5. štev.
Iihaja razen nedelj (n ‘prazniEiev vsak dan ob 1Q> liri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri' obči. Rokopise sc ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, postano ter notice isti prostor K 2*—. Pri vcejetn naročilu popust.
Pavlami Vrenku v državi SHS.
V Uubllani, v soboto 8. lanuaria 1921,
Posamezna Ste v. 1 krono«
Leto V.
Glasilo iugoslov. socilalno - demokratična stranke
Telefonska št. 312,
Naročnina: Po polti ali z dostavljanjem no dom za celo eto 240, za pol teta K 120, za četrt ieto K 60, za mesec K 20. , Za Nemčijo celo loto K 312, za ostalo tujino in Arneri'« > K 860.
Reklamacije za tisi 80 poštnine proste.
Upravništvo je v Liubtianl Frančiškanska utica št.6^. Učiteljska tiskarna.
Proletarci, zedinite se!
Socijalna demokracija je vedno Stala na stališču, da je potrebno v delavskem razrednem gibaniu poleg kulturnega in organizatoričnega ue-la v delavskih razrednih vrstah tudi pozitivno delo. Vzgoja k šocijalizmu naj kaže cilj, h kateremu hoče v prvi vrsti prOletarijat. to ie izkoriščani del človeštva, cilj novega na-ziranja o popolnejši človeški družbi, v kateri izgine predpravica posameznika ali gotovega razreda.^ ki si je osvojil gospodarsko in duševno gospodstvo nad večjim delom človeštva. Ta plemeniti namen nam doveli iasno Driča ves comen delavskega razreda oziroma socialističnega gibanja in nam obenem pove. kako nczmiselno in zločinsko je, če se najdejo v socijalističnih vrstah ljudje, ki zlorabljajo lahkovernost neukih množic ter z raznimi oseb-.nostimi, zato da sebe poveličujejo, sejejo razkol v socijalističnih vrstah. Nedvomno je, da je vs**1--. ki skuša z osebnim bojem in z nerednim govorjenjem zavesti proleta-
rijat na razpotje, nepoštemnjc. Soci-jalizem ni boi za osebnosti, socializem ni opravljanje in obrekovanje, socijalizctn ni prazno besedičenje, s katerim se zavaja delavstvo v vratolomne poizkuse in pitanie množic z besedami in frazami, s katerimi se odvaja človeštvo od resnega dela. Socijalizem je delo dela. nauk Življenja.
Razumemo, da je današnje življenje silno sprejemljivo za vsako neumnost, ker človeštvo ne more brez temeljitega znanja presojati gospodarskega položaja, razumemo da je vsled prejšnje stroge vojaške discipline, ki je bila daleč pretirana, in vsled nenormalnega življenja nastala v človeštvu neka divja anarhična razpoloženost, ki se pokazuje sedaj po vsem svetu, ali to je bolezen časa, to je reakcija, ki prav za-raditega, ker ni razumna; ne more imeti dobrih posledic. Šele iz tc anarhije more nastati nov, zdrav pokret socijalizma. Socijalizem mo-
ra postati vodilo in ravnilo prave poti in ta ni brezumno hujskanje, marveč »motreno kulturno dejo za
povždigo popolnosti človeške druž-
Kako neresna je torej vsa lista zbesnela gonja proti socialističnemu časopisju in proti delavskim organizacijam, nam že pokazujejo dnevni dogodki. Prej močne delavske organizacije, krepka politična delavska stranka, ie danes silno oslabljena do razkolu med socijalni-mi demokrati in komunisti. In če vprašamo delavca, zakaj je to. se mu zdi vsa stvar strašinsko smešna in neumna ali odločiti se ne more, ker ga besede in fraze brezvestnih agitatorjev prekriče in vpliva nanj javno razpoloženje tako silno, da svoji zdravi pameti ne r>’^re dati odgovora. To je velika napaka, ki je sad premajhne samozavesti. Ta napaka, ki ovira razvoj delavske solidarnosti, ki se pa že na vseli koncih in krajih gubi in namesto nje nastopa mirno in trezno presojanje. Tam, kjer je razkol mfd delavstvom v naši državi najprej pričel in se najbolj razmahnil, tani je velik delavstva natoroi uvidelo, kam vodi nezmiselno propagandistično razbijanje delavskega politične«^ in strokovnega gibanja. Danes imamo v Srbiji, v Hrvaški in Slavoniji ter Bosni že precej razvit zdrav delavski pokret. ki se je popolnoma ločil od nesmotrenega komunizma. Treba le, da gremo po tej poti dalje ter da ustvarimo v Jugoslaviji čiinprei nova središča za politične in strokovne orf^mzaciK ki naj tvorijo centrum organizacij in dela za proletarijat in socializem.
Po tei sigurni poti nam bo mogoče zbrati vse pametne in razsodne dele proletarijata v državi za pametno in smotreno delo socijaliz-ma. Pri tem resnem delu moramo storiti vse, da naše časopisje, naša kulturna organizacija jn vse druge naše ustanove pospešujejo razumevanje položaja in socijalizma.
Neposredna pogajanja med rudarji in Trboveljsko družbo.
LDU. Ljubljana, 7. jan. Danes dopoldne in popoldne so se vršila v reprezentanci Trboveljske premo-gokopne družbe direktna pogajanja med rudarji in družbo, v treh važnih točkah Je prišlo do popolnega sporazuma; v drugih pa utegne odločitev pasti v teku jutrišnjega dne. Danes je prispel v Ljubljano pose-
ben delegat ministrstva za socialno politiko z instrukcijami glede nadaljnjega postopanja. Delegat je bil sprejet zvečer pri vodji vlade dr. Pitamicu.
*
Če se doseže pričeli z delom v že v ponedeljek.
sporazum,
Trbovljah
bodo
lahko
Trboveljski smrad.
Trboveljska družba jo poslala ! nc deželne vlade; o kakšnih prote-
Jjubljanskim listom pojasnilo, v katerem razlaga slabo poučenemu občinstvu svojo strašno revščino. Siromaki se nam res smilijo iz dna srca. Nič nimajo, vse so jim pobrali Francozje. in sedaj jim hočejo pobrati še tisti pičli ostančk požrešni Jugoslovani. Ko bi jim hoteli dati ti oderuški ljudje, v prvi vrsti seveda delavci, vsaj zlato ali pozlačeno častno beraško palico, bi še bilo!!! Ampak niti tega jim ne dajo, temveč Jim kažejo samo kol in brezovke! Reveži!
Skoraj istobesedno pojasnilo o ..žalostnem14 stanju trboveljske družbe je priobčil tudi „Slovenec“ t. m. Ker pa je »Slovenčevo11 Xpn,lV nekaterih tvčkah popolneje, zato bomo vzeli to za podlago prav Pohlevne kritike.
„Slovenčevo** pojasnilo se glasi sledeče:
„V svrho informacije priobčujemo sledeče pojasnilo, ki smo ga od poučene strani sprejeli; K notici časopisov o v St oj Vit 4 Slovencev v upravni svet družbe in emisije novih delnic je treba dostaviti v infor-rnaciro javnosti, da se je keoptiranjp članov izvršilo po predlogu pristoj-
stili na pristojnih mestih ni nič znanega, pač pa Je domači bančni konzorcij koncem novembra 1. 1. zahteval večje zastopstvo, v družbi, pozneje pa uvidel neutemeljenost in neizvršljivost svoje zahteve. Družba ima formelno še svoj sedež na Dunaju in je tedaj še podvržena tudi avstrijskim zakonom; centralna vlada v Belgradu namreč še ni rešila prošnje družbe, da se ji potom pogajanj z avstrijsko vlado omogoči prenos sedeža v Ljubljano brez velikanskih žrtev, katere bi zahtevala Avstrija; ta namreč sto« na stališču, da mora družba v Avstriji likvidirati in si pridržuje obdavčenje likvidacijskega dobička, imovin-sko oddajo itd. Prenos sedeža pod temi okolnostmi je za družbo neizvedljiv. Pri tem se gre tudi za to, da se brez velikih žrtev reši razne nenzMsIic fonde ki so deponirani v Avstriji. — Družba bo svoj- sedež prenesla v Ljubljano, kakor hitro se rešijo ta vprašanja. Treba je dalje upoštevati, da je pri družbi v zelo znatni meri vdeležen aliirani in nevtralni kapital, posebno francoski, in da zastopniki teh delničarjev seveda v prvi vrsti zastopajo interese
le-teh. Francoski delničarji imajo odločilni vpliv na družbo in s tem mora tudi naša vlada računati. Dalje imsjo francoski posestniki obligacij na družblnih posestvih vknji-ženo ca. 26,000.000 ir. posojila, katero se obrestuje in plača v zlatu, pri sedanjem stanju-valute in z ozirom na določbe senžermenske mirovne pogodbe je to za družbo ogromno breme. Razume sc. da Francozi radi lepih oči naše vlade ne odstopijo od svojih vknjiženih pravic. Vsled vojnega stanja je sedaj plačati velike zaostanke od leta 1914. dalje, ki znašajo 4,000.000 fr. v zlatu. Obstoj družbe je odvisen od tega, kako se to vprašanje s sveta spravi; gre se pri tem za vsoto, Id presega 200 milijonov avstrijskih kron. Po dolgih pogajanjih so se Francozi odpovedali plačilu v zlatu proti temu, da se jim odstopi
44.000 delnic nove emisije. Od
120.000 novih delnic dobe tedaj Francozi 44.000 komadov; stari delničarji imajo pravico do treh novih delnic za 10 starih in dobe 30.000 delnic, jugoslovanska skupina dobi
30.000 komadov, sindikat za emisijo delnic pa obdrži 10.000 komadov, skupaj tedaj 120.000 delnic. Glede emisije in razdelitve delnic so potrebna pogajanja s tremi državami; po dolgih pogajanjih se. ie dosegel ta kompromis, in pri tem se je Jugoslaviji odkazalo še deset tisoč delnic več kot prvotno nameravano in mogoče. Prt določitvi emisijskega kurza se je moralo ozirati na stare delničarje, katerih interese ste ščitili avstrijska, posebno pa fran-ooska vlada; vrh tega je treba seveda ozir jemati na stanje kurza delnic na inozemskih borzah. Spričo tega kurza je emisijski kurz še vedno zelo ugoden. Končno Da dražba novih delnic ni izdala zato. da; subskribenti izrabijo diferenco med emisijskim in dnevnim kurzom, ampak le za to. da se okrepi v svrho poravnave starili obvez in ogromnih bančnih dolgov, ki so deloma nastali po velikih izgubah družbe od iwevrata dalje. Družba je danes bolj nacionalizirana kot katerokoli drugo večje industrijsko podjetje v Sloveniji; francoski in jugoslovanski delničarji imajo v upravnem svetu večino, pri reprezentanci je skoro izključeno slovensko osobje, na rudnikih pa tujerodni element percentualno ne pride v noštev.«
Tako govori „pojasnilo“. katero je dobil „Slovenec“ kakor sam Piavi, od »poučene strani11.- Kdo je ta ..poučena" stran? Brez dvoma kak bivši član pokrajinske vlade v Ljubljani, ki razmere dobro pozna; mogoče so napisali to pojasnilo celo sam bivši predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo g. dr. Brejc, Pa preidimo k stvari.
1. Upravni svetniki in javni
funkcijonarji.
„Naprej“ od 5. Januarja t. I. je ostro napadel korupcijsko razvado, da jemljejo privatne kapitalistične družbe člane upravnih svetov tudi iz krogov višjega uradništva. „Slo-venčev“ informator pa naglaša — glej zgoraj! — da ie treba dostaviti v informacijo Javnosti, da se Je ko-op tira nje članov^ iizvršllo po predlogu pristojne deželne vlade! Da o »kakšnih protestih*4 na pristojnih mestih ni nič znanega, to pa tudi radi verjamemo. Cc javnost o takih predlogih ni ničesar vedela, kdo in kako pa naj protestira?
Mislimo, da takemu priznanju, kakor ga je objavil „Slovenčev“ informator „v informacijo javnosti".
ni treba dostaviti druge opazke kakor kratki: Pfui Teufel!
Sedaj je predsednik pokrajinske vlade g. dr. Pitatnic, mož pošten in značajen. Gospod predsednik! Vzemite v svoje roke velike gnojne vile in očistite vladni lilev tistega gnoja, ki skoraj že bolj smrdi kakor trboveljski premog! Javnost vas bo podpirala' in vam bo hvaležna J
Zakaj „sedi” družba na Dunaju.
Tudi to poglavje ie zanimivo. — Družba pravi, da se avstrijska in belgrajska vlada še nista sporazumeli glede selitve družbe in da mora družba zato ostati na Dunaju (na zahtevo avstrijske vlade), ker bi ji drugače avstrijska vlada preveč soldov pobraja.
Po našem prepričanju je to jalov izgovor in nič druzega. Vprašamo: Ali je družba nemško-avstrijska državna ustanova ali je privatno podjetje? Odgovor ve vsak sam. — če oa ie privatno podietie. vprašamo5 Kateri in kakšni zakoni veljajo za privatna podjetja: ali državno mednarodni ali privatnopravni? Poglejmo si drug slučaj. V Ameriki je mnogo naših izseljencev, ki imajo v stari domovini svoja posestva, v novi domovini pa so si pridobili svoje državljanstvo. Katerim zakonom je podvrženo imetje v stari domovini: ati ameriškim ali jugoslovanskim? Kolikor mi poznamo prakso, mora vsak izseljenec plačevati od svojega posestva, ki leži na tleh naše države, davek itd po naših zakonih, ne pa po ameriških in če ne plača, ga vse sklicevanje na njegovo ameriško državljanstvo ne bo rešilo eksekutorievega bolena. Zato se nam zdi vendar nekoliko čudno, kaj ima opraviti avstrijska vlada s premoženjem družbe, ki leži na naših tleh. Premoženje ie premoe. ne na akciie! In ta premog je pri nas! Po tej logik*' ;bi moraL tudi; vsak Ljubljančan, ki ima kakšen denar založen še od prej pri eni ali drugi dunajski banki, plačevati ne samo od svojih dunajskih depozitov,- ampak od vseea svojega tudi v Ljubljani se nahajajočega premoženja davek Nemški Avstriji če slučajno stanuje na Dunaju!!
Torej to, kar trdi »Slovenčev14 iniormator. je bosal Pravi vzrok, da Trboveljčani ne gredo oziroma niso šli z Dunaja, je čisto drugačen in sicer ta le: Družba oziroma nieni nemški čifuti so bili uvedeni in so to mogoče še danes, da bo Jugo* slavija razpadla! To je cela skrivnost Če bi družba imela resno voljo, bi bila že zdavnaj njena direkcija lahko pri nas.
3. Francoski bav-bav.
..Prepričevalno" moč svojih argumentov družba menda sama najbolj pozna. Da bi pa silo svojih dokazov ojačila, zato se skriva za Francoze, češ. da so ti pravi gospodarji podjetja in da ti ne bodo dovolili nikake izgube premoženja, katero bi morali trpeti francoski državljani. _	'	_
Gospodič! Kdo Pa hoče Francozom in njihovim kapitalistom kaj vzeti? Nihče! | Naše skromno mnenje je, da so francoski upniki P0S07 dili družbi denar na njen premog, ki ga producira in na rudnike, ne pa na kakšne prazne papirčke. Dokler bodo premog kopali v Trbovljah m ga prodaia,; ,vs primernih cenah, bo družba vedno lahko plačevala obresti od svojih dolgem in^dividendo za svoje akcijonarje. Če pa se bo gospodarski položaj poslabšal, bodo dobili prijoriterji še vedno svoje obresti m akcijonarji sc bodo brisali pod nosom. Kadar pa premog na svetu ne bo več potreben, takrat sc bodo akcijonarjem jffidru-žili še upu iki-p rij or i ter ji. To je jasno kot beli dan. Kdor kupuje akcije, ali pa denar drugim posoja, mora računati ne samo z dobičkom, ampak tudi z izgubo! To pravilo velja tudi za francoskega kapitalista.
Če mi danes Francoz posodi kakšen denar na moje imetje, bo dobival svoje jirocentc, dokler imetje kaj nese. Če pa imetje propade, tudi Francoz ne bo dobil nič in v tem slučaju Francozu tudi njegova vlada ne more nič pomagati, in absolutno ne more zahtevati od na&J vlad«?, naj ona preskrbi Francozu plačilo! To pa zato ne. ker Jugoslavija ni
nikak garancijski fond za plačevanje obresti tujim kapitalistom za denar, katerega niso posodil državi, ampak privatnim osebam! Ta bi bila lepa!
Družba naj torej pusti Francoze lepo v miru. ker jim nihče nič noče. Oni bodo dobili svoj denar pošteno plačan. Bav-bava se pa ne bojimo, čeprav nam ga kažejo trboveljski „kundje“.
4. Zanimive Številke — koliko ima družba?
To poglavje je posebno interesantno zato. ker so številke, ki jih navaja »Slovenčev" članek, različne od onih, ki jih fravaja družba. —• ..Slovenec" pravi n. pr., da ie družba dolžna Francozom 26 milijonov frankov, dočim govori družba le o 20 milijonih. Potem pravi ..Slove-nec“. da dolguje družba Francozom na obrestih 4 milijone frankov v zlatu in da je treba za to odplačilo 200 milijonov nemških kron. dočim pravi družba, da Je za to operacijo treba 100 milijonov naših kron. — »Chamrez-passez« — pravijo črni umetniki in karte izginejo. Trboveljska družba ima gotovo v kakšnem predalu še Kolomonov žegen povrhu, da vse cifre kar bezljajo...
Če hočem dognati, koliko ima kmet premoženja, postopam sledeče: Najprej določim, koliko Je on dal za posestvo, oziroma kako visoko se posestvo ceni. Potem dože-nem. koliko Je dolžan. Nato izračunam, koliko posestvo nese, , Co kr.am te tri številke, potenj' veni, ali le on sam posestvo predrago plačal (ali ga dobil poceni, kakor je) in ugotovim, koliko ima on res premoženja po današnji vrednosti.
Tudi pri trboveljski družbi je ta račun čisto pravilen.
Družba ima rudnike. Koliko je ona dala za te rudnike?
Ona je vtaknila v svoja podjetja 24 milijonov kron. Tega denaria pa ni založil en sam človek, ampak založilo Je denar mnogo ljudi, vsak po 200 kron. En sam človek je seveda lahko vzel tudi več takih deležev. Največ si jih je obdržal seveda papa Rotschild in sicer zato, da ostane gospodar. Kdor je vzel tak delež, je plačal 200 kron in s tem je postal solastnik rudnika, oziroma akcijonar. Takih akcii po 200 kron je družba izdala 120 tisoč. Akcijonarjev bi bilo lahko torei 1?0 tisoč, ker jih je pa Rotschild obdržal več. Je akcijonarjev znatno
manj.	. ,	,	,
Ker je pa premog od leta do	Jeta
postajal dražji, zato je dobiček akcijonarjev silno rastel. Po odbitku vseh stroškov (delavske mezde itd.) je še vedno v blagajni ostalo toliko, da so dobivali akcijonarji po 10 do 12 kron na leto od vsake akciie. kar znači na leto S do 6 odstotkov.
Dobiček je pa postajal vedno večji, zato bi bili morali tudi akci-icnarji dobiti od leta do leta več. — Tega pa niso hoteli ata Rothschild, ker potem bi bilo treba plačat' silen davek!	Zato so	sklenili	gospod ja,
da bodo	napravili	posojilo	in s	tem
.,posojilom" markirali svojo silno revščino pred davčno oblastjo!'
Oni so si izposodili od ..francoskih" gospodov 20 milijonov frankov in za to posojilo so se dali in-tabulirati na rudnik. Ker pa znaša celo ..posojilo" (20 milijonov frankov skoro ravno toliko, kolikor so oni sami za rudnik plačali. 24 milijonov kron), zato je ?v?nde|
Oni so od čistega dobička odraču-nali letne obresti za 20 milijonov fr. in ostanek so razdelili kot obrestt ne za ostale 1 milijone kron. amp?k za cd*!» ?A mlHf^iov kron ali i?0 tisoč akcij. Seveda ie potem padlo na eno .akcijo mnogo manj dobička, pa tudi mnogo manj davka. -
Najiepše je pa to: Denar fe posodil ..francoski" PothscHM ,.dmH-
M 1» p*’*’
ist«t f-rma! Pnth«eh'W h tore* '
1 kel obresti skoro od 50 nt!J5,<mov 1 kron. ker toliko ie P*>stal rudnik te-
Stran 2.
kom let vreden vsled delavskih žuljev, drl le pa delavstvo na meh In davčno oblast na dval
Air razumete sedaj francoski bav-bav? Mi ga!
Nekaj podobnega je napravila firma Rothschild pri Južni železnici.
Vse take mahinacije so bile mogoče le vslesi teea. ker ie bil Rothschild ob enem bankir nresvetle vladarske hiše habsburške, pred katero ie cr* kalo vse na kolenih: davkar in minister. V Jugoslaviji pa tega ne bo.
Jako zanimivo bi bilo vedeti, kaj je družba svojčas za tistih 20 milijonov frankov kupila! Tega ni mogoče dognati in tudi ne bo mogoče nikdar dognati, ker družba ni kupila oziroma investirala za ta denar prav nič.
To je bila navadna „kunšt“ knjigovodstva v dosego zgoraj omenjenega cilja. Znati ie treba — je rekel Roth- ne. Ravnik!
Pa računajmo dalje.
Danes pravi družba, da hoče zopet svojo ..glavnico povečati”., Ona razpisuje 120 tisoč novih akcij, toda do zelo različnih cenah.
Ona pravi: Stari delničarji dobe za vsakih 10 starih delnic po 3 nove. vsega skupaj 36 tisoč kosov po 1200 nemških kron.
Na dunajski borzi velja trboveljska delnica 4500 nemških kron.
Vsak stari kapitalist — »apa Rothschild — dobi tore! pri vsak! novi delnici lepo darilo v znesku 3300 nemških kron.
Jugoslovanski kapitalisti dobe 30.000 delnic po 900 naših oziroma po 3600 nemških kron.
Vsak nov! kapitalist dobi torej lepo dar'4o v znesku 900 nemških
kron.	,	.
Francczje dobe — v znak priznanja — 44.000 novih delnic. Po kakšni ceni? Tega družba ne pove in tudi ve. zakaj tega ne "ovel — Pariški Rothsch Id oziroma n!©ffO-va finančna skupina gh bo dobila zastoni. samo da bo več dslmc in dobiček na papirju na vsako delnico manjši. To darilo je najlepše izmed vseh.
Emisijske banke dobe 10.000 delnic. Po kakšni ceni? Nihče tega ne vel In bog ne daj, da bi kdo za
to vedel!	.
; Sedaj pa pride še — * zelo pikantna stvarčica. V ..Slovenčevem” pojasnilu beremo: „01ede emisije delnic so potrebna pogajanja s tremi državami dosegel se je
kompromis to pri tem se ie
Jugoslaviji odkazalo še deset tisoč delnic" Hudiča, odkod so pa te?? Starine! jih dobe 36, novinci 30, Francozje 44 in emisijske banke 10 tisoč — to znaša skupaj Hadko 120 tisoč delnic. Družba pravi, da lih namerava izdati samo 120 tisoč — Odkod la kako tore! teh 10 tisoč delnic kar Bz rokava? AH Je toliko »Francozov".
številke, katere nam navala trboveljska družba s „Slov^vtai“ informatorjem vred, torej nikakor ne morejo biti točne. Zato pravimo vnovič: Knjfte sem! In dal! jih boste, prel aH slel! Iz knjig pa bo razvidno, da je družba v resnici vtaknila v rudnik komaj 25 milijonov kron. rudnik pa nese toliko, da bi vsaka akcija lahko dobila na leto toliko, kolikor le akcija sploh veljala! AH pa še večl
5. Delavci in viada — pozori
Iz podatkov, katere smo navedli se da lahko izračunati, kako vulkanska darila ima	trboveljska
dražba za kapitaliste.	_
Ta darila presegajo vrednost ne-taj sto milijonov. Kaj pa ima družba za delavce? Neka! smrkavih kronic!
Ali iih bo znala in hotela tudi vlada? če vlada že delavcem ne privošči za njihovo delo niti malega dela od onih zneskov, katere družba razmetava »francoskim« kanita^ listom in drugim judom, naj skrbi vsaj za obče dobro in naj te gospode. ..ki morajo imeti svoj sedež na Dunaju", pošteno navije pri davkih. Kdor denar lahko razmetava, bo tudi lahko plačal, in sicer brez povišanja cen premogu. Gospodje naj kar nekaj „šenkanih“ akcij manj iz-daio. pa bodo imeli tak velikanski dobiček, da bode lahko v par mesecih uničen ves trboveljski smrad.
Tovarna na Jesenicah namerava odpustiti več sto kovinarjev.
Vodstvo tovarne nai Jesenicah je minuli teden obvestilo zaupnike kovinske organizacije. da namerava odpustiti več sto delavcev. Zaenkrat, in sicer s I. fabruarjera naj bi bilo odpuščenih okolo 150, kasneje pa bi sledile nadaljne odpustitve. Vodstvo Je tudi nameravalo reducirati plače, Ln sicer na ta način, da bi plačalo delavca za delo, ki ga ravno izvršuje. Dosedaj so bili zaradi pomanjkanja dela zaposleni po veliki večini vsi kvalificirani delavci prt po* stranskih delih (poprava tunelov, potov.
In dela na dvorišču). Plače, dasl sramotno majhne, so pa prejemali tiste, kakor če M izvrševali dela, za katera so specializirani. Razume se, da bi bili z nameravano regulacijo zelo oškodovan! v prvi vrsti profesi-Jonisti, ki bi povprečno izgubili na zaslužku 8 do 12 K dnevno.
Tajništvo kovinarjev ie obenem * de-ptitacijo zaupnikov z Jesenic zaradi tega Interveniralo pri poverjeništvu za socijal-no skrb. Rezultat iatervencHe ie, da ie vodstvo tovarne na podlagi predloga poverjenika za soc. skrb sklenilo odložiti nameravani odpust delavcev za en mesec, ter da ostanejo dosedanje plače še nadalje v veljavi
Torej za en mescee se odloži brezposelnost — in potem?
Namesto, da M se delavcem zvišale plače, kei draginja narašča, jih pa namerava usoda oropati še posledne niti eksistenčne možnosti, na kateri vise. Kranjska industrijska družba se izgovarja, da ima večje Izdatke, kot dohodke. AU le Imela pred in med vojno tudi vede izdatke kot dohodke? Kje so ta koliko le onih težkih milijonov, Id Jih ie družba zaslužila pred vojno ta zlasti pa med vojno? Gospoda bo rekla, kar je bilo v Avstriji to ne briga Jugoslavijo.
Mi ta pravimo, one težke milijone so vam z&služHe žoljave roke ravno tistih delavcev, ki danes stradajo. Ravno ti delavci, katere nameravate pometati sedaj na cesto, so vam znosili mttUone na kop in s?»lt* vse, kar na Jesenicah stojt, do zadrte opeke. — In sedaj naj gredo? Ne, gospodje, tako lahko to ne bo Ho! Ako vlada Jugoslavije ne ve, kaj je njena dolžnost, potem naj v pravem času zapusti svoje mesto. Kajti, če ta država ne bo razumela, kako naj reli vsaj najnujnejša so-cijalua vprašanja, bo edino ona tista greš-nlca, kJ bo napravila iz države JetniSnico ta iz državljanov berače.
Socftdno zlo, ki ga ie povzročila vojna s svojo gospodarsko krizo, m bo ubla-žilo, le č« se bo delavnemu ljudstvu pomagalo na noge s sredstvi, ki »o se pred ta zlasti pa med vojno nagromadHa v rokah posamnfleov. Za to J* treba, da država zahteva od kapitalistov, d* predlože račune tateresfeanl Javnosti. Delavstvo, ki 1«
znosilo te milijone, lina pravico vedeti, koliko jih je in kje so.
Če ravnateljstvo tarna, da je naplača-lo že 15 milijonov, ml sicer radi verujemo^ toda vedeli bi pa tudi radi kdaj in v kolikem času ter odkod in kako stoje pri družbi aktiva in pasiva celotnega podjetja.
Upravni svet Kranjse Industrijske družbe ima svoj sedež v inozemstvu, menda v Nemčiji. Razume se, da ta družba nima baš prevelikega interesa, da odstopi del ogrom-nlh zaslužkov delavstvu, ki gtaduje.
Tovarna obratuje v Jugoslaviji, zato marajo biti tukaj računske knjige, da hna država in javnost upogled, če je res taka nujna potreba, da delavstvo odpušča sedaj, ko momentarto profiti niso tako veliki kot pred in med vojno. Delavstvo je postavilo tovarno in družbi nagarilJ ogromne milijone, zato Ima pravico do kontrole. To kontrolo zahteva delavstvo vedno energičneje, ker ve da je produkcija ln distribucija blaga tesno v zvezi z delavsko eksistenco. Kdor bd se te4 kontroli upiral, ni prijatelj jugoslovenskega ljudstva in nima pravice govoriti v njegovem Imenu.
Kovinarji, zahtevajte kontrolo »bratov! Le na ta način sl Izboljšate položaj. S številkami v knjigah dokažite, da ste ustvarili toliko dobrin za druge, da Imate sedal pravico zahtevati sredstev za življenje.
Sem z delavskimi obratnimi svetil
Telegrami.
VLADA ZA DELAVCE.
LDU. Beograd, 6. januarja. Danes ob devetih se ie v ministrstvu za socijalno politiko sestala zelo važna konferenca, na kateri so pretresali gospodarski položaj delavcev in sklenili koraki za rešitev delavskega vprašanja, paralelno z vladno akcijo zoper protidržavne elemente. Konference so se udeležili vsi inieresirani ministri. — Ce seda} ne bo šlo. potem nikoli 1
USTAVNI NAČRT GOTOV.
LDU. Beograd, 6. januarja. Na zadnji seji ministrskega sveta v sredo zvečer ie bila dokončana razprava o načrtu nove ustave. Sklenilo se je. da minister pravosodja in za konstituanto Trifkovič izvrši zadnjo redakcijo nove ustave, da se da potem ustava v tisk in razdeli poslancem. V glavnem se ie sprejel načrt ustave vlade dr. Vesniča^ z malimi izpremembami. Novi načrt ima določbo, da mora biti pouk v ljudskih šolah obvezen in brezplačen m da se v vsej kraljevini vrši po enem programn. Za državni svet In kasacijsko sodišče je uveden volilni sistem.
KOMUNISTI IN PRISEGA.
LDU. Zagreb, 7. jan. (ZNU.) „Večer“ poroča iz Beograda, da so komunistični poslanci pripravljeni, položiti prisego v konstituanti. Kot protiuslugo pa skušajo izsiliti, da se tim zopet dovoli izdajanje njihovih listov. Belgrajsko komunistično vodstvo ie nezadovoljno z zagrebškim vodstvom, k? !r	~	w>*
kazalo obraz in ker m znalo najti zvez s seljačkhni republikansko čutečimi množicami. — Ali ni to prosta obdolžitev?
ODKRITOSRČNA VLADA.
LDU. Beograd. 6. Januarja. Danes popoldne od 17 do 20 je bila seia ministrskega sveta, na kateri so pretresali ustavni načrt ter se je sklenilo, da se bodo v bodoče Izdala« redni koniunTteH o del« vlade na ministrskih sejah, da Javnost ne
bo površno ali enostransko informirana o delu ministrskega sveta.
— Poročila o ministrskih sejah se povsod izdajajo redno donisnim uradom, samo pri nas ne. Cas je že po dveh letih državnega obstoja, da se ta navada uvede tudi pri nas. Pripominjamo pa. da nas ne zanima toliko okolnost, koliko časa so gospodje ministri „sejali“, ampak mi bi raje vedeli, o čem so sklenali in kaj so sklenili.
SRBSKO-BOLGARSKO NASPROTJE.
LDU. Praga, 7„ jan. (DunKU.) Sotrudniku lista „Venkov“ je izjavil Stambuiijski. da ie na Poi^kem imel nad 20 govorov, v katerih je nastopal za češko-poljski sporazum. Obenem je izjavil Stambolijski. da ie kljub odklanjajočem stališču bel-grajske vlade za češko posredovanje. če mogoče pod osebnim vodstvom predsednika Masaryka, ki nai bi s posredovanjem dosegel, da bi se Srbija in Bolgarija sprijaznili. Stambolijski Je rekel, da bi se Bolgarska rada podvrgla pravoreku razsodišča, sestavljenega iz slovanskih narodov, ki naj bi odločevalo v srbsko-bolgarskem sporu.
TRGOVSKA POGODBA MED ANGLIJO IN RUSIJO.
LDU. London, 7. jan. Zunanji minister lord Curzon je v noti, naslovljeni ruski vladi, protestiral proti očitkom ruske vlade, češ, da ie edino Anglija kriva, da se trgovinska pogodba še ni ratificirala. Lord Curzon izraža v noti nado, da se trgovinska pogodba kmalu ratificira. Načrt pogodbe, katerega ponese Krasin v Moskvo, ie tak. da se lahko z gotovostjo računa na to, da ga bo ruska vlada spreiela.
JUGOSLAVIJA IN ITALIJA.
LDU. Trst, 6. januarja. »Piccolo della Sera« poroča iz Rima z dne 6. t m. zjutraj:	Včeraj so večerni listi
prejeli iz Ancone vest, da so jugoslovenske čete zasedle otok Rab, kar je v političnih ln parlamentarnih krogih povzročilo veliko vznemirjenje. Poudarjajo, da se je zasedba otoka, dasi ga rapallska pogodba priznava kraljevini SHS, izvedla pred Izmenjavo ratifikacij sporazuma. Tako postopanje ne nasprotuje le vsaki obliki mednarodnega prava, marveč je tudi nekorektno. — V vladnih krogih potrjujejo vest o zasedbi otoka Raba. Po Informacijah, ki lih je dobilo ministrstvo za zunanje stvari, otoka niso zasedli vsled ukaza beograjske vlade, ampak po Iniciativi krajevnih vojaških poveljnikov. Zasedli so otok, ker se na njem nahajajo majhni oddelki čet. Tudi reški legionarji še niso popolnoma izpraznili otoka, italijanska vlada Je proti zasedbi takoj protestirala pri beograjski vlad! potom srbskega poslanika v Rimu in italijanskega poslanika Manzonija v Beogradu, in je zahtevala^ naj Jugoslovenske čete takoj zapustijo otok. Domnevajo, da bodo jugosloveuske Sete, ki bi se lahk smatrale za ‘.regularne čete, ker so postopale brez ukaza vlade, kmalu zapustile otok. Menda ni treba poudarja*!, da Se ratifikaciji rapallske pogodbe ne moreta Izmenjati, dokler se jugoslovenske čete ne umalmejo z otoka.
NIKITA SE JE PREMISLIL . . .
l,DU. London, 7. (Brezžično.) Po vesteh iz Beograd« Je črnogorski kralj Nikola sprejel Jugoslovensko apanažo v znesku 300.000 frankov na leto.
grad Je dospel minister za šume in rude dr. Križman. — Novi minister za agrarno reformo Uzuntovič je nastopil svoje mest^ — AH ne napredujemo? Upamo, da nas bo-< ste razumeli, namreč tista, ki se jih to tiče.
+ Dalmatinski kmetje za agrarno stranko. Včeraj je bilo tukaj mnogoštevilno obiskano prvo pokrajinsko zborovanje te-žačke stranke. Poslanec Moskovljevlč je naglašal, da je naloga zemljeradmčke stranke med dr. tudi ta, da pripravi pot notranjemu, to je duševnemu edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sklenjeno je bilo, da se »Savez tešalca Dalmacije« smatra odslej za sestaven del »Saveza zemlje-radnika« v Belgradu.
+ Trumtič In Radič. Nocoj je došel v Zagreb naš bivši zunanji minister dr. Ante Trumbič, ki bo imel tukaj posvetovanje z Radičevo stranko glede njenega stališča rad! sodelovanja v konstituanti.
+ Caristlčnl sistem v Jugoslaviji. Ker je z raznim! dokumenti dognano, da so so ruski begunci začeli vtikati v naše notra* nje politične stvari, je ministrstvo za no. t ran j e stvari sklenilo, da se ustanovi poseben oddelek, k! se bo pečal Izključno z ruskimi begunci In zbiral podatke o njiho. vem držanju. — Obeta se torej nova šno-farija.
Politične vesti.
+ »Hot- und Personalnachrichteo« det .Nctien Prelen Pre*e«, Mtafat« P«™**
PrtbtčevK Je odpotoval v Zagrel). — V aen-
tmmmBBSsmmmmmmsam.
Žepni koledar
za (efo 1321
ie izšel in se razpošilja naročnikom. Organizacije in posamezniki, ki ga še niso naročili, naj ga čimprei na-roče pod naslovom ..Tajništvo JSDS, Ljubljana, poštni predal 168“ ali pa pri upravi „Napreja“ v Ljubljani. — Trdo vezan izvod velja 14 K; kd< naroči več kakor 10 izvodov, dobi pri vsakem izvodu 2 K popusta.
Iz strok, organizacij®«
Železničar izide najbrže šele v torek,
ker tiskarna iz tehničnih vzrokov lista ni
mogla izvršiti do danes. To objavljamo v blagohotno pojasnilo.
V«stnlk Svobod®.
Splošna delavska zveza »Svobodei
priredi dne 9. januarja 1921. v veliki dvorani hotela »Uniona*
VELIKI PLES »SVOBODE«.
Začetek ab ped 8. uri zvečer. Lanski nai ples je bil eden najlepših in vsakemu PO< setniku gotovo ostal v najlepšem spomin«, Preskrbljeno je, da naš letošnji Ples ne bo zaostal za lanskim, zato vabi odbor splošne delavske zveze »Svobode« sedaj vse sodruge in sodružice ter prijatelje naše kulturne organizacije, da se tega plesa udeležijo v največjem številu. Torej nasvidenje v nedeljo v hotelu Unionu.
Podružnica Izobraževalne delavske zveze »Svoboda« Vodmat - Moste sklicuje odbor na redno selo, ki se bo vršila 9. Ja-« auarja v društvenem prostoru (Mausar)4 Začetek točno ob 9. url dopoldne. Zeli se zanesljive in točne udeležbe.
Dramatični odsek del izobraževalnega društva »Svoboda« podružnica Trbovlje, priredi v nedeljo dne 9. t. m. ob 4. uri po« roldan v dvorani Delavskega doma ter« »Mati«, trodejfinka, spisal Ksavor Meško.
Podružnica del. izobraževalnega društva »Svoboda" v Cellu sklicuje dne 9. ianuarla 1921 svoi 3. redni občin zbor točno ob 8. url predpold. v prostorih gostilne pri Zeleneu travniku. Dnevni red:	poročilo
predsednika, tajnika, blagajnika, vo-Utov novega odbora« raznoterosti. — Opozarja sc vse člane, da prinesejo * seboj člansko izkaznico, ker bi se Hm sicer zabranii vstop ter da se vsi zborovania zagotovo udeležijo ▼ obilnem številu. — Odbor.
i. Suchn
a
LISTEK,
ElfzMada« 1
(Dalje.)
m
Govorila te gazela:
»Takoj po pridigi o svet® SttrlE te*-r.tcah, zagledam na pesku ležečo kobro, ki Je očtto morala biti bolna, zakaj čim me le zapazila, me Je zaprosila z tnilbn pogledom, naj Ji prinesem nekaj zetBC, ki rastejo tam nekje v Miihtl ln kt JI bodo gotovo pomagala v bolezni. Ja* polettm do naznačenega kraja ter pojnuthn tam rastoče zelišče. Ko se vrnem, vidim, da Je kobra 2® tako oslabela, da se že več premakniti ul mogla. S komaj slišnim tfasom me prosi, da U potisnem zellSCe v žrelo, Kaj mraz me le spreletaval ob tej njeni 2djl, ker po naravi sem zelo bojazljiva žival. Spomnila sem se Dnddhovih besed, da le vse življenje — trpljenje. Ce izgubim sedaj to Uv-ijenje, mi to ne bo toliko Škodovalo, sil sg bom zopet prerodila in morda sc celo zbudila v paradižu. In s koncem svojega jezika sem ji potisnila v odprto žrelo zdra-vHito zelišče. Čez uckaj ur je bila kobra popolnoma zdrava.
Odsihdob Je bila vedao v mo® bližini. Ko sem se nekoč pasla na lepem travnik«, se me Jc< pofottB nenaden nemir, obrnem glavo ln zagledam lovca, Id je ravno svo| lok namer« na mene. Nisem** mogla goniti, tako sem Wla prestrašena. Toda pušica je sfrčala v zrak In lovec Je divje aa-kričai. Kobra ga Je oparila ter ga v pravem času pldfta.
Bde sva odsedaj naprej neločljivi. Ko sem naposled prlila v te blažene pokrajine, sem zelo pogrešala kobre, dosJer nisem nekega dne srefela Kleopatrine kače, s katero sem se potem sprljateljHa.«
»Sedaj seveda ra-zumern to čudno razmerje,« je rekel Poro*. »Upam, da bo tudi Kleopatrina kača v tvoM Mi«nl, da le ne bo treba tako dolgo Iskati.«
• »Tukaj sam,« se le začii tenek, Seoe-tajoč glasek, In črna kača se ie t repom vzdignila te trave.
»Res, tl prfjatolja ne puScaS samega, Častitljiva, Bedi nam pozdravljena! Ootono nam bci povedala, Ide naj Hčemo sveto Vtsvamltrlno kravo Safoato.«
»Sabala Je v sozdu namlMleuH« Hvali,« ja odgovorila Kleopatrina kača.
»O tem gozdu pa še nisem ii8e*a« slišal. No pa poidimo tja.«
»V gozdu namiSUonili livaJl> Častitljivi sl pit, J* sicer nmoso ttvftH tvojega ple-
mena, toda vse, kar tam živi, so samo zračne, lahke oblike, — živali, Id lih je ro dll človeški duh. Kdor }e živel, kakor tl, v mtsu ln krvi, ne more v ta good.«
»Tedaj tudi tl ne?« je pripomnil Huoe.
fal.
»Vendar. Jaz sem večkrat tam ik>W.«
»Tega ue razumem,« 3e zavraM Buee-M. »Ce so te porodile le človeške misli, potem vendar nisi mogla pičiti Kleopatre.«
»Razložim vama. Jaz sem dvojno bit* |e. Žtvela sem res svoj čas v Egiptu. — Tam v severnem moriu le velk otok, i Imenom Britanija. Na tem otoku se je porodil mnogo stoletij po moji smrti velik pesnik, ki Je napisal dramo o Antoni]u in Kleopatri iu seveda tudi o meni. — Jasno ie tedaj, da sem ali resnično bitje, ali pa bitje onega pesnflea — Shafceapcarcia. V zadnjem primera spadam nied nainisifcuo živali. Vsekako se lraain zahvaliti britanskemu pesniku, da sem kot pesnikov stvor 5e-le dosegla nedvomno realnost. Zakaj *e v starem Času je biki mnogo onih, ki so zankali mojo bltnost trdeč, da se Je Kleo patra usmrtila z zastrupljeno Ido, ki Jo Je nosil« v laseh. Na odru pa, ki, kakor pra vljo, pomeni svet, ne more nflsdo tajiti, da eksistiram in radi tega živim skoraj raje življenje namišljenih živali.«
Premišljajoč Je sloi rfbal svofa veliko glavo ter del naposled:
»Razumem sedal. Toda vvcaianla>1«. če žrvl tudi Vtovamltrina krava dvojno življenje, odnosno, «e pride laMno do na*, ker ml ne moremo nortrl.«
»To vprašanje moram žal zandfcatL Vtevanritrim krava 1» prflcovan* v. senca gozda namišljenih živali.«
»škoda.«
»Mislim, da stvar ni tako težavna,« k omenila gazela. »Ml gremo do ptota, Kleopatra zleze »koal ograjo, pove kravl, kako b tad in pred plotom se potem dogovorimo 1 nje.«
»Proti temu predlogu imam premisleke,« Je pripomnil Bucdal. »Živali, ki kandidirajo za pridevek najbolj če&čenja vref' ne živali, so osliček ln lmda, velblod!" mačka, tedaj živali, kakor tl In S«. » in mesa. Visvamttrina krava t» le. smo dognati, stvor fantazije, tedaj Izmil lena »val.«
Poros je zmajal z glavo:
»Moj dragi! ^ ne vkliai raillo!&a v bitjih. Žlvlianle so sanje. Ml smo sanjali spodaj na zemlji In ml sanjamo tukaj v el! -siju. Mi sanjamo v tem delu panteona, on! pa v svojem, v irozdu namišljenih živali — i vse samo sanje!«
»Pa vendar ie velik razloček,« Je od« aovuit Bucelai. »Do«« »• to. kar nam le pripovedovala gazela te Mvllenja Kleopa« trkre kače, sanjala ona sama, Je ono, ka« aam Je kača pozneje sama pripovedoval* In kar se tiče njene pristojnosti mod na-mišljene živali,'sanjal Shakespeare ta M Kleopatrina kača.«
»Razloček, H ga ti vtffc« govora slon, »le samo navidezen. V resnici Je sam« e„ sanjavec vseh " P"mwd*«t In<
dile’ n	javori, častitljivi kraljevl
slon,« »e 1* zd, -oi zaM	nwkftl°5
*las,Vsl s0 se začudeni o«M. Izza cvetoče« # grmovja 1* pomottla glavo bela krava, M je skoraj na to stala pred tijlml.
sTvoje priznanje me veseli, Jo le na« govora Poros. »Kako se itnemtjeS, častKll!« va, ln kako to nai prhnemo ogovorimo?«
»Jaz sem modrost Indije, sveta upa< ftlsliad, bela krava Yalnava"tyie.«
»Slava modrosti Indije, slava sveti Upanlshadll Dobro doSla nam bda krava Vajnavalkvše! Blagovoli nam	časti ljtva,
povedati kaj o svojem gospodarju, da g* moremo primerno častiti.«
In krava Yajnavalky]c le pripovedovala,	..
(Dalje prihodnjič.).
Stev. 5.
Dnevna kroniSsa,
»Slovenski Narod« in Židje. Sinočnji »Narod« se trudi diskreditirati socijalizem s tem, da ponavlja stare bedarije o Židu Marlesu itd., kakor da tudi žid ne bi mogel biti pameten. Kar se tiče Zidov, naj si zapise »Narod« za ušesa izrek:	Haust	du
meinen Juden — ban’ ich detaen Juden — in naj se pelje pogledat v Zagreu liberalne čiiute. Onim Ljubljančanom pa, ki so naročeni na »Reichspošto«, pa je ne dobivajo redno, toplo priporočamo »Narod« kot nadomestek.
Konec železniških delavnic v Ljubljani, »Jutro« poroča, da bo državna železnica izročila topničarski arzenal v Ljubljani, iz katerega bi si lahko ustvarila železniško delavnico predvsem za popravljanje vagonov, zopet vojaški oblasti. — Nič novega! Pri nas znamo pač »dobro« gospodariti!
In o tem »dobrem« gospodarjenju smo ml že prav mnogo črnila prelili po svojih listih, ali »strokovnjaki« so pač strokovnjaki, črnilo pa črnilo . . .
Pritožbe vojakov. Kakor znano, so »ravenski fantje - vojaki raztrešenl po raznih polkih jugoslovanske armade in po raznih krajih. Tako služijo nekateri tudi pri petem pešpolku v Varaždinu*. Pritožujejo se nam, da trpe s strani višjih razne surove Stkane, da se jih psuje in pretepa, da je prehrana slaba in da se jim ne dozvoliava nobene prostosti. Mi sicer vemo, da je militarizem povsod enak, pa bodisi kjerkoli in kakor smo se vedno borili zoper njega, tako se bomo tudi še nadalje. In kar nam prihaja raznih pritožb o postopanju z vojaštvom, jih bomo zbrali in izročili našim poslancem, da le-ti na pristojnih mestih odločno nastopijo zopet razmere. Tu pa moramo že povedati, da bi gospodje častniki morali jemati pritožbe moštva na znanje in gledati potem, da se pretepanje, šikaniranje Itd. enkrat za vselej odpravi. Da pa mora moštvo stradati tudi v Jugoslaviji, tega se je pa pač vsak najmamje nadejal!
Gospod Anton Poklukar, ravnatelj J. Glasnikove tiskarne v Ljubljani, je do dolgotrajni bolezni dne e. t. m. preminul. Pogreb je danes v soboto ob 2. popoldne Iz hiše žalosti Breg št. 12. na viško pokopališče. N. v p.!
•o Mestni kruh se bo prodajal v mestnih prodajalnah še do nedelje 9. trn. Od pondeljka 10. tm. dalje preneha pekarna s svojini obratom popolnoma.
Pod razenje listov. Skoro vsi listi v Sloveniji, pa tudi izven Slovenije so z novim letom povišali naropuino. Dočim pa je slovensko časopisje še najbolj poceni, so n. pr. dalmatinski listi (dnevniki) zvišali svojo naročnino na mesečnih 60 K, posamezna številka pa veija celo 3 K! »Napre-ju« mi nismo nič zvišali naročnino in stane siejkoprej samo 20 K mesečno. Naročajte ga!
Odseki ministrstva za sodjaino politiko. Po zadnji razdelitvi ima ministrstvo za socialno politiko nastopnih osem oddelkov: 1. Splošni oddelek; 2. oddelek za zaščito de-ce; 3. stanovanjski oddelek; 4. oddelek za zavarovanje delavcev; 5. oddelek za zaščito delavc<>: 6. oddelek za socialno skrb; 7. ravnateljstvo za invalide; 8. ravnateljstvo za državno statistiko.
Sanatorij v Mariboru. Zdravstveni odsek za Slovenijo hi Istro v Ljubljani je v zmislu sklopa sdiavstver.ega »veta za Slovenijo ta Istro dovolil kirurgu dr. Mirku
Černiču in ginekologu dr. Benjaminu Ipavicu otvoritev sanatorija v Mariboru v hiši Maistrova ulica štev. 19. Ta sanatorij bo moderno opremljen in bo zadostoval vsem potrebam novejše medicine. S tem prevaž-nim korakom (ti. pr, v Ljubljani so 3, v majhnem mestu Celovcu sta 2 sanatorija) je zdravstveni odsek* zadostil nujni želji ta potrobi prebivalstva, razentega pa razbremenil mariborsko bolnico, ki je vedno prenapolnjena. Sanatorij bo na razpolago mariborskim zdravnikom, ki žele zdraviti svoje pacljente v sanatoriju.
- Razpisana so mesta uradnih žlvlno-zdraynlkov na Vranskem, v Krškem, St. Jerneju in Cerknici Prošnje se vlagajo do 31. tm. Natančnejša določila v »Ur. listu «
Poročil se fe 8. t. m. kapetan in adju-tent dravskega artiljeriiskega polka g. Fr. Tomše, sin generala l s. Tomšeta, z gospodično Maro Savnikovo, hčerko Finančnega delegata g. dr. Savnika.
Pragersko. Podravska podružnica »Prosvete« je otvorila pri nas Javno ljudsko knjižnico za -Pragersko in okoliške občine. Knjige se izposojv.joio /sako nedeljo od pol 12. dopoldne v šoli. Knjižnica le vsakomur dostopna in torej upamo, da bodo delavci kmetje in uradniki pridno segali po lepih knjigah.
Ubog delavec je izgubil dne 3. januarja 1921 med vožnjo Iz Laškega trga do Trbovc® usnjato denarnico z različnimi dokumenti ta z zneskom 1600 K. Biagi najditelj naj vrne proti dobri odškodnini izgubljeno Andreju Sarlah, Trbovlje - Loke št 26.
Napredek domačega zavarovalnega zavoda. Kakor doznavamo. je zavarovalna družba ..Jugoslavija44 poleg ..Feniksa44 in Graške vzajemne zavarovalnice44 v zadrtem času prevzela še eno inozemsko družbo in sicer ..Franco Hongroise44.
» »Posredovalnica za begunce, ki je imela svoje prostore v baraki na Južnem kolodvoru. Je s koncem leta 1920 prenehala s svojim delovanjem. Njene agende (odpremo beguncev v zasedeno ozemlje) ie prevzel urad za zaščito beguncev, Turjaški trg 3-11.
Nemoralnost. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem je bH včeraj dopoldne obsojen klerikalni veljak, odvetnik, znanstvenik v valutnem vprašanju dr. Pavel Valjavec na šest tednov ječe, ker je spolno zlorabil petinpolletno deklico. Dr. Valjavec je v Ljubljani opustil advokaturo ter se je preselil v Banat.
Žigosanje eno In dvokronsklb bankovcev. Marija Tavčar in Anton Praprotnik sta bila aretirana, ker sta s ponarejeno štampftjo »občine Brezovica« žigosala eno ta dvokronske bankovce. Svoj plodonosni psel sta opravljala en teden dni.
Koniideut Iz Beigrada. Ante Oaber, umetniški histerik je tožfil carinika Miho Čopa, ker mu je dne 5. novembra lanskega leta po polnoč! v kavami »Zvezda« v kraja tik stranišča pripeljal eno domečo zaušnico. Povod tej zaušnici Je bil, ker je Miha čip dobil iz Beigrada pozitive« »izveštaj« o dejanjih gospoda Gabra v Beogradu pred vojno 'm med okupacijo avstrijske armade. Miha Čop )e bU obsojen na 48 ur zapora ali 200 K denarne kazni zaradi zaušnice.
Vsako nedeljo in praznik koncert če-škega salonskega orkestra se vrši v velikem salonu gostilne »Drašček« Bohoričeva ulica 9. Vstop prost
med najnežnejšo mladino, ki odreče ba« tedaj, ko bi morala v šoli najbolj prospeva-tj.« _ Ta vloga se zdi »Slovencu« ena najstrupenejših demrncljacij, ta kriči v članku po kulturnem boju, katerega so baje izzvali v vlogi j>odpisani. — Kaj pa bi morali potem reči mi, ki trpimo nečuvene lmj-skarije proti vsemu, kar ne trobi v klerikalni rog i v cerkvi i v Šolali? Kaj naj bi rekli starši dotičnlh otrok, katere šikanira učiteljstvo i kaplan zaradi neklerlkalnega mišljenja? Ce je kdo začel v Tržiču kulturni boj, pač n! iskati krivca med naprednimi organizacijami, ampak naj ga gre člankar iskat naravnost v župnišče ali kaplan 1J o. Kar se tiče revije »Sokolič«, ki visi baje v šolskih sobah mešč; dre šole, je pozabil člankar povedati, da je za naročilo lista v konferenci glasoval katehet Žužek. »Sokolič« je mladinski športni list edlnt svoje vrste v Jugoslaviji ta spada v vsako šolo, kjer se goji telovadba, ta netzvzevšl »Orla«. — V dokaz slabega vpliva verskih organizacij na šolsko mladino bi navedli nešteto dokazov, posebno v Tržiču. Ne dogaja se redJcokrat, da otrok, let ea Ja mati posvarila ali kaznovala, na najostudnejši način opsuje in prekolne javno na ulici svoje roditelje. Nadaljne dokaze naj člankar išče v porotnih obravnavah, kjer najde slučaje detomorilk — Marijanih devic. Da celo duhovnim redovom vera in verska organizacija ni sveta stvar, imate dokaz v novomeškem frančiškanskem samostanu, ki gotovo ni osamljen! — člankar se trka ponosno na svoja prsa za 27 glasov večine, ki Uh je dobila klerikalna stranka v Tržiču ob volitvah v konstituanto. Sodimo pa, da je mož mnogo slabši računar kakor dopisnik »Domoljuba«, ki je točno ta jasno dokazal, da b! klerikalna stranka v Tržiču brez občin Sv. Katarine ta Sv. Ane temeljito p> gorela. Sicer pa mi in oni sami dobro vemo, kdo Je dal teh 27 glasov večine: razni tatje, katere je občina sama radi drv Iz občinskih gozdov naznanila, sodnijsko kaznovani pretepači ta defravdantje, ostanek pa občinski reveži, katere so klerikalni veljaki gornje vrste vozHt v koStlaft n« volišče. Pravo večino klerikalne stranke pa bomo imeli priliko v najkrajšem času opazovati, namreč pri občinskih volitvah. Želimo le, da bi nam »Slovenec« in »Domoljub« skoro zopet postregla z onakfani članici, ker nam s tem le pomagajo pri agitaciji proti njim samim.
dati pri ženski Strindbergovega kova? —■ In končno — kaj naj govorim o igralcih, ko ie a priori že vse tako razvidno, da nam prikaže Strindberga kot pisatelja, ki mu je efekt vse ta misel nič? — Kje je Strindbergova moč? Kje je umetniško vodstvo gledališča? Ali ni nikogar, da bi videl, kaj se godi? In — ali ne vedo gospodje dramaturg ta režiser, da je nedopustno predstavljati napačno svetovne pisatelje, podtikati jim besede, ki jih nikoli niso pisali? — A. C.
Koncert za srednješolsko mladino. V nedeljo 9. t. m. priredi godalni kvartet Zi-ka koncert za srednješolce v veliki dvorani Uniona. Začetek ob 10. dopoldne. Spored: I. Haydn D-mo! kvartet. II. Mozart: B-dur kvartet. IH. Beethoven: C-mcl kvar-, tet. Razlago oskrbi prof. dr. Kozina.
Gledališki list, ld bo izšel o priliki gostovanja moskovskega »Umetniškega gledališča« v razširjeni obliki, bo prinesel slike ustanoviteljev gledališča Stanislavskega ta Nemlroviča Dančenka, znamenitega Igralca Noskovina v vlogi Carja Fjodora ki Višnjevskega v vlogi Boris Godunova v drami »Car Fjodor Ivanovič«. S to dramo Je stopilo »Umetniško gledališče« prvič pred občinstvo. Nadalje prinese Gledališki Ust diva prizora iz »Strička Vanje« ta prizore Iz Gorkijeve drame »Na dnu« ter Tolstojeve drame »Moč teme«. List bo izšel v torek dopoldne. Posamezna številka bo stala 20 kron.
Kulturni boj v ljudski šoli.
Prejeli smo: »Slovenec« št. 298 z dne 31. decembra pr. I. prinaša pod tem naslovom dolgovezen članek, kjer razpravlja, ali spada politika v šolo, ali ne, ta pride v resnici do zaključka, da ne spada, kar ral že pol stoletja trdimo. Posebno ga bode v oči vloga vseh naprednih organizacij od dne 16. februarja 1920., ki so Jo podpisali predstavniki dotičnih in jo poslali Mtnistar-stvu za prosveto in Mtalstarstvu za veT-stvo v Beogradu, Višjemu šolskemu svetu in Poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani. Da se slovenska javnost prepriča o »hudobnih« nakanah imenovanih predstavnikov, prinašamo dotično vlogo dobesedno: »Kralj. Mtaisterstvu za prosveto (verstvo) v Beogradu. Zadnja dva meseca klerikalno časopisje sistematično napada naše učiteljstvo, posebno učiteljstvo meščanske šole. Vzroka toni napadom Je Iskati v ljudskih predavanjih, ld jih prireja meščanska šola vsak toden v svoji telovadnici in ki jih ljudstvo prav pridno po-*»«ča. Dosedaj se le vršilo devet predavan), kler se je predavalo o nervoznosti šolske o vzgoji volje, o poljudnem zvez-doznanstvu (2krat)i 0 organizaciji češkega soistva, o novem Šolskem zakonu, o delavstvu ta n.uo netn čutstvovanju, zdravniško predavanje o Hovek« ,n ranJ |n poljudlll
kemiji. — Vsled svoje** prosvetnega dela je učiteljstvo meščanske Solo a&obito pa ravnatelj g. Lajovic izpostavljen najstrupe-nejšim napadom, priobčenim v »Domoljubu«, »Večernem Ustil« in »Slovencu«. Zadnji napad je bil v »Slovencu* z dne 10. februarja 1. 1. in ga prilagamo kot prilogo 1. —• Popolnoma edveč bi bilo poudarjati, da
ne odgovarjajo napadi resnici. Za vso časopisno gonjo se skriva Novek, k! mu je vse drugo mej na mislih kot pa blagor ta Izobrazba ljudstva. Mislimo tukaj duhov, svertnika g. Josipa Potokarja, župnika v Tržiču, predsednika krajnega šolskega sveta, ki je znan SušterSičijanec ta k! za časa Jugoslovanske deklaracije niti toliko poguma ni imel, da bi Jo podpisal. (Podpisal Jo Je na ponovno predloženje.) — Protestiramo najodločneje proti takim hi enakim napadom na naše učiteljstvo ta prosimo, kraljevo Minlsierstvo za prosveto (verstvo) blagovoli ukreniti, da se varuje naše učiteljstvo z ozirom na osebno .svobodo »n svobodo v šoli, na drugi strani pa iztrebi vmešavanje naše dnhvščtne v stvari, ki se nje prav nič ne tičejo. — Vsled hujskanja m časopisju ta hujskanja raz prižnico, kar se ponavlja vsako nedeljo, je javna morala tržiškega prebivalstva skrajno padla in sto učiteljev ne more popraviti tega, kar en slab duhovnik v nedeljo pokvari. Se nekaj, na kar bi opozorili kr. Mlnistorstvo prosvete (verstva), in to je na takozvame cerkvene organizacije mod šolsko mladino, ki imajo edini namen pripravljati našo mladino kot političen naraščaj klerikalne stranko. Za vero jim je tu malo mar In odobravamo sklep bosanske deželne vlade, ki Je prepovedala verske organizacije na ljudskih in srednjih šolah ter prosimo, kraljevo Ministerstvo prosvete (verstva) blagovoli raztegniti odlok deželne vlade za Bosno, s katerim se prepovedujejo versko organizacije na ljudskih in srednjih šolali, za celo kraljestvo Srbov, Hrvatov ta Slovencev. — Ce potrebuje kraljevo Ministrstvo o naj-slabšctn vpMvn teh verskih organizacij natančneje podatke, smo pripravljeni navest! vse nolno žalostnih slučajev, ki sc dogajalo
Po svetu.
— Predlogi za Noblove nagrade. Kulturni odsek češkoslovaške narodne skupščine je danes sprejel predlog, da se predli«* za .podeJJtcv literarične Noblove nagrade za leto 1921 pisatelj Alojzij Jlrasek In za mirovno Noblovo nagrado za isto leto predsednik češkoslovaške republike, Masaavk.
— Praznikov ne bode spoštovali. Učiteljstvo v Hoficfeh na Moravskem je sklenilo, da katoliških cerkvenih praznikov sploh ne bo več spoštovalo in da bo o praznikih ravno tako poučevalo kot ob delavnikih. Večina staršev je izrekla s tem sklepom učiteljstva soglasje.
— Ogromno padanje prebivalstva v Franclji. »L’ Humanltč« poroča, da se prebivalstvo Francije zmanjšalo od 49 raillj. 674.000 duš v letu 1913 na 36300.000 ljudi v letu 1920 (?). Elsas - Lotrhiška ni všteta.
— Zveza narodov in esperanto. Delegati Češkoslovaške, Anglije, Malije, Belgije, Kitajske in nekaterih južnoameriških držav so vložili na zadnji seji zveze narodov re sotocijo, v kateri priporočajo uporabo espe rarta. — Kako se bodo v novem Jeziku ra zumoii, če jim še stari ne zadoščajo?
— Angleži poročajo uradno, da so izgubili za prazen nič na Gallpodlju 30 do 36 tisoč ljudi.
— laponska ima po zadnjem ljudskem štetju s Korejo, Formozo ta Sahaitaotn skupno 77 mlUjottov prebivalcev.
Kulturni vesfnllc.
1 ples. Neki kritik se je zgražal nad ljubljanskim občinstvom, ki ne raaume Strindberga, ker se je tako obnašalo, kot
bi ga ne razumelo. Nič čudnega! Saj Je bil Smrtni ples tako vprizorjen, kakor da bi bil Strindbergov i*vi fo poslednji clj, kadar je pisal drame: da bi se ljudje prav iz srca nasmejali. Vzemimo le povzdignjeni glas »Gospod volonter . . ,« nfjansiran vseli tonih v tisti sceni, ko dela poročnik družbo Alanu. In, — ali je g. režiser mislil, da se je Strindberg poskušal v vstvarjanju klovnskih karikatur? — Alan in poročnHc — marš! Eden, dva, tri —hati! — marš! eden, dva, tri, — stoj! — bulico dol ta zopet gor?!! — G. Rogoz je kreiral zani mlvo figuro,-toda to še vedno ne pomeni, da je bH kapetan kaj drugega, kot žarnimi va figura, kakršne predstavljajo artisti t različnih vafijotejih, ko pokažejo Wagner ja, Bismarcka in šc kako drugo karakterno glavo ter imitirajo njih značaje z nedosegljivo spretnostjo. To n! bil Strindbergov kapetan, ki pije iz Uudi, Iz okolice kr!, mo zeg, misli — ki ubija, kamor dahne njegov dih. —' Kaj nam ie Imtda povedati ga Borštnikova? Ali obstoja v trganju bluze In tolčenju z nogami teatralično na tla, Splralskem glasu, vse, kar je tiiogočc po-
kra i ih odtajan. Na prvem dehi saninec iz« vrsten, ker je v seuci. Snesa 40 cm, v jutranjih urah osrenjen, čez dan močno južen. Za smuke manj ugoden. Golica je dostopna in sc je v ponedeljek pobelila. Obisk ob novem letu je bil zelo živahen.
Društvene vesti.
t* Veliko predpustno plesno veselico priredijo magistra tul nižji uslužbenci danes ob po! 8. zvečer v vseh zgarajta prostorih Narodnega doma. K obilni udeležbi vabi veselični odbor.	K
■» Velik zabavni večer — Športni ples — se vrši v nedeljo 8. tm. v vseh prostorih Narodnega doma. Na sporedu kabaret, japonska kavarna, ples, srečolov, šaljiva pošta. Dostop brez posebnih vabil. Predprodaja vstopnic pri »Svetli«, Mestni trg ta v drog. Kanc, Židovska ulica. Vstopnina 30 K za osebo, člani S. K. Ilirije in akademiki 20 K, toda le v predprodaji pri »Svetli« v petek hi soboto od 14. do 17. ure. K
Dopisi.
Gospodarstvo.
— Minister dr. Kukovec v Zagrebu.
Minister za trgovino ta industrijo dr. Vekoslav Kukovec je imed včeraj intimno conferonco z nekaterimi predstavniki našega gospodarskega življenja, ki so mu ob tej priliki sporočiti svoje želje ta pritožbe. Minister ie izjavil, da vlada uvldeva upravičenost mnogih pritožb In da Je treba v trgovinski politiki pričeti delo v drugih smereh, ki bodo bnele več ozira na našo domačo produkcijo. Nadalje je izjavi!, da so pogajanja radi sklepa trgovinske pogodbe z Nemčijo prekinjen, kor se moralo prej še razčistiti nekatera sporna mednarodna vprašanja, ki izvirajo fe določil ver-saftleške pogodbe.
— Olajšave pri izvozu poštnih pošiljk Inozemstvo. Izvozne pošiljke z blagom
domačega izdelka ali Iz prostega prometa kraljevine se lahko predajajo pri vseh poštah v kraljevini. V krajih, kler so carinarnice, oskrbujejo zacartajenje pošiljatelji sami, ki potom pošti predajajo že zacarktične ta plombirane pošiljke. Carinske poštne napovedi, ld sprejemajo izvozne poštne pošiljke, opremljajo carinarnice z opombo: »Prosto za izvoz«. Šele potem, kadar pošta dobi tako pošiljko, jo bo mogla odpraviti v Inozemstvo. — V krajih, kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne poštne pošiljke ondotne pošte In Jih odpravljajo na najbUžio pošto, kjer je carinarnica. Carinski uradniki potem na tej pošti pošiljke zacartaijo. Natančnejša poslovalna pojasnita Je poizvedeti pri vseh poštnih uradih, ki prejmejo potrebna navodila.
— Dvodnevne praktične sadjarske točaj« v celjskem okraju priredi sadjarsko nadzoritištvo v januarju, februarju ta marcu po rasnih občinah za fante ta tudi odrasle interesente. Tečaji se bodo vršili samo v onih občinah, kjer se priglasi najmanj 15 udeležencev. Zglasiti se Je trd« do dne 10. t. m. pri sadjarskem pododboru, poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani.
— Kratek pregled naše Industrij© Je naslov lični knjižici, ki Jo Je pravkar izdal inšpektor v trgovinskem ministrstvu ta znani gospodarski pisatelj g. dr. Mflan Lazarevič, Peto je jako zaslužno ta nam podaja pregledno sliko o naši Industriji. Pisatelj navaja sledeče vrste industrije: moko, sladkor, alkohol, esencm. p**°’ taeso, konzerve, tatvine snrosate, tobak, konoplja, lan, vrtin*, bombaž, svila, usnje, opeka, apno, cement, steklo, fanta, škrob, vege-tabilno olje, mineralno olje, kemijski ta tehniški proizvodi, katran, sveče, mSo, smodnik, predelava kosti, kemična Industrija, elektrokemična Industrija, destilacija lesa, papir, les, železo, baker, cink, svinec. Knjižica nudi dobro orientacijo.
— Mednarodna trgovinska zbornica v Pariza bo Imela svoje prvo zborovanje 5. ta 6. julija v Lom!orni. Na zborovanje Je povabila tudi naše trgovinsko ministrstvo, ki naj bi poslalo na konferenco svoje delegate.
Spori.
Zlrakskl šport v Tržiču. Tržič fina na razpolago dobro urejeno 4 km dolgo sankališče, ki ustreza vsem športnim predpisom. Tereni za smučarje so prikladni tudi za večje ture. Ker Je okolica Tržiča po zimi jako lepa ga priporočamo vsem zimskim športnikom in turistom.
Vremensko poročilo. Mojstrana. Temperatura 4 stopinje C; jasno, poti dobre. — Saninec ugoden. Snoga na senčni strani do 70 cm, na solnčni strani nekoliko mnaj. Sneg je podnevi mehak; za smuke manj ugoden. — Planina pod Golico Temperatura 2 in pol stopinje C. Jasno solnčno. Sankališč?: okrajna cesta Sv, KHž-Jesenicc, dolga 5 km. Zo dokaj Izvožen*, spodnji de! na več
Trbovlje. Dolgo žaželjcna dvorana Delavskega dotna v Trbovljah je začela odgovarjati svojim namenom: izobrazbi ta razvedrilu tukajšnjega delavstva. Ravno na letošnji Silvestrov večer, ko je bilo vsako točenje alkoholnih pijač zabranjeno, je naš delavec pokazal, da najde razvedrilo tudi drugje brez alkohola. Izobraževalno društvo »Svoboda« Je priredilo dve burki »Vse naše« in »Napoleonov samo-var«. Nad vse ginljiva ie Btia polnočna alegorija. Starček rudar se poslavlja v zadnjih življenjskih trenutkih od svojega sina* daječ mu poslednje nauke za delo prale« tarijato. Ob polnoči je starček izginil v temi. Na odru je nastopila dekle v beli oble« ld držeč v eni roki rdočo zastavo in v drugi šNt z napisom: živelo loto 1921. Ode« se je razsvetlili, slu rudar je pokleknil pred zastavo In prisegel delu za socijalizem. S tem čutom v srcu so sl znanci podajali žu-Uave roke ta so bJU vsi zadovoljni z večerom.
CeiR (Mestna elektrarna.) Pod tem naslovom smo priobčili notico v »Napreju« od 28. decembra 1920., s katero smo očitali nepravilnosti raznih gospodov okrog mest« ne elektrarne. Ker se širijo govorice, da ie tudi g. gereot sodefetžeo, Izjavimo, da notica ni bila naperjena na g. gerenta v smislu sodeležbe, pač pa je bilo to pozivanje g, gerenta v toliko, da pusti nemudoma četo zadevo preiskati In krivce postavnim potom kaznovati. Dokler se pa to ne zgodi, ne bomo v aferi mestne elektrarne mirovali, če tudi se nam grozi s tožbo. Naše razkrinkanje afere se ne more pripisovati kakšnemu osebnem« sovraštvu, teanveS smo to storili v interes« Javnosti, katerat Je prizadeta ta ki plačuje ogromne vsote za tok, dočim delavstvo pri elektrarni strada nekateri drugi pa bogatijo na račun odjemalcev toka. Trati smo pripravljeni do« prinesti dokaz resnice, a to le pod pogojem, da se opazovalec preiskave udeleži.
Celje, Za tukajšnji carinski urad nameravajo zgraditi časa primerna carluar« rita poslopja. SHS se, da s izbranim prostorom za gradbo interesenti nc soglašajo. Nekateri celjsld inogočneM in privatni špekulanti hočejo to Izrabljati v svojo lastno la osebno korist, pri čemet bi bda tudi celjska občina oškodovana. V splošnem interesu bi bilo, da se »grade takna skladi« šča, ta uradi, ki so v javnem interesu bU« au kolodvora, kjer imamo tudi temu primerno občinsko zemljišče na razpolago. Toraj proč z osebnimi araMctJaml.
Slovenska Bistrica. Da m bo kdo mi« stil, da živimo pri nas kakor v kakem bta« Ženom kraju, moramo pripomniti, da imamo tudi piri nas nekaj takih kapitaUsjov, ki so pred vojno 5e prav nizko hodili, sedaj se pa nosijo zelo visoko. Eden takih Je trnll g. Omerza, o katerem ie že »Voltesttmme« štev. 93. napisala malo anekdotlco, Ta možakar pravi, da hoče vse soctjalue demokrate uničiti in še nedavno ie neko gospodično nahrulil, češ to je tudi Itčerka s očija! ista, na kar mu je leta seveda odgovorna, da Je ponosna na to. — Se nekaj: Pri nas imamo dosti Invalidov, ki so za težko delo popolnoma nesposobni. Svoičas so časopisi poročali, da bo finančna blast vse; trafike podelila invalidom in revnim vdovam. Občinski svet pri nas Ima sejo pa se«, jo, pa vedno vso ostane pod tajnim pečatom, soveda da bi se v korist občanom kaj ukrenilo, o tem ni nikjer ničesar opažati. Vprašamo, zakaj finančua oblast tako dolgo no razpiše tukajšnje gla/vne in druge trafike, da se podele potrebnim Invalidom? Ljudje kakor jo trgovec Gjcluger, pač niso potrebrd, dočim je invalid gotovo potreben podpore. — Zahtevamo nad.dje, da se Izvedejo občinske volitve in da pridejo v občinske z as tope novi ljudje, kakor, se je to pokazalo Že v Izidu volitev v icon* stttuanto!
Artiče pri Brižicah. Ko sem pred nedavnim časom bil v Artičah pri Brežicah, sem tudi obiskal šolo. AH kaka se začudim, ko zapasdm, da je na šoli še vedno napis
»Cesarja Franca Jožefa šola«. Ali ni ta škandalozno, ko smo že tretje leto v Jugoslaviji? Naj se vendar toliko potrudi ta napis odpravi, čc ne ga bodo, drugi na njegove stroškel
Sv. Petra nasip št« 7
Priporoča se tvrdka
Šivalnih strojev v vseli oprenab. irsterlJaS in izviba prt©'
vojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si/ VeElelca partija! eteme, igEe( ©!|e na drobno in debelo. Vstleiiia fsrsncija
KAJO DELIČ
sšatsr In draguljar LlubBJ^ng HiižgfjjjgabU
priporoča tvojo
zlalčisls in teplia* Miki
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato -vanje in posrebrovanje. j V zalogi ima zlatnine in srebr-: nine, poročne prstane po vseh j uzorcih in merah, uhane i. t. d. j Kupuje tudi zlato in srebro ter ■ plačuje po najvišjih cenah, ali; pa izmenjava za novo blago, j
Fran Tomše-Savskidol,
kapetan in adjutant dravskega artilerijskega polka,
Mara Tomše-Savskidol, roj. Savnik poročena.
Ljubljaua, dne 8. januarja 1921.
Mesto posebnega oznanila.
Moj nadvse ljubljeni sin, gospod
Anton Poklukar
ravnatelj J. Blasnikove tiskarne
je danes po dolgotrajni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 8. januarja ob dvoli pop. iz hiše žalosti, Breg št. 12, na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 6. januarja 1921.
Ateksandrina Poklukar roj. t3lasnik
vdova dež. glaverjo, solastnica tiskarne in posestnica. ,
nultflll Stcv- 38 in clro5kil1 sc Cilji!!? ceno prodajo. Naslov
v upravi ,Naprcja*.
v	ffsah	vrst v
CIRIL SITAR
LJUBLJANA Aa
Sketo ima U sukala
Poizve se v upravi ,Napreja‘.
Izjava.
Podpisani Ivan Krajnik, kovač Juj. žel. v Mariboru, izjavljam, da ne morem gosp. Josipu Kopaču, narodnemu predstavniku, v zadevi posredovanja za nekega sodruga očitati ničesar nečastnega in obžalujem, da sem tozadevno napačno Informiran očital gosp. Kopaču dejanje, ki bi bilo, če resnična I nečastno za sodruga. Prosim ga tuu* ‘odpuSčanja in se zahvaljujem, da je odstopil od kazenske tožbe.
V Mariboru, 18. dcc. 1920.
Ivan Krajnik.
Gradbene podfetie
ing. Dukič in drug
Ljubljana, Resljeva cesta 9.
se priporoča za V3a v to btroko »padajoča dela.
vseh vrst od preprostih dp najfinejših dobite vedno v tovarni za sltninifce in klobuke
FRANJO CgRAf*,
v Stobo, pošla Ditniali pri Liafelimi.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teržan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na
razpolago.
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
Oglejte si razstavo fino izdelanih v izložbi g. J. Gričarja v Ljubljani, Selenburgova ulica sc nahajajočih čevljev. Delo iz najfineJSega usnja r.a roko po dunajskih vzorcih.
TONE MALGAJ
Celovška cesta it. Stt
v salonu znane gostilne Vodnik.
Splošna ključavničarska mehanična delavnica
so je otvorila; Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kou-trolnih blagajn itd.
Fr. Lebar & L. Tišler
Jenkova ulica 9.
Haložana
naj se blagovoli poelužiti tvrdke
Mestni trs 25,
Ante Korenjak ta drug
pri Sv. Barbar! v Haloich«
Glavno zastopstvo za
u&a m
ni ampak ogromen dobiček naredite, ako še danes naročite ilu-trovan cenik ali greste v v veletrgovino R. STERMECKI, CEUE M. 314, katera je dobila ogromne množine snkna, par-henta, volne, cefirja, druka in raznega manufakturnega blaga iz inozemstva ter prodaja po čudovito nizkih cenah.
% motorna kolesa,
2 godbena avtomata,
2 velika gramofona,
6 šivalnih strojev, več dvokoles
v prav dobrem stanu, se ceno proda: Ljubljana, Karlovška cesta 4.
tazniMii aparsl
Jos. Fabiani
4} Kje kupim dober in fin
^Gramofon,
plošče, igle, posamezne dele? ■ Kje se popravljajo gramofoni?
Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov
Ljubljana, Prešerntvo ulita 54, mb nasproti glavna pošle
Telefon Snterurban B48.
Velika zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev, namiznih in desertnih vin --
Miši. poips, m ia ttaikl Kr ves uriti»“"
izkušeno nsjboljSa in povsod hvaljena siedstva, kakor: ia poljske miši 10 K, ca podgane in miii 10 K, za Ščurke posebno močna vrsta 20 K, posebna motna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, pra-iek proti mrčesom 10 In 20 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 In 1Q K, mazilo za uti pri živini 6 m 10 K, rraSek za uSI v obleki in perilu 10 ln 20 K, tinktura proti mrčesa na sadja in zetenjadi (uničev. rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 H, mazilo prott garjam 12 K. — PoHlja po povzetju: Zavod za ek-sport M. lOnker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3.
ŠTAMPILJK ANT.ČERNE]) P
LJUBLJANA J/ £5
Ljubljana — Sodna ulica it. 5. (poleg dež. sodišča.) Mehanilna delavnica za popravo vstk vrst gramofonov in godbehlh avtomatov. - Izvršuje vse dela precizne mehanike.
Beograd, Cele, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor. Metkovič, Opatija, Saraevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, .............. Trst, Wien. ..................
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-— in inozemstvu.	■
Jadranska banka
SDreiema vloge na hranilne knjižice, žiro m druge vloge pou
~ najugodnejšimi pogoji.	~
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji,
Llubliana
Gosposvetska c. 14 Vegova uižca St. 8.
HOBIll in KOL1SA
nilh deli in oprema ■PNEVMATIKA garaia in delavni«*
Odnovorni urednik: Jak. Vehovec,
lisk »Učiteljske tiskarne« t Ljubljani,
Izda!atcll; Ivan Mlinar,