana na škodo Špele M. iz Mozirja. PROMETNA NESREČA 15. julija ob 17.40 je bil dežurni PP Mozirje obveščen, da je prišlo v Solčavi do prometne nesreče z udeležbo voznice osebnega avtomobila in peške. Na kraj je odšla patrulja in reševalno vozilo, ki je odpeljalo peško Kristino O. v celjsko bolnišnico. Prometno nesrečo je povzročila voznica osebnega avtomobilajožefa D., ki je vozila tudi pod vplivom alkohola. njImMaMm OBČINA NAZARJE Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ GRB občine Nazarje Kriteriji: Grb občine Nazarje se podeljuje posameznikom, gospodarskim in drugim organizacijam, društvom ali ustanovam, lahko pa tudi tujim državljanom za rezultate na področju organizacije, delovanja, obstoja in razvoja posameznih dejavnosti, ki interesno združuje občane, ZLATI GRB občine Nazarje Kriteriji: Zlati grb občine Nazarje se podeli posameznikom, društvu ali ustanovi za življenjsko delo in za izjemne rezultate na kateremkoli področju. ČASTNI OBČAN občine Nazarje Kriteriji: Za častne občane se proglasi posameznike, ki so izjemno zaslužni za napredek in razvoj na enem ali več področij, kot so: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport, humanitarna dejavnost ali druga dejavnost, ki ima trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. Pobude za podelitev priznanj in nagrad se zbirajo na podlagi predlogov strokovnih ustanov, zavodov, društev, organizacij in ostalih fizičnih in pravnih oseb. Predlagatelj sebe ne more predlagati. Predlogi za priznanja morajo vsebovati: -ime in priimek, rojstne podatke in bivališče predlaganega dobitnika, - obrazložitev predloga, - ime in priimek oziroma naziv predlagatelja. Priznanja bodo podeljena na občinskem prazniku. Predloge pošljite najkasneje do 31. avgusta 1999 na naslov: Občina Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, saj bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, tasta, dedka in brata Jožeta BREZOVNIKA iz Poljan 28.4.1933 - 27- 6.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, sveče, svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, LD Rečica ob Savinji, govornikom, cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru. Še posebej se zahvaljujemo dr. Štajnerjevi in dr. Urlepu iz bolnice Celje za posvečeno skrb ob njegovi bolezni. Vsi njegovi Deset let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Janiju GLUKU * 1.6.1959 + 25.7.1989 iz Tiroseka v Novi Štifti Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Tisto jutro sedmega julija je nebo tiho zajokalo in zlato srce naše drage mame jeza vedno mirno zaspalo. ZAHVALA Ana ZUPAN 13.6.1907 - 7.7.1999 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v življenju imeli radi in vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili na zadnji poti. Vsi njeni Leto dni na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. V prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča. V SPOMIN 2. avgusta mineva leto žalosti, kar ni več med nami. Maks RAJGL iz Mozirja Hvala vsem, ki ga obiščete in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Tihi grob, na njem so sveče, naše duše so boleče, srce joče in trpi, ker te več med nami ni. Bolezen huda neizprosljiva, te prezgodaj je izpodbila, niti solza, žalost, huda bolečina tebe nam ne bo vrnila. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega soproga, očeta, sina in brata Damijana STROJANŠKA (17.5.1970 - 3.7.1999) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala dobrovskim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali in stali ob strani. Žalujoči: soproga Darja, sinova Matej in Marko, mama Fanika, brata Igor in Marjan in ostali sorodniki 30. julija mineva že sedem let, odkar je za vedno odšel dragi sin Miran BREZOVNIK Hvala vsem, ki postojite ob njegovem tihem domu in se ga z dobro mislijo spominjate. Mama Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrtprehitro te je vzela a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA 10.7.1923 - 22.6.1999 22. junija nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, ata in stari ata Jakob MAVRIČ iz Radmirja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih bili v pomoč, nam izrazili sožalja, podarili cvetje, sveče in darovali svete maše. Zahvaljujemo se gospodu Vratanarju za lepo opravljen obred, dr. Kramerjevi za zdravniško pomoč, gospodu Terbovšku za poslovilne besede, gospodu Feliksu in gospodu Zavolovšku za peto sveto mašo in pogrebcem. Žalujoči: žena Marija, sin Florjan in hčerka Marija z družinama Vse življenje je bila njena dobrota med nami, nekdo jo je ujel, drugega je oplazila, nekomu jo je podarila kar tako... V SPOMIN dobri mami, babici in prababici Vidi KOLENC iz Sp. Rečice Minilo je dolgih sedem let, odkar te ni med nami. Hvala vsem, ki se je radi spominjate. Vsi njeni POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 19.07. do 25.O7. PODMENINŠEK JOŽE, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041/724-971, 26.07. do 01.08. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633419, 02.08. do 08.08. ŠTAJNER BOJAN, dr vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589. VETER1NARSKAPOSTAJAMOZIRJE, tel. 831-017,831418,839-02-20,8394)2-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 06094)49436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17 ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ••••••••••••••••••••••••••••a« ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7 ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013- • •••••••••••••••■•••••••••■••c DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 19.07. - 25.07. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263, 26.07 - 01.08. Marolt Marko, Šentjanž, tel. 841-288, 02.08. - 08.08. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. •••••••••••••••••••••••••••••v SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miranjeromel. •••••••••••••••••••••••••••••c NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. Leposlovje: Debeljak: 'llijka v hiši domačinov * Sparks: Ljubezen v stek-lenički * Brussig: Junaki kot mi * Šorotar: Potapljanje nadah * Remarque: Postaja na obzorju * Čerin: Vsi moji predsedniki * Clark: Razdrta zibelka * Pahor: Zibelka sveta 2. Strokovna literatura: Lancioni: Petskušnjav generalnih direktorjev * Prohaska: Finančni trg * Schwartz: Magija velikopoteznega mišljenja * Zakladi tisočletij * Učinkovita izterjava dolgov * Sam svoj mojster * Šterbenk * Šaleška jezera 3. Mladinska literatura: Mastnak: Lov za izgubljenimi rolerji * Paulsen: Sekira rešitve * Kornan: Pujsek v mestu * Sykes: Presenečenje za malega tigra 4. Videokasete: Zavedno = Ever After* Reševanje vojaka Ryana * Somrak = Twilight * Daleč od oči = Out of Sight * Doktor * Nesrečniki = Les Misarables * Brez meja = Without Limits ‘Jackie Brown * Maščevalci = The Avengers ’^Mtlfen.BENDA Loke 33, Mozirje N^s tel 833-010, GSM 041/643-842 Grosistična prodaja letvic za okvirjanje PRI NAS DOBITE: * IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava) * 28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL * UOKVIRJANJE SLIK * PRI NAS KUPLJENO STEKLO VAM MONTIRAMO TUDI NA DOMU / Oddajamo apartmaje in prenočišča - /v blii Eini Mozirskega gaja KINO MOZIRJE 24./25.7.I999 ŽIVTJEbjJE JE LEPO -črna komedija Režija: Roberto Benigni Vloge: Roberto Benigni Zgodba se dogaja v predvojni Italiji. Govori o nekem sanjaču, ki si želi odpreti knjigarno. Ima malega sinka in ob začetku vojne je obsojen na taborišče, skupaj z otrokom. Kako obvarovati otroka pred strahotami taborišča? Samo na Benigntovski način, s smehom... FILMJE DOBITNIK TREH LETOŠNJIH OSKARJEV! ZA GLAVNO MOŠKO VLOGO, ZA GLASBO IN TUJ FILM. 3I.7./I.8.I999 PODLE IGRE - ljubezenska drama Režija: Roger Kumble Vlohe: Sarah Michelle Gellar, Ryan Phillippe Kathryn in Sebastian, polbrat in polsestra, bogata, spletkarska najstnika, skujeta zaroto za spolno trofejo, ki naj ne bi imela posledic. Vendar se v zlobni, a hkrati zabavni zgodbi o zapeljevanju in izdajstvu, stvari obrnejo drugače... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.30 URI IN NEDEIJAOB19- URL VSTOPNI NA 500 SIT. KINO NAZARJE 24./25.7.1999 8 mm - psihološki triler Režija: Joel Schumacher Vloge: Nicholas Cage, Jacquin Phoenix Tom Welles je zasebni detektiv. V svojem poslu je sicer cenjen, vendar še vedno čaka na svoj pravi posel. In res mu majhen, neškodljiv kolut filma spremeni življenje. Popelje ga po zli in grozljivi poti v najtemnejše kotičke družbe... 31-7-/1-8.1999 BENEŠKA KURTIZANA - drama Režija: Marshall Herskovitz Vloge: Catherine McCormack, Rufus Sewell V času, ko ženske niso imele nikakršnih pravic, si je čutna in očarljiva ženska upala kljubovati družbenim pravilom. Veronika Franco je strastna ljubimka in intelektualka, ki se zoperstavi omikanim, a dekadentnim Benetkam l6. stoletja. Zagovarja pravice žensk, da so vse, ne glede na družbeni položaj, enako ljubljene in spoštovane... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI KINO LJUBNO OD 15.6. DO 31.8.1999 K1NOPREDSTAVE ODPADFJO. P»-"""1,IM ZAVAROVALNICA MARIBOR ■'. 1 PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE jBElmmmmS. đ. đ. I 3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101, GSM: 041/695-208 ZLATA NALOŽBA /. ZZLAT0 NALOŽBO VARČUJETE IN SIE HKRATI TUDI ŽIVUENSK0 ZAVAROVANI I, 2. Z ZLATO NALOŽBO STE UDELEŽENI PRI DOBIČKU ZAVAROVANJA. KI VAM CA ' ZAVAROVALNICA MARIBOR IZPLAČA PO PRETEKU ZAVAROVALNE DOBE SKUPAJ Z ZAVAROVALNO VSOTO 3. Z ZLATO NALOŽBO LAHKO PO POTEKU ZAVAROVALNE DOBE SAMI IZBERETE OBLIKO IZPLAČILA: ALI RENTNO. KOT DODATEK K POKOJNINI. ALI V ENKRATNEM ZNESKU 4. V ZLATO NALOŽBO LAHKO VKLJUČITE DODATNO NEZC0DN0 ZAVAROVANJE 5. ZAVAROVANKI ZLATE NALOŽBE OB ROJSTVU OTROKA ZAVAROVALNICA MARIBOR PODARI VSOTO ZA OPREMO NOVOROJENČKA 6. OB HUJŠI NEZGODI Sl LAHKO Z ZLATO NALOŽBO ZAGOTOVITE PREDČASNO IZPLAČILO DELA ZAVAROVALNE VSOTE j Cvetke in koprive MITJA ZADREČKI Ko je Mitja Umnik, "zadrečki” novinar Radia Celje, nedavno tega v Cvetkah in koprivah prebral, daje Miran Korošec, novinar Radia Slovenija, hitrejši v poročanju kot Kačon v Savinjskih novicah, je vzel pot pod noge in se postavil v središče dogajanja(GornjiGrad) ter poročal vživo: “Thkaj pričakujemo okoljskega ministra dr. Gantarja, ki naj bi ‘zalaufal’ čistilno napravo. Vidim padalce, morda bo Gantar doskočil v tandemu...” Takoj za tem se je minister pripeljal v limuzini in pritisnil na gumb čistilne naprave, Mitja pa: “...in sedaj Dreta teče čista proti Celju!” (RC PRESS) DOBRA VOLJA ČEZ VSE Franc Tkavc, predsednik zgornjesavinjskih šoferjev in avtomehanikov, je v druščini vedno pripravljen na “štose”. Takole se je na zadnjem izletu preoblekel v žensko, v oko fotografskega objektiva pa ga je hitro ujela kar žena Rozka. (ZŠAM PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: Pred vrati je mirno in nerazburljivo obdobje. Počutili se boste prav dobro, saj ste zaključili nekaj, kor ste že dolgo načrtovali. Čeprav vam bo telesne energije primanjkovalo, boste prav zadovoljni. Ljubezen: Bližajoča se polna luna bi lahko vaše čustveno življenje postavila na glavo. V najboljšem primeru vas bo rahlo stresla. Ohranite mirno kri. Nove prijatelje iščite med vodnimi znamenji, ki se ukvarjajo z alternativo. Delo: Imeli boste nekoliko denarnih skrbi in tudi v tem pogledu bi se proti koncu obdobja lahko našla kakšna rešitev. Varujte se prenagljenosti, jeze in nestrpnosti. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Jupiter, planet sreče, je stopil v vaše znamenje in vam vlil optimizma, ki ga najbrž močno potrebujete. Vse vaše težave bodo izgubile ostrino. Pozite na zdravje, pri športu bodite previdni in se izogibajte mrzlih pijač. Ljubezen: Neka oseba ali položaj vas bosta opozarjala na vaše pomanjkljivosti in napake, zato se rahlemu kompleksu manjvrednosti ne boste mogli izogniti. Delo: Na delovnem mestu bo završalo, nekdo se morda ne bo strinjal z vašimi prijemi. Dopust izkoristite v tem obdobju, lepo vam bo in tudi nekaj energije za delovne uspehe si boste nabrali in veseli boste, ko boste spoznali, da vas sodelavci že nestrpno pričakujejo. Dvojčka do 21. 5. do 21. 6. Počutje: Zaradi bližajoče se polne lune boste malo nervozni, posebno proti koncu tega obdobja, toda če si boste vzeli svobodo in nekaj časa zase, bo vse skupaj minilo brez velikega stresa. Kmalu se boste morali odločati v zadevi povezani z domom. Ne raztegujte zadeve v nedogled, nekdo čaka na vašo odločitev. Ljubezen: Pred vami je zelo dinamičen in romantičen čas, zlasti prva polovica tega obdobja. Ne glede na vaš spol se boste razumeli z moškimi in ženskami. Delo: Veliko energije boste porabili pri izvajanju določenih del, v pomoč vam bodo prijatelji in znanci. Dobro se boste izkazali v skupinskem delu, presežek energije pa bi lahko porabili za šport in rekreacijo. Rak od 22. 6. do 22. 7. > Počutje: Vaše življenje bo v tem obdobju trdno in stabilno. zs> Vaša vitalnost bo vredna občudovanj. Venetno iz n|e izhaja neverjetna pridnost in prizadevnost. Zdaj je pravi čas, da naredite načrte za prihodnje sončno leto. Ljubezen: Nad vami bo navdušena mlada oseba, ki vas že dlje časa napeto opazuje in občuduje. Boste končno ugotovili, kdo bi utegnil to biti? Delo: Koristne informacije bodo še naprej pritekale do vas, pozorni bodite predvsem na prve dni tega obdobja. V kratkem se bo izboljšalo tudi vaše finančno stanje, za večje nakupe po se vseeno posvetujte s strokovnjaki. Obvarujte se le prehitrih odločitev. Odločitev prespite, posebno takrat, ko gre za večjo vsoto denarja. Lov od 23. 7. do 23. 8. Počutje: V tem obdobju boste samoiniciativni, veliko stvari boste vzeli v svoje roke. Energije in volje vam ne bo manjkalo in marsikomu boste vir navdiha. Nikar z nepopustljivostjo in trmo ne kvarite prijetnega vpliva zvezd. Ljubezen: Kljub romantičnemu ozračju se boste morali kar potruditi, da se ne upognete pod težo bremen. Ne nasedajte govoricam in se varujte pomot. Delo: Jupiter bo kmalu stopil na pot zodiaka, ki predstavlja vašo kariero in dosežke, zato boste pohvaljeni, toda vaš splošni položaj bo še naprej negotov. Ker boste verjeli, da lahko vse storite somi najbolje, obstaja nevarnost, da postanete površni, kar ni ravno vaša značilnost. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: V tem obdobju bo jupiter v biku odlično vplival na vas, saj boste postali bolj optimistični in dobre volje. Tako se bo izboljšalo tudi počutje in splošno telesno zdravje. Ves čas bo vaše življenje obarvano precej optimistično, lunine vplive pa boste prenesli bolje od drugih. Ljubezen: Ljubezen in romantiko boste potisnili na stranski tir, bolj pomembni se vam bodo zdeli uspehi na drugih področjih. Vseeno pa ne zanemarjajte preveč partnerja in družine, saj bi vam kasneje utegnilo biti žal. Delo: Malce nostalgično obdobje, vendar konstruktivno. Novi načrti bodo dobili jasne obrise proti koncu tega obdobja. <2 ni Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: Nekoliko boste nemirni, mogoče se boste s kom *" celo sprli. V prijateljskih krogih boste kljub temu zaželeni, vaša pozornost pa bo usmerjena drugam. Ljubezen: V vaše življenje bi lahko stopil moški, ki vam bo pokazal neko novo pot. Imejte odprte oči in ostanite realni. Čustva do partnerja so se nekoliko ohladila, zato boste zelo dojemljivi za nova znanstva. Previdno. Delo: Odkrili boste nov vir zaslužka, zato bo v tem obdobju kariera na prvem mestu. Morda boste dobili celo novo zaposlitev. Prijatelji vam bodo naklonjeni tudi pri doseganju delovnih uspehov, toda potrudite se, da jim pokažete bolj nežnejša čustva. Škorpijon do 24. 10. do 22. 11. Počutje: Vaša vitalnost in splošno počutje se bosta občutno izboljšala, zato boste zelo samozavestno uresničevali svoje cilje. Varujte se napak in pomot, predvsem komunikacij z bližnjimi sosedi. Ljubezen: V vaš odnos s partnerjem se bo pretihotapilo nezaupanje. Težave boste premostili le stežb. Uspeli boste le z veliko mero strpnosti, prilagajanja in razumevanja. Bodite previdni z razlaganjem vaših intimnosti, še posebno v prvi polovici tega obdobja. Delo: Povečan nemir vas bo spodbujal, da nekam odpotujete. Okrog 20. t. m. bi bil kar primeren čas za to. Če se boste za pot odločili, se boste lahko veselili prijetni informaciji, ki zna biti tudi koristna. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: V vašo dušo se bo za kratek čas naselil strah, vse skupaj ne bo trajalo več bt nekaj dni. Zdelo se vam bo, da ste izgubili tla pod nogami, lahko ste mirni, občutek bo prinesel s seboj dobro izkušnjo. Ljubezen: Kmalu se bo pojavilo oseba, ki vam bo zelo naklonjena. Z njo boste delali dolgoročne načrte. Za vas se torej začenja novo obdobje, obdobje povečane stabilnosti. Informacije bodo tekle od vas k drugim in obratno. Zelo ugodno za trgovanje, bmunikacijo, krajše poti, izlete in * Delo: Prav dobro se boste imeli, saj boste pogumni, močni in odločni. Čim več prostega časa porabite za rekreacijo in šport. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: Težave vam bo povzročal notranji nemir. Težko se . boste prilagajali, zato vam drugi ne bodo mogli pomagati. Malo bolje se boste sprostili v drugi polovici tega obdobja, če boste zaprli vrata slabi volji. Ljubezen: Čas, ki je pred vami, vam lahko prinese novo prijateljstvo ali pa povzroči razdor, ki se po tihem pripravlja že dlje časa. Delo: Ugotavljali boste, da ste se pri načrtovanju nekega projekta preveč zanašali na svoje moči in da potrebujete pomoč. Nekdo vam bo odprl oči, pomembnejši premik pa lahko pričakujete v drugi polovici tega obdobja. Tedaj bodite bolj pozorni na nasvete znancev, ki vam hočejo dobro. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. /VM AVL Počutje: Čeprav boste imeli zelo veliko energije in boste lahko opravljali telesno zahtevna dela, boste čustveno precej občutljivi in to bi vam utegnilo povzročati preglavice v zasebnem življenju. Ljubezen: Vztrajali boste pri svobodi in neodvisnosti, toda kmalu se bo pokazalo, da so drugi vse manj strpni, kot se vam je morda zdelo doslej. V partnerskem odnosu nekoliko težavno obdobje, posebno v prvih dneh tega obdobja. Bodite tovariški in ne mislite vedno na svoj prav. Vaš ego ne bo čisto nič prizadet, če nekomu daste svoj prav ali celo pohvalo. Delo: Ugotavljali boste, da ste preveč časa porabili za službo in da vam za hobije enostavno zmanjkuje časa. Privoščite si zabavo, delo bo počakalo na vas. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Jupiter v biku bo odlično vplival na vas, tet po čudežu se bodo uredile zadeve povezane z vašimi otroki, ljubeznijo, špekulacijo. Le slabo in brezvoljno počutje lahko pokvari dobre priložnosti. Ljubezen: Kar dobro se boste imeli, predvsem zato, ker ste zadnje čase bolj stvarni bt običajno. Čim manj pričakujemo, tem več dobimo in potem lahko dajemo. Navdih poiščite v naravi ali v kakšni skupini vam podobnih ljudi. Delo: V prvih dneh tega obdobja vas bo dosegla dobra novico in kar oddahnili si boste, ko boste videli, da le ni vse tako kritično. Na delovnem mestu se izogibajte klepetavosti in zaupljivosti. Neka sodelavka vas bo razočarala. K r Bližata se konec i sveta in \ sončni mrk. \ Bo mrk zadnje, i kar bomo videli? Bo mrk sveta, ko bo konec sonca, j ali bo sonce j mrknilo, ker bo Janezek, odnesi dedku brž očala! POPOLN SONČNI MRK V avgustu se nam obeta sončni mrk. Meteorologi napovedujejo nekajminutne ohladitve. 1 7 ITW Obenem pa napovedovalci prihodnosti napovedujejo, da se bo istega meseca pričel konec sveta, ki pa pri nas žal ne bo viden. Pred koncem sveta bi mnogi radi pobegnili v preteklost. Na inštitutu Jožeka Tavrla so profesorji ugotovili, da potovanje skozi čas ni mogoče. Odpotovali so namreč v leto 2100, kjer predpisi to prepovedujejo. Če boste konec sveta preživeli, se dobimo pod sončnim mrkom. Glejte, da ne boste preveč gledali v mrk in bi zaradi tega potem slabše videli. V ta namen uporabite zaščitna varilska očala. Tddi popoln sončni mrk ni tako popoln kot pravijo. Jeremija Tavrl KAJ JE TO VROČINA? - Vroče je takrat, ko že sredi poletja nehaš kuriti v peči, pa temperatura še po treh dneh ne upade. - Če začneš piti hladen pir, pa si pri zadnjem požirku opečeš jezik. - Ko zjutraj skočiš v globok tolmun na glavo, zvečer pa pri poročilih slišiš, da je tam popoldan nasedla skupina kajakašev. - Kadar obesiš zadnje mokre gate na vrv za perilo in lahko prve že likaš. - Ko za trdo kuhana jajca ne rabiš drugega, kot da zvečer kure ne spustiš v kurnik. - Če bralci raje berejo stare časopise, ker so zadnje novice prevroče. Vincelzij Tavrl NEVARNE ŽELJE Pazite na svoja hotenja! Nekatera vas lahko nehote brcnejo iz tirov usode. Lahko si je želeti Hi drugam. Nič ni narobe spremenHi poglede na svet. Pohlep po denarju in slavi vas lahko še kam pripelje. PojdHe živet v Ameriko, če vam paše. SpremenHe si Ime. Najbolje je, da se poročHe h kaki bogati družini. Ampak, za božjo voljo, nikdar, nikdar sl ne prlvoščHe, da bi se pisali Kennedy. JFTavrl SOLA V NARAVI Mladi taborniki v kampu odgovarjajo na vprašanja v kvizu, ki ga je pripravil njihov starešina: "Kateri družini pripadajo delfini?" Oglasi se Miha: "Vprašajte Janezka,... v njegovi družini imajo vse sorte živali." MgRingo Tavrl OLAJŠAVE NA ZAKONSKO ŽIVLJENJE UB .. V pripravi je zakon, ki bo omehčal zakonsko zvezo z olajšavami: 1. Poročne obleke in svatovska darila bodo neobdavčene. Stroške poroke bo krila država, stroški ločitve bodo dvojno obdavčeni. 2. V poročnem govoru, kjer se omeni: 'skupaj v dobrem in slabem', se črta vse slabo. 3. Župniki in matičarji v svojih govorih naj ne omenjajo obveznosti, ki jih zakon prinese, da se slabe govorice ne bodo širile prek svatov na bodoče zakonce. 4. Pri šrangi plačujejo samski fantje ženinu dajatev, ker se sami niso prej podvizali. 5. Na fantovščini nosijo križe vsi samski fantje na vasi. V primeru pomanjkanja lesa, je dovoljen štafetni prenos od vasi do vasi. 6. Na dekliščini samska dekleta zbijajo trame za križe samskim fantom. C, # Če ne bi bila najina hčerka tako sramežljiva in zadržana, bi se gotovo že poročila! 7. Če riž na poroki po dveh letih nima učinka, se na vsaki obletnici zakonca najesta z rižoto do prenasHosti. 8. Z medenega tedna naj se mladoporočenca ne vrneta prej, kot po enem mesecu. 9. Taščam, tastom In ostala 'žlahti' se ob sobotah zvečer prepove prost vstop v gnezdo mladih zakoncev. nezakonca Kor in Ruznica Tavrl SESTAVIL: METOD ROSC RUMENI AZIJSKI OSEL DEOKSIRIBO- NUKLEINSKA KISLINA ENAKA VOKALA POLETNO OBUVALO NAMESTNIK DEKANA NA FAKULTETI NEMŠKI REŽISER (GÜNTHER, 1911-1978) ABRAHAMOV SIN MOŠKI POTOMEC ORNAMENT PEČAT DRŽAVICA NA JUGU AFRIKE SPISEK IMEN MESTO NA SEVEROVZHODU ŠPANIJE SAVINJSKE NOVICE SLOVENSKI NOGOMETNI TRENER (BOJAN) ČREVESNA BAKTERIJA IME RADIJSKE NAPOVEDOVALKE BAŠ OKROGEL PREDMET ZA POKRIVANJE POSODE ŽENSKO IME DUŠEVNO ABNORMALNA ŽENSKA ODVODNA ŽILA REBIVALEC RADEČ DESNI PRITOK DRINE V SRBIJI JUNAK IZ PRAVLJICE O ČUDEŽNI SVETILKI BIVŠE IME DRŽAVE KONGO VRSTA VRBE ŠTEFAN MATUŠ AM. IGRALEC (CRISTOPHER) TRST KRAJŠI TEKST, KI NEKAJ POJASNJUJE PRIPADNIK AZIJSKE JEZIKOVNE SKUPINE FRANCOSKA NIKALNICA REKA SKOZI SANKT PETERBURG DEL TENIŠKE IGRE UJEMANJE GLASOV GORA NA KOROŠKEM VELIKO FINSKO JEZERO ENOTA ZA ELEKTR. TOK MESTO OB LIEGEU V BELGIJI HITER KONJSKI TEK MAJHEN SKUPEK SNEGA STROKOVNJAK ZA KEMIJO ENAKA SOGLASNIKA PLAČEVANJE PREŽIVNINE ZA OTROKE LJUDJE ISTE BARVE KOŽE KANADSKA OPERNA PEVKA (TERESA) IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): mm mswm. ATKINS: Ameriški igralec (Christopher) GERONA: Mesto na severovzhodu Španije RENNERT: Nemški režiser (Günther) STRATAS: Kanadska operna pevka (Teresa) SVAZI: Državica na jugu Afrike Rešitev prejšnje križanke: Babkov, ŠO, arboretum, lect, Rami, ZS, okoliš, Katarina, rman, Tajna, sla, napa, Aal, Rokitnoje, ge, Egon, dresura, bivak, acetat, osornež, jojo, tt, leper, Per, Nil, ženin, Ni, ikona, enaček, kajak, carica. OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešeno križanko iz 15. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do 30. julija 1999 pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, kijih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. \to p/0 ® CAFFE-TROPIC don PRAŽARMA ŽALEC 7I8-S85 VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Tiskanje 5g servirnega sladkorja z vašim logotipom Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to. .. I KMETJE, GOZDARJI I Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s I strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. I PVC OKNA IN VRATA i Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gre-I gors.p., Bočna 60. Tel. 845-210 ANTENE IN RTV SERVIS ! Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-I erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-I 194. I RTV SERVIS PURNAT I Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov, j Purnat Zdenko, tel. 843-424. I MIZARSTVO KRZNAR BRANKO I Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. ■ Tel. 843462. j GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN-FILAČ ■ Nudimo varmhrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane j obroke,skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, I sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. I Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725430. I AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE I Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi ne-I premičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759- ■ 476. GLIN GOSTINSTVO NAZARJE MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za man-J jše in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270. ŠIVANJE PO NAROČILU j in popravilo vseh vrst oblačil. Remenih, Šentjanž 61, tel. 841-354. MIZARSTVO ČASL - Nazarje j Ste zaskrbljeni, ker si niste mogli kupiti vhodnih, garažnih, kletnih ali I notranjih vrat iz masivnega smrekovega lesa pred uvedbo davka na do-I dano vrednost? Vaša skrb je odveč. Pri nas lahko dobite ta vrata tudi po I 1.7.1999 po isti ceni, kot je bila pred uvedbo DDV-ja. Se priporočamo! Tel. ■ 831-062. I SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A ■ Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309. POSLOVNI PROSTOR I v centru Mozirja oddamo v najem poslovni prostor, primeren za mirno dejavnost. Velikost tega je cca 40 m2 s sanitarijami in stranskim I prostorom. Cena je zelo ugodna. Informacije na tel. 832-019 od 8. do 14. I ure. I BALIRANJE SENA IN SLAME V KOCKASTE I BALE I Inf. na tel. 841-315 in 041/786-154. I------------------------------------------------------1 KUPON za brezplačni mali oglas do _ 10 besed v 16. številki SN m 1 ime in priimek NAROČ. ŠT. 1 naslev ITT 11 1 1 i Prodam več naseljenih AŽ panjev in točilo za med. Tel. 063/841425. Kolo Rog, moško, 18 prestav, staro 3 tedne, 25.000 sit. Tel. 832467. Vrstno hišo na Ljubnem, nedokončano, menjam za nepremičnino v Ljubljani ali prodam. Tel. 061/125-71-54. Prodam telico simentalko, težko 115 kg. Tel. 831-150. Prodam košnjo otave v Gornjem Gradu. Tel. 843-223. Prodam želve rdečevratke, 6 kom 12.000 SIT (kom 2.000) ter filter in grelec za akvarijske ribe. Tel. 832-389. Prodam otroški avtosedež. Tel. 843-288. Prodam Jugo 55 a, L 87, modre barve, lepo ohranjen, vreden ogleda. Inf. 831-110. Trgovino s tekstilnimi izdelki - zaloge in opremo, v centru Mozirje prodam. Tel. 834-084. Po 20. uri. Prodam dvodelno omaro z drsnimi vrati -nova. cena 13.000 SIT. Tel. 831-035. Koze prodam. Tel. 846-06(1. Kupim rabljeno otroško posteljo - lahko z jogijem. Tel. 832-731, popoldan. Sadovnjak - ugodno prodam ali dam v daljši najem. Tel. 831-819. Zastavo 101,1.86, 74.000 km, dobro ohranjeno, prvi lastnik - ugodno prodam, Tel. 843-584. Risalno desko na stojalu formata A0 prodam za 20.000 SIT. tel. 833-563. Kupim učbenike za 1. letnik ekonomske gimnazije. Tel. 846-039- Prodam 1 msuhegamacesna-štuke.Tel. 843- 292. Našli smo sončna očala, inf. v Trgovini Sandra ali na831-981. Prodam Jugo koral 55,1.90. Tel. 885-801 ali 841464. Prodam rplerje Roces za 6.000 sit (št. 40) Tel. 833407. Prodam učbenike za 3. in 4. letnik ekonomske šole. Tel. 041/542-519. Prodam novo električno kitaro z garancijo ter s podstavkom in pasom. Tel. 841-523. Prodam APN 4,1.83, ima 5 prestav in vilice od ATX-a, cena 30.000 SIT. Rakun Matej, Varpolje 19, Rečica ob Savinji. R 4 GTL, L 88,131.000, vozen, reg. do 31.7.99. Tel. 041/516439- Prodam telico 5 mesecev brejo. Tel. 832-148. Prodam bikca sivca 110 kg. Tel. 845-118. Oddamo 2 meseca stare pasje mladiče - nemške ovčarje. Tel. 841-070. Prodam ogrodje nerjavečega šteddnika na trdo gorivo, zidano, minimalna cena. Tel. 832-933. Prodam zlate prenašalce, samčke, čistokrvne brez rodovnika, cepljene. Tel. 831432. Prodam motor APN 6 Sz dodatno opremo. Tel. 831-6.35,041/804-611. Prodam sintetizator Goldstar GEK - 520, adapter, stojalo, ugodno. Tel. 833-546. Prodam KMX125, L 92, generalno obnovljen, cena 300.000 sit. Tel. 847-120,041/830403. Zelo ugodno prodam skoraj novo sedežno garnituro + fotelj (material umetno usnje), rjave barve. Tel. 041/793-063. Ugodno prodam lamelne zavese za dva okna, bele barve. Mere: širina 2 m, višina 2,7 m. Tel. 83-90-790 ali 041/793-063. Šiviljstvo in trgovina Bluze, krila, capri hlače, jeans hlače, majčke, mikice... TUDI ZA MOČNEJŠE POSTAVE Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/720-770 GSM: 041/724-977 041/630-611 e-mail: info@radiorap-polzeia-sp.si TURISTIČNA AG EN OJA ßl7§4 kJ ¥ Ml/ V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel.: 83 90 810, tel. in faks: 83 90 811 Z najbolj duhovito počitniško fotografijo do lepih nagrad I Turistična agencija SVIT in časopis Savinjske novice sta za vas pripravila zanimivo nagradno poletno akcijo. Pošljite nam fotografijo z vašega dopusta in če bo duhovita, jo bomo tudi objavili. Akcija traja do 10. septembra 1999, ko bomo opravili zaključno žrebanje in razdelili lepe nagrade: 1. Fotoaparat Kodak 2. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 5000 SIT 3. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 5000 SIT 4. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 2500 SIT 5. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 2500 SIT Fotografije pošiljajte na naslov: Turistična agencija SVIT, Na trgu 7, 3330 Mozirje. 4^0 's<> V * * cpV / •50' er *C?> \0' ^ . #• 4> O'«0 TURISTIČNA ACENOJA Kini kJlll/ NA TRGU 7, MOZIRJE, TEL. 063/83-8 0-810 Ponudba rabljenih vozil R4GTL 5/92 157000 220.000,00 R5 CAMPUS 3 V 7/93 90000 450.000,00 R 5 FIVE 5 V 3/95 46700 790.000,00 CLIO 1,2 RN 5 V 1/95 65910 1.000.000,00 CLIO 1,2 RT 5 V 2/94 36830 1.000.000,00 CLIO SLOVENIA OPEN 5/95 98500 1.100.000,00 R 19 1,4 RT 4 V 6/94 113000 1.090.000,00 LAGUNA 1,8 RN 1/95 85000 1.690.000,00 ŠKODA FAVORIT 136 LS 4/91 73000 230.000,00 FORD FIESTA 1,1 CL 6/91 135000 500.000,00 LADA SAMARA 1300 8/93 69650 350.000,00 MAZDA MX 3 1,6 7/93 144000 1.400.000,00 UNIS GOLF JXD 4/89 105000 730.000,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: LEVEC fax 831-043 8.00 - 16.00 ( • P (\ ----- OD LJUBLJANA n. V naših poslovalnicah v Nazarjah in na Ljubnem Vam nudimo: - GRADBENI MATERIAL - ELEKTRO MATERIAL - KOPALNIŠKO OPREMO - ELEKTRIČNA ORODJA - BARVE, LAKE - STREŠNE KRITINE (TEGOLA, OPEČNI DVOZAREZNIK, ONDOLINE) - MATERIAL ZA OGREVANJE -VODOVODNI MATERIAL -BELO TEHNIKO ITD. VABLJENI STE, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČATE O BOGATI PONUDBI IN PRIJAZNI POSTREŽBI. DELOVNI ČAS NAZARJE pon. - pet. od 7.00 - 19.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 832-011 LJUBNO pon. - pet. od 7.00 - 18.00 ure, sobota od 7.00 - 12.00, tel. 841-573 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ NOVE NIŽJE CENE so*e hotel Helios,^* 22-o°os,;z:od te. "ote'^A2^° * PULA 45% ceneje Paviljoni Kažela, 7x polp. 35^66=SH 24.990 SIT *vc0^7',o'’>' "»«'^'aoOS« 30iu5°,o°— ebn^P^l-r lnaie^P°° COBISS s Celje - skladišče D-Per 7/1999 iiiininiiniiiiiiiii 5000006856,15 mZAY -za otroke od 6. do 12. leta - različne aktivnosti od ponedeljka do petka, od 7. do 15.30 ure - malica + kosilo - izlet -termin: 9.do 13.8. - prijave 5 dni pred začetkom cena: 14.700 SIT ali 3x4.900,00 SIT - popusti MimMUMKlA NOŽIČE, PIONIRSKA 25,1235 RADOMLJE MOBITEL: 041/606-376 V CENTRU MOZIRJA (V GRABNERJEVI HIŠI) POOBLAŠČENI PRODAJALEC V^IX^II mobitel SU3VENBKI aPOUTtn MDT S MfffMmoM Na trgu 7, 3330 Mozirje ______________Tel.: 839 08 22 , AM. MIKLAVC Nizka 21.3332 Rečico ob Savirm Tel. 835-5870 TEHNIČNI PREGLEDI Tehnični preglede izvajamo za: osebna vozila, dostavna vozila do 3,5t skupne mase, traktorje s priklopniki, lahke priklopnike in motorna kolesa. Delovni čas: pon. tor. čet. pet. 8.00 - 16.00 sreda 8.00 - 17.00 vsaka prva sobota v mesecu 8.00 - 12.00 OSREDNJO KNJ. CELJE