TEDNIK
i
H^ASILO  SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA   j
PTUJ, 25. februarja 1971
LETO XXIV., št,9
Cena 0,70 din
V ponedeljek so se sestali v Ptuju predstavniki občinske skupščine,
družbenopolitičnih organizacij in direktorji delovnih organizacij
Srednjeročno načrtovanje,
podpora gradnji mariborske
bolnišnice po dograditvi
ptujske
, v ponedeljek dopoldne je
bil v dvorani Narodnega do-
ma v Ptuju skupni sestanek
predsedstva občinske skup-
ščine, predstavnikov družbe-
nopolitičnih organizacij in
direktorjev delovnih organi-
Mcij -tujske občine.
' Predmet najboli živahne
ra7.r>rave so bila vprašanja o
srednjeročnem načrtu razvo-
ja občine v naslednjih oetih
letih in vprašanja o srednje-
ročnih programih delovnih
organizacij. Temu je sledila
še obravnava financiranja
gradnje ptujske in sofinanci-
ranja gradnje mariborske
bolnišnice, materializacija
Dotreb narodne obrambe in
informacija o popisu prebi-
valstva i.n stanovanj v letu
1971.
Namen razprave je bil
predvsem v tem. da bi skup-
no ugotovili, kako daleč so
posamezni razvojni progra-
mi in kako bi njihovo izde-
lavo nekoliko pospešili. Mo-
ramo povedati, da direktorji
Dtujskih delovnih organiza-
cij v razpravi o teh vpraša-
njih niso bili kdo ve kako
aktivni.
Tone Purg, načelnik oddel-
za analize in finance pri
Os Ptuj. je vs voji razpravi
Predvsem -«odčrtal misel, da
je težko načrtovali razvoj
l>odjetja ali občine kot celo-
te v razdobju petih let, če že
na samem začetku naletiš na
pomanjkanje strokovnjakov
in tudi denarja, ki je potre-
ben za uresničitev izdelanih
načrtov.
Marjan Berlič, direktor
Elektrokovlne, je med dru-
gim dejal, da že zoposlenih
delavcev, ki delajo v naših
podjetjih, ne bi smeli tako
masovno puščati na delo v
tujino. Posamezna podjetja
trpijo zaradi tega veliko
škodo, saj odhajajo v tujino
predvsem posamezni profili
kadrov, ki so v našem go-
spodarstvu, konkretno v in-
dustriji najbolj iskani.
Probleme okoli financira-
nja gradnje ptujske in sofi-
naciranja gradnje maribor-
ske bolnišnice sta obrazloži-
la Franjo Rebernak in Tone
Žagar, predsednik in pod-
predsednik OS Ptuj. Po kraj-
ši razpravi so sprejel! enot-
no stališče: gospodarstvo
ptujske občine lahko pristo-
pi k sofinanciranju maribor-
ske bolnišnice šele takrat, ko
bodo pokrite obveznosti do
izgradnje kirurškega oddelka
ptujske bolnišnice, ki je že
v intenzivni gradnji in ob-
veznosti, ki so planirane do
ptujskega zdravstvenega do-
ma. V razpravi je bilo spre-
jeto enotno stališče, da nihče
ne odreka regionalnega po-
mena in potrebe dograditve
skeleta mariborske bolnišni-
ce, le da ptujsko gospodar-
stvo obeh investicij hkrati ne
bi moglo vzdržati.
Ob koncu sestanka je Cve-
to Panter, načelnik oddelka
za narodno obrambo pri OS
Ptuj poročal še o materialnih
potrebah narodne obrambe
ali bolje rečeno tako imeno-
vanih teritorialnih enot. Po-
dan je bil predlog, da bi v
naslednjih petih letih pristo-
pile k sofinanciranju teh e-
not tudi gospodarske in ne-
gospodarske delovne organi-
zacije v ptujski občini. Ob-
staja predlog, da bi plačala
vsaka delovna organizacija
od vsakega zaposlenega 8000
S din letno. Predlog je bil
načelno podprt, direktarji pa
so tudi tokrat opozorili, da
gospodarstva ne bi smeli
obremenjevati z novimi obre-
menitvami, saj so jih že sta-
re precej pritisnile k tlom.
RIBiClC JE V PARIZU
V torek je predsednik ZIS
Mitja Ribičič v Parizu odprl
razstavo »Umetnost na ozem-
lju Jugoslavije«. V njegovem
spremstvu so bili tudi neka-
teri predstavniki republik,
kulturni delavci in bivši ju-
goslovanski veleposlaniki v
Parizu. Predsednik Ribičič,
ki je odpi-1 razstavo v imenu
predsednika Tita. je pred
odhodom v Francijo dejal:
»Franciji in svetovni kultur-
ni javnosti hočemo pokazati
raznolikost in bogastvo kul-
turnega in umetniškega ust-
varjanja na naših tleh od
neolita do, danes. Razstava
lahko pokaže le majhen de-
lež ■ jugoslovanske izvirne
ljudske kulturne umetnosti.
Toda že iz tega bodo lahko
tisoči   njenih   obiskovalcev
bolje razumeli naše narode
in njihovo kulturo, razumeli
bodo. iz česa izvira njihov
ponos in samozavest, razu-
meli pa tudi tisto, kar nam
kljub različnim političnim in
kulturnim tokovom in vpli-
vom nakazuje pot k skupne-
mu ustvarjanju, skupnemu
življenju in skupni prihod-
nosti.«
Otvoritve jugoslovanske
razstave v Grand Palaisu se
je udeležil tudi francoski
premier Jacques Chaban-
Delmas.
JUGOSLOVANSKI DELA v
ci pRj Švedskem premi-
eru
Predstavnik; Zveze klubov
in združeni Jugoslovanov na
Švedskem bodo 10. marca o-
Nadaljevanje na 3. strani
VREME
do nedelje, 14. marca 1971
Prvi krajec bo v četr-
t k, 4. marca, ob 302.
Napoved: bo spremen-
ljivo oblačno, še vetrov-
no, vmes bodo snežne
Plohe. Večje snežne pa-
davine bodo verjetno v
času od 3. do 11. marca.
Za tem se bo postopoma
otoplilo.
Alojz Cestnik
TADEUSZ ROŽEVVICZ
Ditiramb na čast tašči
Morje črnila prelili so pesniki
ko so oi>evali svoje izvoljenke
včasih podobne gosem
a drugič spet majskim teličkom
V svilo besed so ovijali
lastne in tuje žene
Toda noben rimač še ni spesnil
hvalnice njej ki je mati dekletu
tašči
Ona rodila je našo zarjo
o vi sinovi Apolona
ona ji stregla je kakor zenici v očesu
Ona prenaša na rokah sadove
naše brezglave ljubezni
ponoči vsa vdana vstaja
in tiho previja previja
Ona pripravi nam raco z jabolki
in speče krapa z nadevom.
Ona opere nam spodnje hlače
zašije nogavice
io gLitnb spet prišije na srajco
Spomladi je zraven ko belimo sobe
prezrači nam žimnice stepa preproge
o koliko drobnih opravkov jo čaka
V jeseni vkuhava sadje in zelje pospravi v kad
ko pa zapade sneg in zaškriplje mraz
najde za vnuka v omari jabolko
Včasih ji gre čez obraz
mračen zlovešč oblak
toda še božje oko se včasih namršči
Poglejte kdaj njene sive lase
sleherni las je en dan ena solza
ena jesen in ena pomlad
Ona bed: in skrbi
da ne bi ugasnil plamen domačega ognjišča
in z metlo prežene vešče noči
Ona oko in uho hiše
je stražnik vseh žlahtnih pravic in dolžnosti
Siva plenice za še nerojene
in je poslanec življenja na zemlji
Za vsako neslano šalo
skopljencev v humorističnih tednikih
za vse norčije zetov
ki pijejo (»za našo svobodo«)
prosite odpuščanja taščo
to staro ženo. ki steguje roke
da bi se ogrela ob domačem ognjišču
Do tal se sklonite
vi bedasti žrebci. ki rezgetate
ob tem spoštovanja vrednem imenu
in porecite s človeškim glasom.
»Mati pridite bliže« ______ . .
STRAN 2
TEDNIK — ČETRTEK. 4. marca 19^,
Nasia naloga: usmeritev
zasebnega kmetijstva
v blagovno tržno proizvodnjo
Zasebnemu kmetijstvu v
preteklosti nismo posvečali
zadostne pozornosti, s pre-
nekaterimi administrativni-
mi ukrepi smo ga celo hro-
mili. Posledice takšne politi-
ke so danes na dlani, ko ie
ta del proizvodnje sta.^niral,
ko je interes do kmetovanja
padel, blagovna tržna proiz-
vodnja pa se je zmanjšala
daleč pod realne možnosti.
Razmere, predvsem pa od-
nos do kmeta sta se v zad-
njem obdobju bistveno spre-
menile v prid kmeta, :n to
predvsem tistega, ki je že v
neki meri blagovni proizva-
jalec in tistega, ki se smele-
je odloča v smislu intenzifi-
kacije ali preusmeritve za
prehod iz naturalne na tržno
proizvodnjo. Priča smo ak-
tivnosti vseh odločilnih de-
javnikov v naši družbi, da se
kmetijstvu posveča vse več-
ja pozornost ter da se s po-
litično opredeljenostjo ter
posrednimi in neposrednimi
ukrepi nadomesti zamujeno
in tako zagotovi osnova za
h-trejši napredek te specifič-
ne panoge — kmetijstva.
Plod vseh dosedanjih raz-
prav na različnih nivojih v
občini in o katerih je bilo
m.nogo napisanega in spre-
govorjenega, bodo ukrepi, ki
jih programirajo kmetijske
organizacije in pristojni u-
pravni organi v občini. Svet
za kmetijstvo in gozdarstvo
skupšč'ne občine Ptuj je na
pretekli seji v petek, 26. fe-
bruarja 1971, razpravljal o
konkretnem programu in sta-
liščih sveta do usmerjanja
in modernizacije zasebnega
kmetijstva.
Iz .tega gradiva povzemamo
naslednja bistvena stališča:
za zadovoljevanje potreb tr-
ga nam je potrebna blagov-
na tržna proizvodnja, to pa
bomo dosegli s preusmeritvi-
jo ali intenzifikacijo zaseb-
nih kmetij, taVo da jih bomo
2 vrsto ukrepov privedli do
specializirane kmetijske pro-
izvodnje Kmetije bo potreb-
no kategorizirati v speciali-
zirane tine kmetij in jih dol-
goročno proizvodno usmeriti.
Ta usmeritev se mora ravna-
ti po usmeritvenih progra-
mih, k: jih bodo izdelale
kmetijske strokovne pospe-
ševalne službe za posamezno
ali več kmetij skupaj.
Taki usmeritveni orogrami
bodo obsegali ob prikazu se-
danjega stanja razvojni na-
črt kmetije v vsem njenem
fizičnem obsegu z ekonom-
iko rentabilitetnim računom.
V orogramih bo upoštevano
vse, na primer: povečanje :n
arondacija zemljišč kmetije
do zemljiškega maksimuma,
hidro in agromelioracijski
ukrepi, izgradnja in adapta-
cija gospodarskih objektov,
uvedba strojnih linij, naba-
va plemenske živine, obnova
trajnih nasadov, načrtna u-
reditev gozdov itd.
Svet za kmetijstvo in goz-
darstvo ie nadalje ugotovil,
da je za realizacijo in takšen
pristop k modernizaciji za-
sebnega kmetijstva potreben
velik napor, ki pa bo izved-
ljiv. Prisoten mora biti pred-
vsem intres kmeta, da bo po-
stal blagovni tržni proizva-
jalec in interes družbe. Iz
materialne osnove pa so v te
namene predvidena bančna
sredstva, sredstva hranilno-
kreditnih služb, skladi kme-
tijskih delovnih organizacij
in lastna sredstva, ki jih bo
kmet vložil v preusmeritev
svoje kmetije.
Med vse posredne in nepo-
sredne ukrepe, ki bodo vlo-
ženi v tekočem in naslednjih
letih v preusmeritev zaseb-
nega kmetijstva pa bo sti-
mulativno vplivala tudi
davčna politika v občini. Za
investicijska vlaganja ne gle-
de na vire se predvidevajo
občutne davčne olajšave, ka-
tere bo mogoče uveljavljati
že v tem letu.
Ob vlaganju v intenzifika-
cijo kmetij bo tildi pomem-
ben delež pri davčni olajša-
vi za tiste kmete, ki bodo da-
li otroka v kmetijsko šolo za
potrebe kmetije.
O vseh teh pomembnih u-
krepih v zasebnem kmetij-
stvu bodo tekle razprave na
bližnjih zborih volilcev, o
davčnih olajšavah pa več v
naslednji številki Tednika.
Inž. Miran GLUŠiC,
referent za kmetijstvo
Aktiv kmečke sekcije
Kmečka sekcija pri občin-
siki konferenci SZDL Sloven-
ska Bistrica si je postavila
mnoge naloge. Nekatere iz-
med njih so že opravljene,
druge še čakajo. Sekcija je
že dosegla določene uspehe
pri uveljavljanju kmetov v
političnem in gaspodarskem
življenju občine, vendar re-
zultati še vedno niso najbolj
zadovoljivi glede na število
kmečkega prebivalstva.
V prihodnje bo potrebno
utrditi vse sodobne oblike
kmetijske kooperacije med
obema sektorjema lastništva,
ki naj temelji na realni eko-
nomski osnovi in medseboj-
nih ekonomskih odnosih.
Prav tako bo potrebno mo-
bilizirati vse kmetijske stro-
kovnjake pri naporih za več-
jo produktivnost, moderniza-
zacijo proizvodnje, speciali-
zacijo, pri pospeševanju za
racionalnejše poslovanje in
boljšo organizacijo plasmaja
proizvodov.
Občinska skupščina bi mo-
rala skupno s kmetijsko in
gozdno organizacijo ter ban-
ko aktivno delovati v tej
smeri, da zbere ustrezna
sredstva, s katerimi bi v ob-
liki kreditov spodbujali po-
sameznike pri modernizacij
individualne kmetijske pj^^
izvodnje. Kmečka sekcija "t,
morala v prihodnjem obdolj;
ju tudi aktivno sodeloval
pri uvajanju starostnega j^,
varovanja kmetov.
Se vedno ni jasno, koli^,
kmetij v občini je sposobni
za vključitev v tržno gos^
darstvo, zato bo morala skuu.
ščina občine čimprej priprj.
viti študijo, koliko kme^^
gospodarstev je za
vključitev sposobnih in kj.
liko je kmetov, ki so potreb-
ni družbene pomoči.
V soglasju z občino, kIB^
tijskim kombinatom, gozi
nim gospodarstvom in de>
lavsko univerzo pa bi naj
izdelali program za izobraže-
vanje kmetov in kmeik«
mladine po panogah proi^.
vodnje. To akcijo bo vodi'
sekretariat sekcije, ki bo na
terenu zbral tudi Interesen-
te, -d
NESREČA NE
POČIVA
Pretekli teden so se zdra-
vili ali se še zdravijo v ptuj-
ski bolnišnici naslednji po-
škodovanci: Milan Muršif,
Vitomarci 30; Jože Horvat
Majski vrh 20; Aba Baligai,
Terbegovc: 33; Tatjana Ko-
kol, Skorba 14; Emil Krajnc,
Sovjak 9; Janez Vidovič, Ju-
rovci 5; Helena MežnariJ,
Sturmovci 25; Ivan Canjuga,
Ormož; Rozalija Soba, Ma-
kole 11; Danica Budja, Coj-
zova pot 11; Kristina Novak,
Središče ob Dravi 117; Mari-
ja Stebih, Zgornji Velovlali
13; Poldek Rodošek, Janški
vrh 10; Jože Gregorec, Brstje
44; Tomislav Crukovič, Lju-
tomerska 20, Ormož; Marija
Vrbančič, Bukovci 18; Fani-
ka Kršak, Goričanovec 29;
Marija Beden ik. Na dole 62;
Ivan Toplak, Vičanci 68.
-FK-1
PO NESREČI
PODLEGEL
POŠKODBAM
v sredo, 24. februarja, 8«
je nekaj minut pred deveto
uro dopoldne pripetila huda
prometna nesreča pred žele-
zniškim prelazom v Ptuju,
kjer je prišlo do trčenja med
kolesarjem Jožetom Horva-
tom iz Kicarja in avtomobi-
lom reg. št, CK 51-67, ki ga
je vozil Milan Smitran :z Ca-;
kovca. Horvat je dobil pri
padcu zelo hude poškodbe in
je med prevozom v ptujsko
bolnišnico podlegel. Preiska-
va je v teku. -FK-
Odborniki ormoške občinske skupščine so ostro nastopili proti seda-
njemu sistemu zdravstvenega zavarovanja kmetov
Program sprejmemo,
plačila pa ne
Prejšnji četrtek je bila v
Ormožu seja obeh zborov ob-
činske skupščine. Osrednji
točki dnevnega reda sta bili
razprava o osnutku progra-
ma zdravstvenega varstva
regije Maribor za leto 1971 in
aktualni problemi izobraže-
vanja z vidika poklicnega
usmerjanja.
Po razpravi o prvem vpra-
šanju so odbon^ki sprejeli
sklep, da program zdravstve-
nega varstva sprejmejo, ob-
čina pa se ne obvezuje tega
tudi financirati oziroma ga
bo financirala samo v okvi-
ru možnosti. Program zdrav,
stvenega varstva, ki je bil
predložen skupščini, namreč
nikjer ne navaja, koliko bo
občina morala plačati za nje-
govo realizacijo. To bi bilo
preveliko tveganje, če bi ob-
čina prevzela tudi plačilo, ne
da bi vedela za višino vsote
stroškov §e posebej v letoš-
njem letu, ko se proračun
občine zmanjša za nekaj od-
stotkov.
Ob tem vprašanju je po-
tekala zelo živahna razprava,
v kateri so ormoški odborni-
ki na.^^topili proti mačehov-
ski politiki do našega kme-
tijstva in še posebej do za-
sebnega kmeta. Ormoška ob-
činska skupščina je zmeraj
zmanjševala obremenitve
kmetov, da bi na tem pod-
ročju dosegla hitrejši razvoj.
Na drugi strani pa so rasle
dajatve za, na primer, zdravf-
stveno zavarovanje, ki so že
presegle občinski davek. V
istem času je občina gradila
šole. Zaznamovan je lep na-
predek na področju gradnje
infrastrukture (ceste). Na
področju zdravstva pa je
ravno obratno. Plačujejo več.
koristijo pa lahko manj. Pod-
črtali so potrebo po temelji-
ti proučitvi dejanske zmog-
ljivosti našega kmeta, ker te
visoke obremenitve postajajo
resna ovira razvoja kmetij-
stva ormoškega območja.
V osnutku programa zdrav-
stvenega varstva mariborske
regije, ki je sedaj predvidel,
pozneje pa bi naj tudi ures-
ničil ukrepe, s katerimi bi
prebivalcem te regije in to-
rej tudi občanom občine Or-
mož, zagotovil dobro zdrav-
stveno stanje. Program že v
uvodu ugotavlja, da je obseg
zdravstvenega varstva prila-
gojen zmogljivosti zdravstve-
ne službe in ničemur druge-
mu. Ne ozira se torej na e-
konomske zmogljivosti ko-
ristnikov zdravstvene službe.
Program zajema tri katego-
rije občanov, in sicer delav-
ske in kmečke zavarovance,
in tiste, ki niso nikjer zava-
rovani. Izrazili so prepriča-
nje, da je program strokov-
no dobro izdelan in bi bilo
lepo in prav. da bi ga tudi
izvedli. Vprašanje pa je, če
ima tudi materialno kritje,
ki bi ga ob sprejemanju pro-
grama morali poznati. Tudi
delovne organizacije ne mo-
rejo progfamirati brez fi-
nančnega načrta. Stanje po-
staja nevzdržno in imelo bo
ne samo ekonomske, ampak-
tudi politične posledice. Ne
bi bilo tako hudo, če bi se
naše kmetije praznile s tem,
da bi mladina in drugi de-
lavci odhajali v naše razvi-
tejše centre, hudo je to. da
odhaja tja. odkoder smo med
vojno dobivali največ in naj-
hujše udarce in tam ustvar-
ja profite in superprofite.
Doma pa pušča nerešena
vprašanja otroškega varstva,
zdravstva, šolstva itd.
Ponovno so se enotno za-
vzeli za nacionalno socialno
zavarovanje, ki bi v demo-
kratični socialistični družbi
enakopravnih ljudi potrdilo
in dokazalo, da smo res dru-
žba enakopravnih državlja-
nov, jr
CENE
PREHRANBENIH
ARTIKLOV
PRI PTUJSKI
»POVRTNINI«
ZELENJAVA: krompir 1.10;
čebula 2.60; rdeča pesa 2,00;
solata 4,00; ohrovt 2,00; zelje
2,30; fižol 6,50; česen 8,00; ki-
slo zelje 3,00;
SADJE: jabolka 1,60—3,50;
grozdje 7,00; banane 6,00.
oranže 5,00, limone 5,20;
OSTALI PREHRAMBNI
ARTIKLI: koruza 1,70; ajdo-
va kaša 7,00; prosena kaša
3,40; jajčka 0.&Q.
rrRDNIK — ČETRTEK. 4. marca 1971
STRAN 3
Kdaj konkret-
ne rešitve?
Zima je in narava pačiva.
Rastline so že jeseni zaklju-
file rast. odvrgle zelene de-
le (liste) v celoti, iglavci pa
le delno. Manj razvitim, ta-
^oimenovanim enokalični-
cam. odmro čez zimo nad-
j;enisiki deli. da le iz korenin
jačno spomladi novo življe-
nje. Umrtvičene so, ne po-
trebujejo hrane in je tudi ne
sprejemajo. Se nekatere ži-
vali spijo zimsko spa.nje, da
jini ni treba stikati za hrano.
Hi je je pozimi bore malo. Da
se zavarujejo pred lakoto,
odletijo ptice selivke v neza-
sfiežene. tople, južne kraje in
se spomladi vračajo. Osta-
lim pticam rešujejo dobri
ljudje življenje s tem. da
jim nastavljajo hrano, lovci
pa tudi divjadi, da imajo v
lovski sezoni več zaba\ie.
Človek in to kmečki, k: je
naravi najbližji, saj je odvi-
sen od njene dobrotljivosti,
tudi PO zimi več počiva, kaj-
ti nje^iv delovni urnik sta
zora in mrak Ko snežna o-
deja pokrije zemljo, neha z
zunanjim delom, hrani živi-
no, popravlja in nadomešča
orodje, obavlja koline, če si
Je imel pri čem zrediti pra-
šiča itd., ter nekako nabira
moči za delovno obdobje.
Cim pa malo skopni sneg. že
hiti na obdelavo zemlje.
Komu pa so moči opešale,
ali mu jih je morda že v pre-
teklem letu primanjkovalo.
Re bo mogel ustvarjati do-
brin v novi delovni dobi, je-
seni ne bo imel pospravljati
kakih pridelkov, bo z grozo
m v trepetu pričakoval zime.
Človeku ni dano. da bi se
lahko umrtvičil. ali zaspal
zimsko spanje in se spomla-
di čvrst prebudil, niti ne mo-
re zapustiti domače grude in
se preseliti v kraje z znosni-
mi razmerami, temveč hoče.
noče. mora preživeti rimo
tam. kjer je preživel ostale
letne čase. Kako jo bo pre-
živel osamljen in onemogel
kmečki človek, ostaja vedno
odprto vprašanje. Na papir-
ju se govori precej, dejansko
pa se stvari ne premikajo ni-
kamor. Stari, osamljeni hri-
bovski kmetje ne živijo več
človeka dositojno življenje.
Posest, kolikor ie imajo, ne
morejo obdelati; zemljišče.
Pa vemo, da ne da nič. če
ni obdelano. Torej z drugi-
mi besedami: posestvo je ka-
pital, ozir. temeljna glavni-
ca, iz katere lastnik zemlji-
šča črpa, s pomočjo vložene-
ga dela. dohodek in obresti
od v posest vložene glavni-
ce. Kjer pa eno zmanjka:
nor, brez zemljišča je nemo-
Soče ustvariti kmetijske do-
brine na eni. brez vloženega
dela je brezuspešno pričako-
vanje dohodka na drugi
strani. V drugem primeru je
oosestvo le v breme gospo-
dinjstvu, ker je obremenje-
fio z davki in drugimi obvez-
nostmi.
Dandanes imamo veliko
»neobdelanih zemljiSldh po-
vršin, kjer je nekdaj bujno
rastla koruza, se bohotila zla-
torumena pšenica, bili lepo
cveteče senožeti, krasne de-
teljne ploščadi, ali donosni
vinogradi in sadovnjaki.
Mnogo takih parcel že obra-
šča grmovje in trnje, ker
lastnik ni zmožen obdelave
in mu je pridelek skopnel.
Nekatere občine so podvze-
le dobrodelno akcijo, obiska-
li so gospodarsko bolne pre-
bivalce, jim podarili darove
in tolažbe. Ljudje pa želijo
in pričakujejo konkretnih re-
šitev njih bednega stanja.
J. M.
Kaj smo pripravili kmečki
ženi za 8. marec?
Jože Ambrož, odbornik or-
moške občinske skupščine, je
bil izvoljen v volilni enoti
Tomaž pri Ormožu. V imenu
svojih volilcev je na zadnji
seji obeh zborov skupščine
občine Ormož podal v zvezi
z novim zakonom o social-
nem zavarovanju kmetov ta-
ko pomembno in tehtno raz-
pravo, da smo se odločili
razpravo objaviti v celoti. Se
posebej zato, ker obravnava
zelo aktualen problem, ki je
med ormoškimi kmeti nale-
tel na veliko razburjenje in
je predmet razprav skoraj
vseh sej in drugih sestankov.
Posebna naloga zdravstve-
nega varstva je, zagotovit:
vsem prebivalcem čim bolj
popolno, smotrno in učinko-
vito zdravstveno varstvo,
prilagojeno potrebam in eko-
nomski zmogljivosti delov-
nega človeka. Globoko sem
prepričan, da je tako tudi
edino pravilno. Vsi vemo. da
ie zdravje naše največje bo-
gastvo, in kdor ga je izgubil,
si ga želi spet pridobiti. Prav
tako smo tudi vsi zdravi
dolžni prispevati določena
sredstva v ta namen. Edino
zdrav človek je sposoben
vztrajati in zbirati sredstva.
Ne bi pa smeli prezreti zad-
njega stavka v prej omenje-
nem odstavku, da naj bo
zdravstveno zavarovanje pri-
lagojeno ekonomski zmoglji-
vosti prebivalcev Morda bi
bilo ^.otrebno posvetiti več
misli programu samemu, kot
pa neprijetnim finančnim te-
žavam. Vendar vemo, da je
program tako strokovno iz-
delan, da mu nimamo veliko
dodajati. Izvedba programa
je naloga zdravstvene službe,
financiranje pa naloga nas
vseh saj tudi avtorji tega
osnutka za vsako zdravstve-
no storitev sproti določajo,
kdo je plačnik. Zato mi. pro-
sim, naj bo dovoljeno, da v
imenu vseh tistih, ki so mi
zaupali, da jih v tej skup-
ščini zastopam, opozorim na
nekaj zelo perečih zadev, ki
so se pojavile ob uvedbi no-
vega načina financiranja
zdravstvenega zavarovanja
kmetov.
Tovarišice in tovariši, mor-
da se spominjate, da je na
eni lanskih sej naše skupšči-
ne bilo na dnevnem redu po-
ročilo o delu regionalnega
zdravstvenega centra Mari-
bor. V razpravi o tem poro-
čilu je bilo precej govora o
našem kmečkem zavarova-
nju, ki je že takrat predstav-
ljalo glede na svojo nepopol-
nost veliko breme kmečkim
gospodarstvom. Predstavnik
regionalnega zdravstvenega
centra je takrat povedal do-
besedno tako: »Tovariši, da-
nes je zdravstvo drago, am-
pak zdravstvo bo vedno draž-
je.« Ta napoved se je res
stoodstotno uresničila. Mor-
da bi se kdo čudil, kako je
to mogoče. Toda če pogleda-
mo osnovno poročilo skup-
nosti zdravstvenega zava-
rovanja vidimo, da cene
zdravstvenim storitvam in
oskrbnim dnem v bolnišnicah
in zdravilom naglo narašča-
jo, število kmečlcih zavaro-
vancev pa stalno pada. Ra-
zumljivo je, da morajo rasti
prispevki tistih, ki še osta-
nejo zdravstveno zavarovani
ob prav nič povečanem kori-
ščenju. Ker pa istočasno do-
hodki kmeta prav nič ne na-
raščajo, večajo pa se mu tu-
di vsi drugi izdatki, bi mo-
ralo biti vsem jasno, da po-
staja takšno stanje za kmeta
nevzdržno, za kar pa se nih-
če ne zmeni. S tem bomo spet
napravili nepopravljivo ško-
do, kakor je bilo že večkrat
v preteklosti, in videti je. da
se iz tega nismo nič naučili;
zato pa se nič ne čudimo, če
imamo nerazvita območja in
nerazvite kmetije. Čudimo se
lahko, da jih sploh še ima-
mo. Godi se nam prav tako.
kot tisti suhi kravici. ki so
jo samo molzli in nič krmili.
Gotovo se še spominjate, da
smo na oni prejšnjih sej
imeli precej živahno razpra-
vo o podražitvi kruha. Ta
podražitev je bila malenkost-
na, vendar je morala naša
občinska skupščina dati so-
glasie. Za podražitev zdrav-
stvenega zavarovanja, ki
predstavlja mnogo večje o-
grožanie našega vsakdanjega
kruha, pa ni bilo potrebno
nobeno mnenje občinske
skupščine.
Glasila zavarovanja tudi
povsem jasno pišejo, da je
samoupravnost zavarovanja
poudariena tudi v tem. da
skupščine zavarovancev sa-
me določajo prispevne stop-
nie in nj potrebno soglasje
družb?nonolitičnih skupnosti.
Ali se nam ne zdi. da posta-
ja pariteta občine prav ne-
bogljena' Občina se o vseh
bremenih, ki jih nalaf^a svo-
jim občanom posvetu,ic z
njimi na zborih volilcev.
skupnost zavarovanja, ki na-
lag:a mnopro višia bremena,
pa srre mimo vseh predraz-
prav. Poglavje za sebe je tu-
di uvedba prispevka po šte-
vilu zavarovanih oseb. Zares
višek brezobcirnosti do šte-
vilnejših družin. Pred nami
je 8. marec, dan žena. Mar-
sikatera dobro situirana že-
na bb ta dan dobila krasen
šopek in dragoceno darilo.
Kakšno darilo pa smo pri-
pravili naši, od težkesa dela
in materinstva izmučeni
kmečki ženi, ki je rodila 5,
6 ali še več otrok? Takšno,
da smo ji za nekaj deset ti-
sočakov povečali izdatke in
ji tako še bolj trdno zakle-
nili vrata v razvitejše in do-
stojnejše življenje, ki bi ji
prav tako pripadlo, samo v
naši družbi ji ga ne privošči-
mo. Trdno sem prepričan, da
bi naša pot k razvitim bila
mnogo lepša in uspešnejša,
če bi malo bolj hodili z ra-
mo ob rami. Ker pa drug
drugega zametavamo, ni nič
čudnega, če nekateri morajo
biti zadnji in najzadn.ji.
Zdravstvo bo še dražje smo
slišali lani. to slišimo tudi
danes in mogoče tudi drugo
leto. Trdno pa sem prepri-
čan, da prihodnje leto, če bo
šlo tako naprej, marsikdo
izmed nas tega več ne bo
slišal, ker bo moral povezati
svojo culico in oditi s trebu-
hom za kruhom, da si kot
zadnji hlapec v tujini nab<*re
dovolj sred.stev, svoje polje
bo prepustil trnju in osatu,
svojo kmeti.io propadanju in
vedno manjši produktivnosti,
gručo svojih otrok pa stari
materi ter jesti in ulici. To-
variši, v.se to se •/.«■ dogaja in
nas sedaj zaradi tega še ne
boli glava, bolela nas pa
vsekakor bo.
Pri Tomažu smo imeli pred
kratkim konferenco SZDL,
na kater: so člani izrazili že-
ljo, da občinski odborniki
občasno poročajo svojim vo-
lilcem o svojem delu v ob-
činski skupščini. Odborniki
bodo to rade volje storili.
Prepričan pa sem. da bodo
volilci prav gotovo želeli po-
jasnila in obrazložitev no-
vega nc.Tina financiranja
zdravstvenega zavarovanja
kmetov. Zato prosim, če kdo
more (!). naj dovolj prepr'č-
Ijivo obrazloži, da bomo mi
in vsi naši volile- doumeli,
da je ta način zdravstvene-
ga varstva res pravičen, hu-
man in prilagojen potrebam
in ekonomskim zmogljivo-
stim prebivalcev ter dosto-
jen odraz družbe enakovred-
nih socialističnih delovnih
ljudi.
(Razpravo s seje skuo.šči-
ne berite, prosim, na dru2em
mestu.) jr
KDAJ ZOBNA AMBULANTA V TGA?
Ni novica, da si članj de-
lovnega kolektiva TGA Ki-
dričevo že nekaj let želijo
lastno zobno ambulanto, ki
bi naj delovala v okviru že
obstoječe obratne ambulante.
Ta nekaj let stara želja je
v zadnjih dneh spet doJjila
širši obseg, saj je o tem pred
dnevi razpravljal tudi delav-
ski svet podjetja, ki je med
drugim sklenil naročiti vse
informacije, ki so potrebne
za ureditev zobozdravstvene
ambulante v podjetju TGA.
da bi posredoval vse skupaj
nato odboru za varstvo pri
delu, ki je dolžan pripraviti
predlog za konkretno rešitev.
Delavski svet bi nato o vsem
tem razr)ravljal ter sklenil.
kaj storiti s to željo kolekti-
va, če je sploh  ure.sničljiva.
Zadeva okrog ureditve zo-
bozdravstvene ambulante v
tovarni je stara že 10 let.
Dolgo zadeva ni prišla na
dnevni red organov samo-
upravljanja, dokler kolektiv
spet ni na novo pričel raz-
mišljati o tem problemu Ka-
ko in kdaj bo to urejeno (če
sploh bo) je danes še težko
reči. Vsekakor pa člani de-
lovne skupnosti TGA Kidri-
čevo nujno potrebujejo tak-
šno ambulanto, ker mnc^i
člani izgubljajo mnogo de-
lovnih ur zaradi čakanja v
raznih zobnih ambulantah.
Kako bo zadeva urejena, bo-
mo še poročali. M. F.
TE DNI DOMA IN PO SVETU
Nadaljevanje s 1. strani
b iskal i švedskega premiera
Palmeja in ga seznanili z
ustaškim delovanjem in te-
roriziranjem naših delavcev.
Predstavniki zveze bodo v
pogovoru s Palmejem zahte-
vali, naj švedske oblasti u-
činkovito zaščitijo jugoslo-
vanske državljane. Kot je
znano, vršijo ustaški terori-
sti hud pritisk na naše de-
lavce, od katerih zahtevajo
»članarine«. Neki iugoslovan-
ski državljanki, ki je to od-
bila, so na kožo vrezali na-
pis »komunistična prostitut-
ka«. Zveza klubov upa. da bo
premier Palme pokazal za
njihove probleme in proteste
vso razumevanje.
PRIPOJITEV rEL.ISKE
BANKE
Na zboru Ljubljanske baci-
ke so potrdili pripojitev Kre-
ditne banke Celje z vsemi
podružnicami in ekspozitura-
mi k Ljubljanski banki, ki je
tako še okrepila svoj polo-
žaj. Kot je znano je k Celj-
ski banki sodila tudi podruž-
nica v Slovenski Bistrici
Na želje in pripombe ne-
katerih bank, po katerih naj
bi Ljubljanska banka spre-
jela tudi takšne integracij-
ske oblike, ki bi puščale pri-
pojenim bankam razen po-
slovne samostojnosti tudi
pravno, je direktor Niko
Kavčič dejal, da taka oblika
ne bi dala bistvenih predno-
sti v odnosih med banko :n
gospodarstvom, pač pa bi
odprla vrsto novih proble-
mov. Odločno pa ie direktor
zavrnil očitek o kakršnem-
koli regionalnem •zapiranju
banke.
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK. 4. marca I97]!
ŽENAM V KUNGOTl
OB PRAZNIKU
v Kunjjot; se aktivni de-
lavci pododbora SZDL ter
kulturno. prosveineKa druš-
tva ob pomoči mladine ter
ostalih vaščanov vneto pri-
pravljajo na praznovanje
dneva žena, kateremu v tem
kraju daiejo še poseben po-
udarek. Ob tej priložnosti
obiščejo starejše in bolne in
matere ter jih obdarijo s
s:kromnim darilom. Seveda je
to moč narediti le v kraju,
kjer delajo z voljo in vese-
ljem vsi član: razn;h odbo-
rov ter društev, ki se zave-
dajo svoje naloge in odgo-
vornosti. Martin Kiselak.
predsednik pododbora SZDL
Kungota, pravi, da so v okvi-
ru kulturno prosvetnega dru-
štva vsako leto organizirali
proslavo in majhno pog;)Sti-
tev za žene-matere. in da bo-
do skušali to storiti tudi to-
krat, ker ni orišlo do orvot-
no predvidene skupne oro-
slave med Kidričevim in
Kungoto. KO SZDL Kidriče-
vo je namreč obravnaval ta
predlog, vendar ni prišel do
konkretnega zaključka, kje
in kako letos organizirati
proslavo ob dnevu žena. Za
to skupno proslavo se je od-
bor SZDL Kidričevo navdu-
ševal predvsem zato, ker je
od letos dalje Kungota spet
priključena Kidričevemu in
se KO SZDL Kidričevo čuti
dolžna tudi do prebivalcev
Kungote Ker pa bo za Ki-
dričevo proslava v Kidriče-
vem. ^0 se oni odločili, da
bodo imeli svojo, seveda z
materialno pomočjo KO
SZDL Kidričevo. Proslava s
prosto zabavo bo v nedeljo,
7. 3. poooldne v dvorani kul-
turno prosvetnega društva.
Vabijo vse žene in matere iz
kraja, zadovoljni pa bodo, če
bodo prišli tudd iz Kidriče-
vega. M. F.
PRAZNOVANJE OB DNEVU ŽENA
V SLOVENSKI BISTRICI
V nedeljo, 28. 2., je bilo v
domu kulture v Slov. Bistri-
ci zabavno kot malo kdaj.
Kaj ne bi bilo. saj je minilo
že skorai celo leto, odkar so
se mnoge ostarele znanke in
soborke ponovno srečale. Nad
160 članic Društva upokojen-
cev in Zveze borcev iz Slov.
Bistrice in številnih okoli-
ških naselij se Je tukaj zbra-
lo, na sicer zgodnjem, ven-
dar toliko prisrčnejšem praz-
novanju dneva žena. Letos
so prvič praznovale ta praz-
nik skupno članice Društva
upokojencev in ZZB.
To veselo nedeljsko popol-
dne oa žene v Domu kulture
niso mislile samo na zabavo,
ampak so se ob tej priložno-
sti, kot že mnogokrat ob po-
dobnih trenutkih poprej,
spomnile s skromnim dari-
lom in šopkom cvetja, tokrat
že ostarele Novakove mami-
ce, ki ie v času NOB izgubi-
la dva svoja sinova.
V kulturnem delti progra-
ma se je predstavil še ženski
pevski zbor upokojenk, ki^so
kljub temu, da so se sestale
po dolgem odmoru, zelo lepo
zapele več partizanskih in
narodnih pesmi. Orkester
glasbene šole iz Slov. Bistri-
ce je izvedel nekaj svojih
del. Udeleženkam so se nato
predstavili tudi mladi reci-
tatorji osnovne šole »Pohor-
ski odred«. Mnogim nekda-
njim borkam in upokojen-
kam so se na očeh prikazale
solze sreče, ko so najmlajši
Bistričani, člani bistriškega
otroškega vrtca, izrekli pri-
srčne čestitke ob njihovem
prazniku, in jim ob tej pri-
ložnosti podelili še spomin-
ske obeske v podobi srca.
Veselo razpoloženje naj-
starejših občank ni preneha-
lo vse do poznih večernih ur.
ko so morale zaradi avtobus-
nih zvez zapustiti prijetno
družbo v prepričanju, da se
bodo prihodnje leto ponovno
srečale. Priz^nanje in hvalež-
nost pa sta za uspešno orga-
nizacijo praznovanja prejela
Zalika Kosi in Danica Sigel,
ki kljub skrbi za organiza-
cijo nista pozabili, da je to
tudi njun praznik.
VH
OB SLOVESU OD IVANA SKUHALA
IZ TRGOVIŠČA
21. februarja smo pri Ve-
liki Nedelji v lepem sprevo-
du spremili k zadnjemu počit
ku kmeta Ivana Skuhala v
78em letu njegove starosti.
Kakor danes mnogi, je tudi
pokojnik živel na svoji kme-
tiji v Trgovišču s svojo 74
letno življenjsko družico Mil-
ko, osamljen, brez mladih
delovnih moči. Otrok nista
imela. Do zadnjega si je ob
pomoči žene moral sam xir\,
skrbeti bori košček kruha,
Moral je opravljati vsa
kmečka dela in ie lansko le,
to pri nalaganju sena padel
z voza in si poškodoval hri
tenico, prsni koš in dobil
precejšnje notranje poškod-
be. Delati, vsaj težkih del,
ne bi smel. toda brez vseh
sredstev, je moral prijeti za
vsa kmečka dela, kar je pov.
zročilo, da je moral v »pred-
časno stalno upokojitev«. Po.
trpežijiv in skromen v vsem,
je voljno in požrtvovalno
nosil breme svojega stanu,
dokler ni opešal in ga sila
njegovega kmets'kega stanu
ni pritisnila k tlom. Ohra-
nimo ga v dobrem in trajnem
spominu.
J. M.

V preteklem tednu je ob-
činska strelska zveza imela
redno letno konferenco, na
kateri je ocenila svoje delo
za preteklo leto. Konference
so se udeležili delegati iz
strelskih družin, zastopnik
republiške strelske zveze
Franc Titan, predsednik obč,
ZTK Ptuj Albin Pišek, pred-
sednik DŠI pri OSS Ptuj Mi-
lan Zupane.
V poročilu ie bilo kritično
ocenjeno delo in uspehi. U-
gotovljeno je, da strelstvo v
zadnjih letih stagnira, da ni
več tiste aktivnosti med dru-
žnami. ker so nekatere še
samo na papirju in da je po-
trebno, da se delo v prihod-
nje obnovi, da se v delovnih
kolektivih morajo ustanovi-
ti družine kakor tudi, da bi
morala v vsaki krajevni
skupnosti delovati vsaj ena
družina.
Ena glavnih nalog v pri-
hodnje mora biti organiza-
cijska učvrstitev osnovnih
organizacij,   kvaliteten dvig
ter omasovitev strelcev v na-
ši občini. Mnogo naših osnov-
nih organizacij nimajo ni-
kakšnih priprav svojih strel-
cev ne izvajajo obveznih vaj.
ne pošiljajo zahtevanih po-
ročil, niti ne pošiljajo svojih
ekip na obvezna občinska
tekmovanja.
Na letošnjih občnih zborih
smo videli problematičnosti,
ki pa niso nepremostljive,
družine so si zadale obširne
naloge za obnovo aktivnosti,
in tako se morajo v tem letu
pokazati rezultati ob pove-
čanju aktivnosti. Potrebe do
razvijanju množičnosti v
strelskih organizacijah so vse
večje. Pomembna vloga, ki
ji pripisujejo družbenopoli-
tični činitelji pri razvijanju
vseljudske obrambne sposob-
nosti, postavlja pred nas no-
ve obveznosti. Potrebno bo v
letošnjem letu navezati stike
z osnovnimi in srednjimi šo-
lami ter pričeti osnovno pi-
onirsko delo. saj samo tako
bomo po letih  vzgojili  nov
kader, ki bo po gospodarskih
organizacijah in ustanovali
svoje delo nadaljeval, treni-
ral in tekmoval.
Kljub temu pa so tekmo-
valci v lanskem letu dose,?li
odlične rezultate na raznih
občinskih in republiških tek-
movanjih, kakor na raznih
srečanjih in dvobojih. Naj-
uspešnejši so bili Novak, Ra-
tajc, Pal, Mihelač. Cetl, Rašl,
Vrbnjak, Pulko, Pšajd, Kosi,
Kramberger Ivanovič in dru-
gi, med družinami pa so naj-
akti\Tiejše Turnišče, Kidriče-
vo, Železničar. Drava.
Med problemi, ki so bili
izraženi je tudi. da občinske-
mu strelskemu odboru pri-
manjkuje ustreznega kadra,
tako sodnikov kot trenerjev,
ki jih bo potrebno vzgo-'ti.
Pred leti je zveza izgubila
strelišče za vojaško puško in
kljub obljttbam, da bo zato
dobila ustrezno nadomestilo,
tega še do danes nima.
Tembolj je boleča izguba,
ker so si strelišče zgradili
člani sami, za kar so vložili
ogromno truda in prosto-
voljnih delovnih ur, sedaj pa
nimajo strelišča, na katerem
bi lahko trenirali.
Ravno tako je vprašanje
zaprtega strelišča za zračno
puško, kjer bi lahko član-
stvo vadiilo in verjetno še bo
ostalo, saj ni izgledov, da bi
lahko v doglednem času
zgradili, ni pa v Ptuju pri-
mernih prostorov, ki bi jih
lahko uporabljali.
Navzoči so izrekli zaupni-
co sedanjemu vodstvu za
trud in delo. Tudi letos bo
deloval na čelu s predsedni-
kom inž. Milanom Vogrin-
cem.
Kegljači »Drave« Ptuj so zborovali
V soboto, 27. februarja, so
se zbrali kegljači »Drave« nd
svojem rednem letnem obč-
nem zboru, na katerem so
pregledali svoje uspehe in
tudi neuspehe preteklega
leta.
Iz maloštevilne udeležbe je
mnogo sklepati. Na mnoga
vprašanja so bili dani odgo-
vori, na mnoga vprašanja pa
bo potrebno čakati in še ča-
kati. Zdi se mi prav, da v
kratkih obrisih opišem ke-
irljaški šport v Ptuju, ki je
po svojem obstoju že zelo v
»letih«.
V klub je včlanjenih 9
krožkov al' 143 aktivnih čla-
nov, ki žele dokazati javno-
Bti. da je tudi kegljanje ma-
sovni šport, kjer sodeluje PO
domače rečeno »staro in mla-
do«.
Od blizu gledano pa je ta
ivrst športa vezana na ve-
lika denarna sredstva, in to
je vzrok, da so zaprta vrata
naši mladini.
V ilustracijo naj navedem,
da klub zaposluje dva delav-
ca s polnim delovnim časom
z vsemi prispevki in dajatva-
mi. Samo za to porabi klub
mesečno okrog 200 starih ti-
sočakov, če temu dodamo še
ostale režijske stroške, se
povzpne navedena številka
tudi na 230 starih tisočakov
mesečno.
Na vprašanje, kdo vzdržu-
je in omogoča obstoj kluba,
je odgovor zelo kratek, sle-
herni član kluba, ki mora z
visoko članarino prispevati,
da se letno zbere nad dva
milijona starih dinarjev.
Posledice vsega tega pa so,
da poznamo kegljače Ptuja
le v zanrtem kegljišču Ptuja,
kjer nihče ne vpraša po nji-
hovih težavah in uspehih.
Uspehi so vidni le iz tek-
movanj, ki ga prirejajo krož-
ki med seboj. Vsak nastopna
tujih kegljiščih, kjer bi lah-
ko prav gotovo uspešno za-
stopali barve Ptuja, je zara-
di pomanjkanja finančnih
sredstev onemogočen
Na občnem zboru je bilo
predočeno, da dosedanji na-
čin vodenja kluba ni povsem
zadovoljiv, zaradi tega se
sprejme sklep, da se izvoli
nov odbor, ki naj bo sestav-
ljen iz članov celotnega klu-
ba.
Novemu odboru je pover-
jena naloga obdržati klub in
urediti delo kluba, kar pa
seveda ni lahka naloga.
Pri vsem navedenem se
nam vrine vprašanje, kdo so
člani kluba kegljačev. Smelo
trdimo, da so to delavci na-
ših delovnih kolektivov, ki
žele najti v svojem prostem
času razvedrilo na športnem
polju, za kar pa morajo od-
šteti dragocene in težko pri-
služene dinarje.
In na koncu, kaj lahko pri-
čakujemo, če novoizvoljeni
odbor ne bo mogel zaradi po-
manjkanja denarnih sredstev
obdržati kegljačev Ptuja v
enoti, lahko rečemo v eni
družini?
Kakšne bodo posledice, če
pride do razpusta kluba, je
odgovor na dlani: kegljači se
bodo zatekali v zakajene lo-
kale ptujskih gostišč. Veliko
se pričakuje od novega štiri-
steznega avtomatskega ke-
gljišča, ki bo za Ptuj velika
pridobitev, vendar ne za
športno kegljanje, ampak le
za »turistično«.
Pričakujemo, da bo nov
upravni odbor našel pot, ki
ne bo peljala kluba v propad,
ampak bo klub žel več uspe-
kov kot dosedaj. S-A
Pretepel jo je
Viljem Kamenšek iz Sto-
perc je decembra 1970 prišel
v Stoperce do stanovanjske
hiše št. 20 in se tam spri z
ženo svojega očeta, Ivano
Kamenšek. Med prepirom sta
drug drugega žalila ter je
takrat pobral na dvorišču kol
in z njim udaril po glavi
Ivano Kamenšek ter ji po-
vzročil lahno telesno poškod-
bo.
Na glavni obravnavi deja-
nja ni priznal, vendar je so-
dišče verjelo prepričljiv: iz-
povedi oškodovanke, ki je
svoje poškodbe dokazala z
zdravniškim spričevalom.
Sodišče je kot olajševalno
upoštevalo njegovo nekazno-
vanost in da je dejanje sto-
ril v razburjenosti ter mu je
izreklo denarno kazen v zne-
sku 500 din.
.j-EDNIK — ČETRTEK. 4. marca 1971
STRAN 5
Bo letos dograjen zadružni
dom v Grajeni?
Ze več kot 20 dolgih let
Jaka skelet zadružnega do-
jjia v Grajeni na dokončno
dograditev. Moramo poveda-
ti, da bi bil verjetno ta ske-
let že dograjen, če ne bi bilo
vmes prevelikega zavlačeva-
nja o lastništvu.
Zgradba zadružnega doma
je sedaj v upravljanju kra-
jevne skupnosti. Le-ta lahko
dom samo upravlja, medtem
ko je pravni lastnik občina
Ptuj. To pa nekaj le pome-
ni, zlasti v današnjem času,
Ico toliko govo-rimo o samo-
upravljanju z družbenimi
sredstvi, med katere prav go-
tovo lahko prištevamo tudi
zadružne domove.
Svet krajevne skupnosti se
resno zavzema, da bi se že
letos pričelo z dograditvijo
zadružnega doma v Grajeni.
Sami tej nalogi seveda niso
kos. Obstajajo pa seveda do-
kaj realne možnosti, da bi
dom z združenimi silami to-
liko usposobili, da bi lahko
služil namenu, za katerega je
bil zgrajen, to je. da bi se v
njem razvijalo kulturno in
družabno življenje kraja. Se
več. Ker je zgradba doma do-
kajšnjih razsežnosti, bo tu po
vsej verjetnosti uredilo svoje
poslovne oziroma trgovske
prostore eno od ptujskih pod-
jetij. V kraju sicer je trgo-
vina, ki pa že zdavnaj več ne
ustreza pogojem sodobnega
trgovanja.
Tudi prosvetno društvo v
Grajeni ima privarčevanega
nekaj denarja, ki so ga pri-
pravljeni prispevati za do-
graditev zadružne dvorane,
v kateri je skupaj z balko-
nom prostora za 700 sedežev,
in je tako ena največjih za-
družnih dvoran v ptujski ob-
fini — žal nedograjena in
zato neizkoriščena.
Prav zato bi kazalo, da bi
se za dograditev tega že to-
likokrat obravnavanega za-
družnega doma v Grajeni ka-
zalo zavzeti, še posebno, ker
bi tudi bilo mogoče urediti v
Prvem nadstropju dve lepi
družinski stanovanji, eno bi
nujno potrebovali učitelji v
Grajeni, ter bi zato lahko
svoj delež prispevala tudi
občinska skupščina Ptuj ter
tako rešila oziroma si zago-
tovila stalnega učitelja v
Grajeni, medtem ko bi dru-
So stanovanje naj pač finan-
c:ralo neko drugo podjetje v
občini ter ga dodelilo članu
kolektiva, ki ga najbolj nuj-
^0 potrebuje.
Iz vsega tega sledi, da bi
kraj z dograditvijo zadruž-
'lega doma precej pridobil,
ker bi v njem bila lepo ure-
iena trgovina, dvorana, ki bi
^Jla sposobna tudi 7.a prire-
janje večjih kulturnih na tu-
di družabnih prireditev, in
seveda tudi dve družinski
stanovanji. Prav družinskih
stanovanj v občini občutno
primanjkuje ter se menda že
samo zato splača zadružni
dom v Grajeni dograditi.
Vsako odlaganje zgradb: sa-
mo škoduje in stroški dogra-
ditve iz leta v leto naraščajo.
Ne smemo pozabiti, da je
bilo v temelje zadružnega do-
ma vloženega mnogo družbe-
nega denarja, še več pa kmeč-
kih žuljev, ki so za gradnjo
doma pred več kot 20 leti
prispevali precej lesa, izvr-
šili številne prevoze gradbe-
nega materiala, pa še z delom
so pomagali... f h
KAKO DOLGO ŠE
DESTERNIK BREZ AVTOBUSNE
ZVEZE
Prebivalci Desternika, po-
sebno tisti, ki se vsakodnev-
no vozijo na delo v Ptuj pa
tudi drugi, ki jih kličejo vsa-
kodnevni opravki v mesto ob
Dravi, tožijo, da si že dalj
časa prizadevajo, da bi vozi-
li avtobusi skozi Desternik
oziroma bi uvedli krožno vož-
njo tako, da bi vozil avtobus
skozi Desternik ter se v kra-
ju Gomilice zopet spustil na
cesto, ki pelje naprej v Tr-
novsko vas.
S tem bi namreč bili po-
vezani z redno avtobusno
zvezo kraji Desternik. Trnov-
ski vrh. Strmec, Vintarovci,
Zasadi in Janežovski vrh ter
bi imelo ugodnejše avtobus-
ne zveze približno tisoč lju-
di, kolikor jih živi v teh, si-
cer malce odmaknjenih kra-
jih.
Kot nam je pozneje pove-
dal Kari KRIVEC, učitelj v
Destemiku. sicer pa tamkaj-
šnji predsednik SZDL, da so
z avtobusnim podjetjem že
poskušali zadevo uredit:, žal
brez uspeha. Vsekakor dej-
stvo, da je cesta preozka in
da kot takšna ni usposoblje-
na za redni avtobusni pro-
met, ne drži. Sem namreč
prihajajo avtobusi, ki vozijo
učence osnovne šole na raz-
ne izlete po domovini, vendar
do sedaj še ni nobeden od
šoferjev ugotovil, da cesta ni
sposobna za redni avtobusiii
promet. _
Omeniti velja, da ozka ce-
sta tudi ni nerešljiv problem.
Le-to je možno tudi razširiti.
Potrebno je samo, da pride
buldožer, ki bo cestišče raz-
širil, ostalo pa bi naredili
cestni delavci, in kot smo
zvedeli, tudi prebivalci sami
so pripravljeni za razširitev
ceste prispevati nekaj pro-
stovoljnih delovnih ur.
Več kot na dlani je, da bi
avtobusno podjetje zelo u-
streglo vaščanom Desternika,
če bi skozi kraj odprli novo
avtobusno progo oziroma bi
sedanje avtobuse, ki vozijo
na progi Ptuj—Trnovska vas,
preusmerili skozi zgoraj na-
štete kraje. Potrebno je le
malce več razumevanja pa
posluha za potrebe in želje
vaščanov. fh
BREZ PREDSODKOV...
Nezaslišano! Kmetje v bi-
striški občini so kar čez noč
postali organizirana politič-
na sila. Tega sedaj noče nih-
če razumeti. In kaj vse so si
izmislili! Hočejo svoj obrat
za kooperacijo in še samo-
stojni obračun. To je pa že
preveč. Potrebno jim bo sto-
pit: na prste. Kaj pravite?
Deklaracije? Resolucije?
Sklepi konferenc? To vendar
počnemo že dve desetletji, in
zakaj bi ravno sedaj to mo-
ralo postati res?
Sicer smo pa tako vsi za
kooperacijo, samo za takšno,
v kateri kmetje ne bodo ve-
deli, kdo pije in kdo plača.
M. P. C.
Miodrag Petrovič-Ckalja je
trenutno najbolj popularen
Jugoslovan. Ne vem. kako bo
to dejstvo sprejel Mlča Orlo-
vič, vem le to. da imamo za
to zaslugo Slovenci, ki ne do-
volimo reči ničesar proti na-
šemu predsedniku ZIS. Pri
vsej stvari pa se mi zdi naj-
bolj čudno vneto zatrjevanje,
da Slovenci nimamo smisla
za satiro in humor... V tem
smo zagotovo pred brati.
DIREKTORJI
Vseh vrst direktorje ima-
mo. Najbolj pogosto takšne,
ki nočejo, da bi o njihovem
delu kdorkoli kaj vedel in
nekaj govoril. Imamo pa tudi
direktorje, ki prejemajo na-
grade, ker so njihova pod-
jetja konjukturna, pa še več
vrst direktorjev imamo. Za
enega sem mimogrede izve-
del pred dnevi. Baje jo je iz
Črne gore popihal z nad sto
starimi milijoni oroti Špani-
ji. Skoda, da nimamo tudi
direktorja, ki bi to lahko
preprečil.
Pa ne mislite, da sem z
vsem znanjem o direktorjih
že pri koncu. Se enega po-
membnega direktorja imamo.
Trenutno je popularen di-
rektor programa ljubljanske
televizije. Pravijo, da zna
vsak teden na tiskovnih kon-
ferencah povedati vse. le da
vsi BO¥iaarii vse narobe »za-
stopijo«. Težava je v tem.
da med novinarji ni direk-
torjev, ali pa. da direktorji
niso novinarji.
KIC-00000
Festivali so spet na poho-
du. V začetku sicer Se ne či-
sto pravi, vendar pa za silo
že bo. Iz Domžal so nam po-
sredovali »veliko gala pred-
stavo« jugoslovanskih kvali-
fikacij za popevko evrovizije.
Nekaj tednov pred tem do-
godkom so nam postregli z
vestmi, da česa podobnega
pri nas še nismo doživeli.
Prav zares, sedaj vsi verja-
memo. Cesa podobnega še
nismo doživeli. Glasovalci
sirom Jugoslavije pa so le
dokazali, da gredo vštric s
časom. Glasovali so za Kru-
noslava Slabinca, ne za po-
pevko. Krunoslava pa hote
ali nehote spremlja še umet-
ni.^ko ime Kičo. Upamo samo.
da oboževalke v Dubliru ne
bodo vzdihnile: KICH-
Jutri seja SO Slovenska Bistrica
Jutri se bodo spet sestali
odborniki skupščine občine
Slovenska Bistrica na 15.
skupni seji obeh zborov.
Dnevni red je naslednji:
1. Otvoritev in ugotovitev
sklepčnosti
2. Izvolitev dveh overova-
teljev zapisnika
3. Potrditev zapisnika 14.
skupne seje obeh zborov
sti v občini Slovenska Bistri-
ca v letu 1971
4. Ocene razvojnih možno-
5. Predlog proračuna za
leto 1971
6. Poročilo odbora za iz-
gradnjo :n obnovo šolskega
prostora
7. Poročilo sveta za druž-
beni plan in finance
— predlog odloka o stop-
njah občinskih prispevkov in
davkov
— predlog .^kleoa o ugoto-
vitvi kosmatega osebnega do-
hodka delavca ustrezne stro-
kovne izobrazbe iste dejav-
nosti, na podlagi katerega se
določa pavšalna in dejanska
osnova za odmero prispev-
kov in davkov od intelektu-
alnih storitev za leto 1971
— predlog odloka o spre-
membi odloka o določitvi
sredstev za financiranje vzgo-
je in izobraževanja
— predlog odloka o komu-
nalnih taksah
8. Poročilo sveta za gospo-
darstvo
— predlog odloka o prene-
hanju veljavnosti odloka o
najnižjih zneskih nagrad, ki
pripadajo vajencu
9. Predlog odloka o prepo-
vedi gojitve domačih živali v
določen-ih območjih in stano-
vanjskih zgradbah na območ-
ju občine Slov. Bistrica
10 Sprejem sklepa o skli-
cu zborov volilcev
11. Poročilo komisije za vo-
litve in imenovanja
12. Vprašanje odbornikov.
TEDNIK, VAŠ LISI
PRIHODNJE LETO
Asfalt do Grajene
Krajevna skupnost v Gra-
jeni je že v lanskem letu do-
ločila poseben odbor, kate-
rega dolžnost je zbrati po-
trebna finančna sredstva za
asfaltiranje ceste od Ptuja
do Grajene v dolžini 3,5 ki-
lometra. Del ceste proti Gra-
jeni je namreč že asfaltiran,
in sicer do mostu, ki pelje
prek potoka Grajene.
Kako daleč so z načrti in
s pripravami, nam je povedal
Bogomir VAVPOTiC, ki je
predsednik odbora za grad-
njo oziroma modernizacijo
ceste. Po predvidevanjih bo-
do vsa gradbena oziroma ze-
meljska dela vključno z as-
faltiranjem veljala kakih 140
starih milijonov dinarjev.
Skoraj polovico sredstev bi
naj zbrali vaščani v obliki
krajevmega samoprispevka,
ki ga že plačujejo. Predvide-
vajo, da bodo iz naslova kra-
jevnega samoprispevka od
zaposlenih, ki jih je iz Gra-
jene okrog 330, zbrali približ-
no 45 milijonov, 9 -nilijonov
od kmečke dohodnine, ostalo
pa pri delovnih organizaci-
jah, zlasti še pri kmetijskem
kombinatu, ki je že obljubil
svojo finančno pomoč.
Razumljivo ie, da vse to
še ne bo dovolj, vendar va-
ščani upajo, da bo nekaj pri-
spevala tudi občinska skup-
ščina, ostalo pa bi naj pri-
speval cestni sklad, ki vzdr-
žuje to cesto. Prvotno so si-
cer upali, da bodo z deli lah-
ko pričeli že letos, vendar so
realnejše možnosti, da bi as-
faltiranje opravili prihodnjo
pomlad. Letos bi pripravili
potrebne načrte. fh
STRAN 6
TEDNIK — ČETRTEK. 4. marca ig,.
Pusto¥aiij@ v Ormožu
Pustovanie in ves direndaj,
ki pride med nas vsako leto
je končno srečno za nami.
Pustne norčije, ki smo jih
lahko Videli prejšnji teden v
Ormožu, si je ogledalo lepo
število Ormožancev in okoli-
čanov. Manjkalo pa tudi ni
gostov iz Ptuja, Ljutomera in
sosednjih hrvaških občin.
Lepo vreme, ki se je poka-
zalo v dopoldanskih urah je
tik pred začetkom karnevala
pretrgal mrzel in oster ve-
ter tako da je marsikateri o-
b-?kovalec doživel najbolj
mrzel dan letošnje zime. Ra-
dovednost pa je bila gotovo
močnejša od mraza, ker no-
beden ni zapustil svojega
prostora ob robu ceste. Vsak
je hotel biti čim bližje po-
v'>rki, ki se ie pomikala čez
Mestni trg.
Skupine so bile zelo pestre
in so med drugim prikazale
protest proti republiški izo-
braževalni skupnosti, ker je
nameravala ukiniti financi-
ranje B izobraževalnega pro-
grama. Ormoško klavnico, ki
so jo pred nekaj meseci uki-
nili, pa so na letošnji pustni
torek tudi pokopali. Upajmo,
da ne za vedno! Med števil-
nimi drugimi karnevalskimi
skupinami, ki so prikazovale
aktualne dogodke v zvezi z
devalvacijo dinarja itd. je bi-
lo tudi mnogo kurentov in
drugih posameznih mask, ki
so skupaj popestrili karne-
valski sprevod.
Najbolj smo vsi pogrešali
karnevalsko kroniko, ki je
prejšnja leta bila v središču
pozornosti. To, da letos kro-
nike ni bilo, je gotovo posle-
dica omahovanja pred pri-
reditvijo, ko so razpravljali
ali karneval bo ali ne in se
zadnji trenutek   odločili za
prireditev. Pohvaliti gre pri-
reditelja, da je kljub teža-
vam le organiziral karneval
in s tem ohranil tradicijo s
pripombo, da se na prireditev
te vrste in odločanja o njej
naj v bodoče lotijo malo prej.
V času vedno večje prisot-
nosti turističnega gospodar-
stva v Ormožu, bi bilo po-
trebno razvijati take »praz-
nike« in tudi martinovanju
posvetiti več pozornosti. Lan-
sko leto smo že lahko videli
skromne začetke in upamo
lahko, da se bo iz leta v leto
razvijal v pestrost, zanimi-
vost in ne nazadnje poseb-
nost. Vprašanje financiranja
teh prireditev pa naj prevza-
mejo tisti, ki imajo od tega
največ koristi; mislimo dani
nobenega dvoma, da so to go-
stinci, ki sedaj samo prista-
vijo lonček.
Karnevalski sprevod pa ni
bila v Ormožu edina pustna
manifestacija. Za učence os-
novne šole je ormoška Zveza
prijateljev mladine organizi-
rala v kinodvorani zelo uspe-
lo otroško maškerado. Tudi v
vseh osnovnih šolah in otro-
ških vrtcih ormoške občine
so ta dan bili malo manj res-
ni in praznovali pusta tako
kot se za ta praznik tudi spo-
dobi, jr
Množica radovednežev
Pogreb klavnice
Prekinitev financiranja B programa na karnevalu
Nasvet
Vaša deklica potrebuje novo
obleko, z vašim denarjem pa so
težave. Odločite se vendarle
Za nakup, a kupite za starost,
ki ne presega 10 let. največ pol
metra blaga dvojne širine.
Potem pa ukrojite oblekico
brez rokavov, kot jo vidite na
sliki in krojnem načrtu.
Najbolje bo, če bo enobarv-
na, ker bo mogla obleko kom-
binirati z enobarvnimi ali pi-
sanimi puloverji in bluzicami.
Lahko pa si pomagate tudi s
svojim starim kamgarnastim
krilom, ki ste ga že siti, ker
ni več moderno, ozko je pač,
za otroka pa bo kot nalašč.
Številke: 2. — hrbet, 4. —
spodnji del prednjega dela, 3.
— zgornji del prednjega dela,
9. — žep in 8. — preklop žepa.
Seveda lahko obleko poeno-
stavite In zavržete žepa. ki sta
bolj zapletena za šivanje.
Humor
Skladatelj: »No, kaj pra-
vite k moji skladbi?«
Kritik: »Dolgočasna je, da
sem kar zaspal.«
Skladatelj: »Izvrstno, saj
je uspavanka.«
»Tatjanca, tvoja domača
naloga je spet napačna. Ali
nimaš nikogar, ki bi ti po-
magal? Morebiti brat?« hoče
zvedeti mlada učiteljica.
»Ne,« zatrdi Tatjanca, »to-
da verjetno ga bom kmalu
dobila.«
Dva prijatelja se srečata
ob kozarčku. Pa modruje e-
den:
»Večina žensk ima tri no-
ge: dve srčkani, majhni, s
katerima tekajo okoli, in e-
no veliko, na kateri bi rade
živele.«

Solidne prekinitve (oka,
krajše in daljše, nudimo
ob vsakem času. Stalni
odjemalci imnjo pred-
nost.
Strankam se priporoča
jugoslovanska elektrodi-
stribucija.
Na rob letošnjemu]
kurentovanju    I
Uvodoma naj zapišemo, da;
so si organizatorji letošnjega
enajstega ptujskega Iruren-
tovanja zaslužili vse prizna-
nje, kajti organizacija prire-
ditve, v . kateri sodelujejo
»igralci« iz celotnega ptuj-
skega območja in od drugod,
ni lahka zadeva in potrebno
je precej volje, energije, da
ne rečemo tudi entuziazma.
Kljub temu pa bi radi, ne z
namenom, da bi priredite-
ljem kaj očital:, ampak bolj
z namenom, da bi bilo na-
slednje — dvanajsto kuren-
tovanje še boljše, tako z vi-
dika organizacije kot tudi z
vidika nastopajočih in ne na-
zadnje tudi meščanov Ptuja,
ki se. žal, pri okrasitvi hiš,
zlasti oken niso najbolje od-
rezali, posebno na trgih in
ulicah, kjer je bilo največ
gledalcev, ki so prišli od bli-
zu in daleč, mnogi tudi ne
prvič in upati je. da tudi ne
zadnjič.
Dejstvo je, da se kurenta v
vsej njegovi demonski veli-
častnosti ne moreš naveliča-
ti, kakor se ne naveličaš po-
mladi, sonca, cvetja, zelenja
in drevja, v katerem se že
pretakajo predspomladanski
sokovi, ki prebujajo rastlin-
stvo v življenje. Tisoči gostov
so se letos sicer do solz na-
smejali pustnim šemam, zla-
sti tistim, ki so smešile naše
gospodarstvo, posebno še pa-
dec dinarja kot tudi integra-
cijske poskuse, ki v ptujski
občini ne morejo prav oži-
veti in če kje že zaživijo, se
zopet kažejo stremljenja po
dezintegraciji, kar še zlasti
velja za kmetijstvo. Vmes so
bučali kurentov! zvonovi., da
je bilo njihov glas slišati da-
leč tja po Ptujskem in Drav-
skem polju, ki naj prebudi v
zemlji rodovitnost...
Številni gledalci so letos
namreč ugotavljali, da niso
videli zlasti v karnevalskem
sprevodu »nič novega«, IzvIn
nega, razen morda tistih sku.
pin. ki so prikazale devalTa.
cijo dinarja. Nastopajoči ^
morali dati mnogo več ^
udarka lepoti maske in ^
stima. kajti maske v ber*
ških capah res niso najbo^
»izvirne« ter zanimive, t«i
zato nikakor ne sp©da.j«i v
sprevod, tudi ne v karnev^
ski ter bi jih zato morali oe.
ganizatorji kurentovanja i«,
ločiti iz povorke.
Drugo je to, da so bili pre-
veliki odmori med nastopa-
jočimi, ko so bili trgi in uli-
ce nekaj časa prazni in lju-
dje so že mislili, da je ku.
rentovanja konec, ko se j«
naposled le prikazala nova
skupina. Zlasti je bilo to
»praznino« opaziti med tisU.
mi skupinami, ki so prikaza-
le gospodarstvo oziroma ko
so nastopale maskirane in
miotorizirane skupine delov-
nih organizacij. Najbrž bi
tudi te skupine morali voditi
organizatorji, kot je bil pri-
mer za etnografske skupme.
Ta spodrsljaj bi kazalo v bo-
doče odpraviti.
V času sprevoda skupin, ki
so nastopale v dopoldanskem
in popoldanskem sprevodu
po mestnih ulicah in trgih
smo bili še pred leti navaje-
ni, da je napovedovalec po
mikrofonu in po zvočnikih,
ki so bili razporejeni po tr-
gih in ulicah, gledalce sproti
obveščal o prihodu posamez-
nih skupin, njih pomenu,
značilnosti pa tudi s komen-
tarjem. Letos so bili teh na-
povedi menda »deležni« samo
tisti obiskovalci, ki so bili
na Trgu mladinskih deloAmih
brigad. Ostali trgi :n večja
zbirališča niso bila ozvočena
ter je bilo zato čutiti nekaki
ter je bilo zato čutiti nekak-
šno mrtvilo. Obiskovalci so
tako bili prikrajšani za živo
besedo, ki bi pojasnila po-
men in vsebino likov in sku-
pin, pa tudi nekaj zgodovine
iz davnih dni, ko so kuren;tJ
preganjal: starko zimo in ča-
rali v deželo pomlad in dobro
letino.
Končno ni odveč spomniti,
da bi zlasti v najbolj pro-
metnih ulicah in trgih izlož-
be trgovin in obrtniške de-
javnosti morale kazati več
pustnega razpoloženja.
fh .
ygpNIK — ČETRTEK. 4. marca 1971
STRAN 7
j^a Dežnem bo odslej svetlo tudi ponoči, med hribe pa je zarezana
cesta, ki sicer ni ravna in bela. In ko bodo zasvetile prve žarnice, bo-
^0 ljudje, ki so vajeni trdega življenja, stopali lepši prihodnosti na-
proti . . .
Ljudje so si nadeli težak križ
Prav gotovo bo mnogim iz-
jve«el zapis o preprostih
jjudeh z Dežna nekam v pra-
lno. Predvsem tistim, ki jim
^ svet elektronike blizu, ti-
jtim, ki ob vsakdanjih opra-
vilih ne pomislijo, da nekje,
jje tako daleč, ob večerih še
redno ljudje posedajo ob pe-
trolejki in pomodrujejo o
jutrišnjem dnevu. Vsi ljudje
^ morali nekoč občutiti ti-
jti prazni haloSki dan, ko ve-
Domačini in monterji so si za trenutek oddahnili... ^
ter zaveje skozi rebri in osu-
ii nekaj krp rodovitne zem-
lje. Morali bi čutiti vprašaj,
ki ie namenjen jutrišnjemu
toevu. marsikaj bi morali...
Dež.no je zaselek, razvlečen
m grebenu, ki se V2^enja
nad Makolami kakih dvajset
kilometrov od Slovenske Bi-
drice. Tu in tam seže kak-
ža© posestvo v globel, tu in
tam kakšna hiša. bolj ver-
jetno pa »gorca«. To je kraj.
kjer ie doma šmarnica, kraj.
kier mestni človek najprej
tačuti tesnobo, potem pa ga
prevzame romantika, ki pa
ii tod zagotovo ni mesta. Živ-
ljenje terja svoje in živeti je
treba, kakor se kdo znajde
in koliko ima moči.
Na bistriškem obratu Elek-
tra Maribor-okolica so mi
»ovedalL da bodo pričeli z
elektrifikacijo še zadnjega
zaselka v občini. Dolgo je že
tega. ko smo nazadnie govo-
rili o tem. Potem so me pre-
senetili z novico, in podal
Sem se z monterji proti Ha-
lozam. Fičko je »grizel« zad-
aje metre novo izorane ce-
ste, nekje izza ovinka pa je
brnel buldožer. Izstopiti je
feilo treba. Poti pa še ni bilo
konec. Napotili smo se še ne-
kaj sto metrov naprej. Delo
i« čakalo že od prejšnjega
*^e. ke so monterji in do-
»*>ačini opravili najtežji del
f>osla. Od transformatorja v
tiolini, pa do vrha so poteg-
•^ili električne žice. ki so se
**^etlikale v jutru. Prav po-
lteno 3£ zapihalo. Domači
fantje in možje so «pet na-
deli žico prek ramena, vzeli
pot pod noge in monterji z
njimi. Z velikega bobna je
počasi izginjala aluminija-
sta gmota. Drogovi so golo
strmeli kvišku, tisti namreč,
k: so še čakali, da jih bodo
povezali z žicami.
Trenutek počitka sem iz-
koristil za razgovor z vodjo
skupine monterjev Herma-
nom Vidrihom, ki je za po-
dobne stvari že star maček.
Povedal mi je, da že dolgo
niso na novo »vlekli elektri-
ke«, in menda spet ne bodo
tako kmalu, kajti območje
bistriškega obrata bo, razen
posameznih hiš, elektrifici-
rano. Med pogovorom je da-
jal napotke zdaj temu zdaj
onemu. Precej je potrebno
narediti
Leden veter je zapihal, tak,
ki prepiha do kosti, možje
pa so še krepkeje pljunili v
roke. Dekleta so od nekod
prinesle pletenko, potem pa
še same prijele za delo. Ve-
liko pridnih rok je potrebno
za tako pomemben posel.
Vsak trenutek je dragocen,
čas ko naj bi zabrlela prva
žarnica pa je vedno bolj bli-
zu ...
Ob iužini sem spregovoril
še z Ivanko Lori>er. ki je
blagajničarka elektrifikacij-
skega odbora.  Povedala mi
je. da so pri skupščini občine
v Slovenski Bistrici že leta
1969 vložili prošnjo za po-
moč pri gradnji. Odobrili so
dva stara milijona, preosta-
nek pa bodo zbrali sami. Šti-
rideset tisočakov mora od-
šteti vsaka hiša, vsakdo pa
si mora seveda oskrbeti še
električno napeljavo v svo-
jem domu.
Možje so spet prijeli za de-
lo, z Ivanko pa sva še kram-
ljala. Na Dežnem so se tudi
odločili, da si bodo uredili
cesto. Vsaka domačija mora
prispevati za buldožer po
petdeset starih tisočakov.
Največ bodo prispevali v le-
su. Dežno sodi v okvir kra-
jevne skupnosti Makole, zato
me je tudi zanimalo, kaj je
prispevala njihova skupnost.
Pa kaj bi o tem. Pomagaj si
sam in ... Baje so bili v za-
četku celo proti, menda so
na enem koncu potrebovali
še četrto žico, saj pralni stro-
ji in televizija ne delajo naj-
bolje... Na Dežnem pa so
hoteli elektriko, ne tisto za
pralne stroje in televizorje,
tisto za vsak dan.
Spomnil sem se celo dovti-
pa, ki ga je malo prej pove-
dal nekdo, da je na Dežnem
dvaindvajset hiš, imeli pa
bodo štiriindvajset žarnic.
Seveda ne bo čisto držalo, pa
tudi če bi bilo res?
Saj ima tudi ta poslednji
zaselek v občini pravico do
tega, kar je milijonom vsak-
danjost.
Ljudje bodo s težavo zmo-
gli breme, ki so si ga nadeli.
Najprej elektrika, potem še
cesta povrhu vsega. Marsi-
čemu se bo potrebno odreči,
toda tega so tod že vajeni.
Imeli pa bodo nekaj čisto
svojega, nekaj, ka-r so želeli
že pred desetletji, pa tudi
takrat, ko je pri nas vladala
parola: V VSAKO HiSO E-
LEKTRIKO. Kaže. da so se
teh krajev izogibale tudi pa-
role ...
Potem sem posedel pred
nekdanjo viničarijo. ki ji da-
nes pravimo »gorca«. :n z Ja-
kcrt>om Babšekom, ki ie tod
dočakal oseminšestdeset let.
pokadil cigareto. Nekaj svet-
lega je bilo v njegovih očeh.
pomembnega. Tu in tam si je
pogladil bi-ke. od nekod pa
je prišel glas: »Le pazite Ja-
ka, kai boste povedali. Zdaj
boste prišli v »cajtenge«!«
To pa naju ni motilo pri
razgovoru. Ob njegovem pre-
bivališču so postavili visok
drog, žice pa tečejo vzdolž
hiške. Toda Jaki ne bo .sve-
tila žarnica. Zadovoljen je s
svojo petrolejko, ki mu je
zvesto služila dolga leta. Po-
tem sva stopila v izbico ob
topli štedilnik in Jaka, tako
mu vsi pravijo, mi je pripo-
vedoval o ljudeh, ki bivajo
tod, o dobrih ljudeh. Sest
starih tisočakov občinske
podpore dobiva. Upa, da bo
kaj več, ko bo dopolnil se-
demdeseto leto. Pripovedo-
val mi je o svojih dveh urah,
ki sta viseli na steni in mu
vsaka en teden preganjal:
čas. Ljudje so jih bili že za-
vrgli, pa jih je popravil in
vsako uro ga premoti neko-
liko hreščeč glas. Pravil mi
je tudi. da vedno najde do-
volj dela. Ves vinograd je že
bil obrezal. In tako leta te-
čejo proti sedemdesetim, ko
naj bi dobil malce več pod-
pore . .
Spet sem  se  znašel  med
»elektrifikatorji«. Vzdušje je
bilo veselo in delo se n ko-
mur ni zdelo pretežko. Le
nekaj dni jih še loči od slav-
nostnega trenutka. Seveda
ne smem pozabiti povedati,
da bo vsega omrežja okoli
štiri kilometre al; 110 dro-
gov. Monterji b^.do opravili
še eno pomembno delo. Ve-
liko oči je uprtih vanje in ko
bo prvič zasvetilo, bo hva-
ležnost še večja. Ti ljudje
znajo biti hvaležni ...
V dolino sem za spomin
ponesel resje, ki je kot pre-
proga prekrivalo breg ob poti.
Naslednji dan je snežilo.
Domačini m monterji se ni-
so dali ugnati. Veliko delo bo
kmalu opravljeno. Vsaj za
trenutek bo pozabljeno veli-
ko breme, ki so si ga na Dež-
nem letos nadeli. Zagorelo
bo nekaj žarnic, ki bodo kot
kaplje v morju, tu in tam pa
bodo iz radijskih sprejemni-
kov zadonele poskočne do-
mače viže.
Na Dežnem bo odslej sve-
tlo tudi ponoči, med hribe pa
je zarezana cesta, ki sicer
ni ravna in bela. In ko bodo
zasvetile prve žarnice, bodo
ljudje, ki so vajeni trdega
življenja, stopali lepši nri-
hodnosti naproti.
Danilo Utenkar
Jaka s svetilko, delo in tihožitje na tem delu Haloz
IZBIRA JE ODPRLA V JURŠINCIH
NOVO SAMOPOSTREŽNO
TRGOVINO
V nedeljo zjutraj je bila v
Juršincih predana svojemu
namenu nova samopostrežna
prodajalna, ki jo je zgradilo
v tem kraju TP Izbira iz
Ptuja,
Na" otvoritveni slovesnosti
so spregovorili o pomenu no-
ve sodobne prodajalne Bru-
no Valentin, direktor TP Iz-
bira, Zdravko Turnšek, pred-
sednik OK SZDL Ptuj. in
Martin Slodnjak. predsednik
KS Juršinci.
Prvi kupci so bili z novim
objektom izredno zadovolini,
saj so si lahko ta dan v bi-
feju, ki je v siklopu samopo-
strežnice. tudi brezplačno n^-
vlažili grla.
Potreba po zgraditvi take-
ga objekta, ki je stal IZBIRO
okoli 64 milijonov S din. le
bila v Juršincih nedvomno
prisotna. Bivša Izbirina pro-
dajalna je bila namreč doslej
v manjšem in funkcionalno
neprimernem prostoru.
Kot smo izvedeli od prvih
kupcev, so občani tega dela
Slovenskih goric TP Izbiri
Slovenskih goric TP Izbira
iz Ptuja zelo hvaležni, da jim
je zgradilo tako lepo in nuj-
no potreben trgovski objekt.
OBČINSKI ODBOR
RK KIDRIČEVO
Osnovna organizacija Rde-
čega križa Kidričevo se pri-
pravlja na občni zbor, ki bo
12. marca 1971 v osnovni šoli
Kidričevo. Pričakovati je, da
bo to zelo zanimiv zbor RK
predvsem zato, ker so se k
organizaciji RK Kidričevo
priključile organizacije RK
Kungota in Lovrenc na Dr.
polju. Vsekakor .se bo aktiv-
nost na področju krvodajal-
stva in sploh programa pove-
čala, če bodo tesneje sodelo-
vale oziroma skupno delova-
le. Videti je, da postaja Ki-
dričevo nekak center v tej
regiji, saj so že priključile
tudi nekatere druge organi-
zacije v Kidričevem.
O rezultatih bomo §e po-
je obsodilo Vili j a Perneka it
Ptujske gore zaradi enega
kaznivega dejanja tatvine io
dveh ' aznivih dejanj majhne
tatvine na enotno kazen eno
leto in devet mesecev zapo-
ra.
Pernek je avgusta 1970 vzel
v Ptujski gori iz osebnega
avtomobila dr. Ivana Soda
hlače ter 430 din in 16 av-
strijskih šilingov.
Julija pa je v garderobi
samskega doma v Kidriče-
vem vzel iz zadnjega hlačne-
ga žepa 100 din last Ivana
Firšta.
Septembra 1970 pa je Per-
nek v Majšperku vzel s ko-
lesa žensko torbico, žepno
svetilko in plastično mrežo,
vse last Marije Eberli.
Pred sodiščem je Pernek
vsa dejanja priznal, pri od-
meri kazni pa je sodišče šte-
lo kot obteževalno njegovo
predkaznovalnost za istovrst-
na kazniva dejamja, kot olaj-
ievalao, oa iiciznaoje.
KAZEN ZA TATVINE
Občinsko sodišče v Ptuju
STRAN 8
TEDNIK — ČETRTEK, 4. marca I97,u
OBLJUBA DELA j
DOLG
stric mi je obljubil, da mi
bo kupdl za rojstni dan uro.
Ker je še nisem imela, sem
bila obljube zelo vesela.
Dnevi do mojega rojstnega
dne so se strašno vlekli. Na-
posled je prišel težko priča-
kovana dan. Zjutraj sem do-
bila od staršev in sestre le-
pa darila. Toda nič se ni da-
lo primerjati z obljubljeno
uro.
Nagnilo se je že proti ve-
čeru, strica pa še ni bilo od
nikoder. Postala sem nestrp-
na. Ali res ne bom dobila ure,
ki sem si jo tako želela? sem
se spraševala v mislih. Toda
odgovora ni bilo. Bila sem
razočarana nad stricem, saj
je dotlej še vedno držal ob-
ljubo. Od žalosti so mi sto-
pile solze v oči. Tedaj je pre-
trgal telefonski zvonec tišino.
Očka ie dvignil slušalko, ne-
kaj časa poslušal, potem pa
mu je obraz nenadoma pre-
bledel. Povedal nam je, da se
je stric hudo ponesrečil. Pa
le ni kriv stric, da ni prišel,
sem pomislila.
Ko sem naslednji dan obi-
skala strica v bolnišnici, sem
ga našla vsega v mavcu. Kar
prestrašila sem se. Povedal
mi je, da se je ura pri ne-
sreči zdrobila. Zopet so mi
stopile solze v oči, a sem jih
zadržala, saj stric živi in mi
bo mogoče kupil drugo.
JOŽICA JEZA.
7. b razred,
Podlehnik
LEŠ IN MIŠ
Bilo je v tistih časih, ko
so se živali pogovarjale. Ne-
kje je živela majhna miš.
Nekoč je našla kristelni ka-
men. To je zvedel slon in no-
vica se je hitro razvedela. Na
ušesa je prišla tudi levu, kra-
lju živali. Na vsak način je
hotel dobiti ta kamen, ven-
dar ga miš ni hotela dati.
Odšla sta pred sodnika, ki bi
naj razsodil, čigav je kamen.
Oba sta trdila: »Jaz sem na-
Sel kamen, zato je moj.«
Sodnik je bil pameten mož
in je vedel, kaj mora storiti,
zato je vprašal leva: »Vaša
visokost, kje ste našli ta ka-
men?« »Pod rjavo bukvo,« se
le zlagal. Potem je poklical
■odnik miš. »Kje si ti našla
kamen?« »Pod visokim dre-
vesom.« Sodnik je spoznal,
da je našla kamen, ki le bil
v resnici diamant. miS.
Da se resnica prav spozna,
|c treba slišati dva zvona.
IRENA KAJZOVAR.
6. c razred,
osn. šola Majšperk
NA KOLINAH
Koline smo imeli v soboto.
Zgodaj zjutraj smo zvabili
prašiča iz svinjaka. Mesar se
je vrgel nanj. Prašič je bil
močan in skoraj mu je ušel.
Toda  mesar mu je zasadil
nož v vrat. Vila se je kri,
mama jo je »lovila«.
Potem smo prašiča polili s
kropom, ga nasmolili in »ha-
rali«. Nato smo mu odsekali
glavo in ga obesili za zadnje
noge. Razsekali smo ga na
dvoje. Medtem je mama
spražila kri. Sli smo iest. Ko
smo se najedli, smo prašiča
razsekali na kose. Mesar mu
je izrezal jetra, da jih je sta-
ra mama spekla. Kose mesa
smo nasolili. Potem smo de-
lali klobase. Nekaj mesa smo
razdelili sosedom in sorodni-
kom. Mama je skuhala do-
bro večerjo, ker smo zvečer
pričakovali goste.
Ko so prišli, smo jedli, pi-
li in se veselili pozno v noč.
STANKO LESJAK.
4. razred osn. šole
Lovrenc na Dr. polju
NAŠ RAZRED
Naš razred je v prvem nad-
stropju. V njem so klopi, fla-
nelograf. peč, pet oken. ta-
bla, omara in učenci. Spre-
daj je tabla, zadaj pa omara.
NS^eni strani visijo slike in
na drug: strani so obešalni-
ki. Zgoraj je strop, spodaj pa
tla.
DARINKA TRAVNIKAR,
2. razred osnovne šole
Lovrenc na Dr. polju
NAŠ POTOK
Naš potok se imenuje Pol-
skava. Izvira izpod hribčka.
Teče po ravnini. V potoku ži-
vijo ribe in žabe. ob njem
pa so race in gosi. Otroci se
kopajo in igrajo, žogajo in
škropijo. Odrasli lovijo ribe.
MAJDA KRAMBERGER.
2. razred osnovne šole
Lovrenc na Dr. polju
MOJA MAMA
Rodila se je v majhni vasi
revnim staršem. Njena mama
je umrla, ko je bila še mla-
doletna. Takrat je morala po
svetu s trebuhom za kruhom.
Sla je v mesto. Tam ni bila
dolgo. Vrnila se je in se po-
ročila k sosedu. Tam je de-
lala in garala, nazadnje pa
umrla. Bila je še mlada. Za-
pustila in umrla? Vrni se!
veselja in smeha. Toda ve-
selja brez mame ni. Mama,
vrni se, ne moremo živeti
brez tebe! Zakaj si nas za-
pustila in umrla? Vri: se!
Radi smo te imeli in te ima-
mo! Kako vesel je bil tvoj
nasmeh! Kako nežne so bile
tvoje roke. ko si nas obje-
mala! Vrni se in bodi vesela
z nami!
Vem. da je tvoj čas minil
in da so naše misli in želje
neizpolnljive sanje. Ti se ne
moreš vrniti
Zinka Stonjšek. 6. b r.
osn. šole Zelale
Zinka. drugega sestavka, o
katerem pišeš v svojem pi-
smu, ni bilo v ovojnici. Lepo
te pozdravlja urednik.
VERONIKA 2I2EK:
Mamici
Sladko je tvoje ime.
mehke so tvoje roke,
zlato je tvjje srce,
maijiica moja.
Mile so tvoje oči,
v njih le dobrota blesti,
težke so tvoje skrbi,
mamica moja.
Ljubim te res iz srca,
ti si zaklad mi sveta,
dražja si mi od zlata,
mamica moja.
In za ljubezen gorko,
ki mi žrtvuješ jo vso.
srčna naj hvala ti bo,
mamica moja.
Mamicam za 8. marec
Spet prišel bo 8 marec,
praznik naših ljubih mamic,
ki za nas tako se trudijo,
da vse roke imajo žuljave.
Vsakdanji kruh nam režejo,
delijo z nami si veselje, ža-
lost
in vem, da jim tudi je hudo,
če jih otroci ne ubogamo.
UČITELJICAM ZA DAN
ŽENA
Ah, povedala bi vam rada,
kako se meni zdi.
kaj učiteljice so nam,
ki še v šolo hodimo.
Vzgajate in učite nas,
vsak dan se naučimo nekaj
novega
in kakor druge mamice ste
nam.
zato v šolo radi hodimo.
Brigita Vtič, 8. razred
osn. šole Majšperk
MODERNA
GOSPODINJA
V KUHINJI
Za gospodinjo je važno, da
ima vse, kar potrebuje, pri ro-
kah. S tem si prihrani mnogo
časa in napora.
Potrebuje pa marsikaj.
1. Gumijaste rokavic^, da si
ščiti roke, kadar čisti zelenja-
vo in sadje in kadar pomiva
posodo z detergentom ali čisti
peči na olje.
2. Stroj /a mletje svežega ali
ostanke kuhanega ali pečenega
mesa.
3. Lesen valjar za različno
testo, posebno še za domače
rezance.
4. Lesene, ne pa kovinske
kuhalnice, ker po kovinskih
dobi jed neprijeten priokus.
5. Kuhinjske škarje za reza-
nje piščanca ali slanine.
6. Strgalnik z različnimi luk-
njicami, za sadje, limono, suh
kruh in zelenjavo.
7. Strojček za stepanje snega
iz beljakov ali sladke smetane.
8. Tri cedila: za testenine, za
juho in manjšega za čaj.
9. Različne odpirače za ste-
klenice in konserve.
10 Poseben nož za lupljenje
krompirja.
11 Slfok nož za rezanje tort
in mazanje nadeva.
12. Nekaj praktičnih stvari:
ploščo z luknjami za shranje-
vanje jajc, več vrst lopatic iz
plastike, pribor za solato in o-
bročke za krofe in kekce.
Razgovor
z upokojencem
Frido Modic, strugarski moj-
ster, je odšel v zaslužen pokoj
z novim letom 1964. Skupaj je
nabral 39 let delovne dobe,
nekaj kot privatni obrtnik,
drugo pa v rednem delovnem
razmerju, nekaj pa tudi kot
udeleženec- NOB s priznano
dvojno dobo. ki mu je prizna-
na od 2. 2. 1942. leta, torej
skoraj od samega začetka.
V Videm, kjer ima svojo hi-
šo, se je priselil iz Maribora
in sicer na priporočilo oziroma
po nasvetu zdravnika, da se
mora odseliti na podeželje,
kjer je zrak bolj čist ter ni
nasičen z vsemi mogočimi
monoksidi in drugim. Pravi,
da se je tu že zdavnaj akli-
matiziral, da mu okolje prija
pa tudi ljudi se je že navadil
in kot vemo, ima mnogo pri-
jateljev, zlasti še v zeleni bra-
tovščini pa tudi med športni-
mi ribiči. Ribiški trnek nama-
ka že polnih 23 let in ima pol-
no resničnih ribiških doživlja-
jev pa tudi v lovski družim
Leskovec je včlanjen že 20 let.
Te  vrste  razvedrilo  mu  še
posebej sedaj prav pride,
ima časa na pretek, pa tu^
sicer ne bi mogel doma za zj.
pečkom mirovati, preveč jj
navezan na naravo in njen«
življenje, bodis: v zimskih me.
secih ali v praletni vročini.
gozdu in ob vodi pa je vedno
tako mirno in spokojno. Sicei
pa njegove roke tudi doma ne
mirujejo. Našel sem ga ravno
pri obrezovanju brajd, sicer pa
je tudi urejevanje cvetličnega
parka pred njegovo hišo ni^
gova skrb, vrtnice pa njegov
ponos.
Pogovor je nanesel besedo
tudi na tisti čas, ko je po za-
konu zapustil svoje delovno
mesto in svoje delovne tovari-
še. Povedal je, da mu je bilo
v začetku precej dolgčas, ved-
no mu je nekaj manjkalo in
mislil je na svoje prejšnje de-
lovne obveznosti in le sčasoma
se ^e sprijaznil, da so prišla
leta, ko je treba prepustiti de-
lo mlajšim.
Danes se je na življenje upo-
kojenca že povsem privadil.
Kljub temu pa še rad obišče
svoje nekdanje sodelavce, da
se pogovorijo o svojih veselih
pa tudi bridkih življenjskih
izkušnjah. Njegov bobi je gle-
danje športnih prenosov na
televiziji. Razumljivo, da navi-
ja za »domače« nogometno mo-
štvo »Maribor«., žal pa v pre-
tekli nogometni sezoni teh svo-
jih ljubljencev na mogel gle-
gati na malem zaslonu, ker te-
levizija nogometnih srečanj ni
prenašala.
Je tudi starešina lovske dru-
žine Leskovec ter dolgoletni
blagajnik krajevne organizaci-
je ZB NOV v Vidmu. Ne ra-
zume, zakaj je bil nekaterim
borcem NOV ukinjen poseben
občinski dodatek, še zlasti, ker
življenjski stroški skokovito
naraščajo, pokojnine pa vse
bolj zaostajajo za cenami. Po-
sledica tega pa je, da si mo-
rajo upokojenci rezati tanjši
kruh kot tisti, ki so še danes
v rednem delovnem razmerju.
fh
ORMOŽ : MURSKA
SOBOTA 5:6
v četrtek, 25. februarja sta
se v prijateljski tekmi pome-
rili ženski rokometni ekipi iz
Murske Sobote :n Ormoža.
Obe so sestavljale mlajše in
starejše mladinke. Tekma se
je pričela ob 15. uri in gostje
so takoj v začetku povedle
in kazalo je. da Ormožankam
slabo kaže. Gostje so vodile
skozi vso tekmo, vendar je
Ormožankam uspelo izenači-
ti rezultat, na koncu pa je
kazalo, da se bodo gostje mo-
rale sprijazniti s porazom-
Toda zopet sta padla dva go-
la v korist gostij. Ormožan-
ke so napele vse sile in zo-
pet se je Sobočankam zatre-
sla mreža. Tako je manjkal
samo še en zadetek do izena-
čitve rezultata, toda Ormo-
žanke so popustile, nakar je
sodnik odpiskal konec in
tekma se je kcnčala z rezul-
tatom 6:5 v korist Sobočank
V igri domačink je bilo ve-
liko lukenj, ki iih niso vede-
le izkoristiti. Upajmo, da bo
s temeljitim treningom pri-
dobljeno, kar je bilo izgub-
ljenega. TK
TJK Ormož : Polet
13:15
Rokometno moštvo TJK
Ormož se je skozi vso zimo
temeljito pripravljalo na no-
vo sezono v letu 1971. Mo-
štvo je pričelo trenirati na
prostem pod vodstvom tre-
nerja Staneta Caviča čim je
skopnel sneg. Telovadba je
veliko pripomogla k priprav-
ljenosti moštva. Cavič je svo-
je varovance skrbno priprav-
ljal na napore, kj jih čakajo
v novi sezoni. To so pokazali
že na prvi tekmi s »Poletom«
iz Murske Sobote, ki igra
trenutno v slovenski ligi.
Ormoško moštvo je nasto-
pilo v postavi: Ožek. Žemljic.
Sulek. Golob. Polak. Kolarič.
Korošec   Znidarič in Borak.
Tekma je bila zelo zani-
miva, kot je v Ormožu še ni-
smo videli. Rezultat ie bil
13:15 v korist gostov, torej
velik uspeh za ormoške tek-
movalce
,fnNlK — ČETRTEK, 4. marca 1971
STRAN 9
Antigona -
Ifagedija plemenite človečnosti
v ANTIGONI nastopajo in
jj spovračajo dogodili, ki so
znani zlasti iz So-
foklejevega KRALJA EDIPA
' Ajshilove SEDMORICE
PROTI TEBAM.
Dejanje v ANTIGONI se
namreč začne pred sončnim
y2hodom tistega dne po zma-
gi Tebancev nad Argijci. V
{em bratomornem boju sta
padla Polinejk in Eteokel. ki
jta se borila na čelu obeh
vojska. To sta bila sinova
jjralja Edipa in njegove ma-
tere in žene Jokaste, kate-
iriii hčeri pa sta tudi Antigo-
jpa in Izmena. Njun stric
iKreon prevzame zdaj oblast
nad Tebami in njegovo prvo
vladarsko dejanje je, da u-
kaže ilovesno zakopati Eteo-
l(la, medtem ko je Polinej-
i!U prepovedal čast pogreba.
Kljub kraljevi prepovedi, pa
se Antigona odloči, da po-
koplje svojega brata. Kralj
jo zaradi tega obsodi na gmrt.
Z njo hoče umreti tudi se-
stra, ki pa ni kriva upora in
ni sodelovala pri simbolič-
nem pokopu, zaradi česar jo
Antigona tudi zavrne. Zanjo
prosi, zaman seveda, zaroče-
nec Hajmon, kraljev sin, ki
zato obupa. Antigono, ki do
konca veruje, da je bila nje-
na človeška dolžnost, poko-
pati mrtvega brata, pa najsi
je bil zagrešil zločin, zapro
v skalnat grob, kjer se obesi.
A kralju je vedež Teirezias
medtem prerokoval zlo: ne-
kdo iz kraljeve družine bo
mrtev. Kralj se zboji, zato
hoče osvoboditi Antigono.
Toda prepozno — medtem že
pride vest, da je kraljev .sin
Hajmon mrtev. Od žalosti se
usmrti tudi kraljica. Sele zdaj
spozna Kreon svojo blodnjo
in. pogreznjen v noč obupa
in gorja, prosi tolažbo zad-
njega dneva — smrt.
ANTIGONA je tragedija
plemenite človečnosti. Hoče
nas predvsem prepričati o vi-
soki vrednosti človeške oseb-
nosti. Pravica človečanstva
je najvišji zakon, tako govo-
ri Sofoklej, eden izmed prvih
glasnikov demokratične ideje
v starem veku in najbrž prvi
literarni tvorec, v čigar delih
je ta ideja našla izraza. Ta
poudarek humanitete ie ne-
dvomno eden izmed vzrokov,
zaradi katerih je ANTIGO-
NA BLIZU tudi današnjemu
človeku.
ANTIGONA sodi v vrsto
tistih velikih trpink in hero-
jev, tistih silnih ženskih likov
ki so v moči. da povrnejo
zgubljenemu, omahujočemu
bitju ponovno vero v člove-
ka. Njen odpor proti tiraniji
in nečlovečnosti je večen.
Sofoklejeva tragedija AN-
TIGONA je eno največjih in
najdovršenejših del trag'čne
umetnosti vseh časov.     MP
Antigona — tragedija ple-
menite človečnosti
Predstava je namenjena
počastitvi praznika žena.
196 DESTERNiŠKIH ŠOLARJEV
TEKMUJE ZA iNGOLIČEVO BRALNO
ZNAČKO
Kot v številnih šolah v
Ptujski občini tudi šolarji v
osnovni šoli v Desterniku že
nekaj let tekmujejo za Ingo-
ličevo bralno značko. Letos
se je v to tekmovanje vklju-
čilo 196 učenk in učencev,
fcar je skoraj polovica vseh
učencev v desterniški šoli.
Za bralno značko tekmuje-
jo učenci vseh razredov in
innogi med njimi si bodo le-
tos priborili že zlato bralno
značko. Zanimivo pri tem je.
<ia se na šoli prijavlja za to
tekmovanje v branju knjig
iz leta v leto več šolarjev.
Lani je na primer tekmovalo
^56 učencev, ki so vsi tudi
Drejeli značke oziroma so
l>rebrali določeno število
^Jijig. ki je pogoj za dosego
t^Ra priznanja. Važnejše kot
značka pa je prav gotovo to.
se mladi rod tudi s po-
■^očjo knjig, ki jih prebere,
j^^i za življenje in bodo ta-
^0 zrelejši zapustili šolske
^Jopi ter se spoprijeli z živ-
'ienjem. ki jih še čaka, oz!-
■'oma je pred njimi.
Kot nam je povedal Franc
"JCrinc. ki je na tej šoli že
t>olnih 19 let; od tega osem
kot ravnatelj, imajo v šol-
ski knjižnici nekaj nad 2500
raznih poljudno .znanstvenih
knjig, zlasti pa še dela vseh
slovenskih pisateljev in knji-
ževnikov, ne manjkajo pa tu-
di dela književnikov iz dru-
gih republik in svetovno zna-
nih klasikov. Šolsko knjižni-
co tudi vedno donolnjujejo
oziroma dokupujejo knjige,
ki izidejo. fh
NESREČA
NA SRBSKEM TRGU
v petek, 26. februarja, se
je približno ob 8 20 pripetila
lažja prometna nesreča na
Srbskem trgu v Ptuju, kjer
sta trčila osebni avtomobil
reg. ?t. MB 389-85. ki ga je
upravljal Dušan Sla vik iz
Ptuja, in osebnim avtomobi-
lom MB 456-17, ki ga je
vozil Janez Kolarič iz Gaje-
je vozil Janez Kolarič iz Ga-
jevc. Pri nesreči je nastala le
materialna škoda brez teles-
nih poškodb. -FK-
8. marec -
mednarodni dan
naprednih žena
Ko v sončnem jutru
prvi cvet pomladi
sem prinesel mami
za njeno skrb in njen nasmeh,
sem ves predan
občutil materinski dan.
Ko šolar sem domov prinesel
zastavo svobode, napredka,
sem ves v radosti
užival dan mladosti.
Ko nas v tovarni je zajela
ideja skupnosti in složne borbe,
sirena je zapela
nam prvomajski dan,
naš praznik dela.
Ko človek trga s sebe
oklep temačnosti, nasilja,
nam v širni svet pošilja
poziv svobodnega že veka
za dan pravic človeka.
Ko Zemljan ponosno zrem v vesolje.
častim junake trdne volje,
heroje znanosti in borbenost duha,
dan Združenih narodov sveta.
Človek je strašan,
če mu v roke daš orožje,
pa če bori se za prof it
ali za kraljestvo božje.
Ko bombe padajo na žene in otroke,
ko nam grozi uničenje atomskega rodu,
ves svet ogorčeno zahteva
za vse leto dan miru.
Danes pa slavimo osmi marec,
ki ga borbena ženska deklarira
kot skupni dan vseh naših dm.
Tu se najlepši dan začenja
človeka polnega življenja,
ki v svetli duši mu izvira
humanost in bolest sveta,
naš skupni praznik dan žena.
V. K.
Ali že veste?
človek se je veliko
vojskoval
Zgodovinarji so izračunali,
da je u.lo od leta 3600 pred
n. štetjem do danes — to-
rej v skoraj 5600 letih — kar
14.531 večjih ali manjših
vojn. V tem dolgem obdobju
je bilo mirnih, torej brez
vojn. le 292 let. Iz teh podat-
kov lahko ugotovimo, da so
v vsakem letu izbruhnile po
tri vojne in da je na vsakih
19 let vojskovanja prišlo po
eno leto m.iru.
Največja epidemija
Dandanes se najbolj boji-
mo epidemij. To je ored
kratkim dokazala tudi epi-
demija kolere, ki Je razsajala
po nekaterih državah Jugo-
vzhodne Azije in je grozila
celo Evropi. S hitro zdrav-
niško intervencijo ie b'la za-
trta žc v korenu. Tudi ne-
koč ?o Doznali velike eoide-
mije kuge. k' pa so ^evecia
terjale neprimerno večje šte-
vilo žrtev. Tako je najstraš-
nejša epidemija, ki je kdajkoil
zadela Evropo, bila epidemi-
ja kuge v času od leta 1347
do 1351. Tedaj je kuga terja-
la kar 25 milijonov človeških
žrtev.
Krave z zobnimi
protezami
Živinorejci v Nebraski
(ZDA) so opazili, da nočejo
krave, ki imajo kak poško-
dovan zob. piti hladne vode.
da se nočeJo pasti, da hirajo
ter d?jejo manj mleka. Ko
so jim nato na poškodovane
zobe dali krone so si krave
kmalu opomogle in v dvaj-
setih dneh pridobile 14 do 16
kilogramov na teži.
Največja sladkovodna
riba
Na i večja sladkovodna riba
je arapain. k doseže celo
petmetrsko dolžino in 200 ki-
logramsko težo. Arapajn živi
v brazilskih rekah in je ce-
njen v krajih kjer živi, kot
izredno okusna riba.
Koliko je bivolov
na svetu
Na svetu je približno 100
milijonov bivolov, čeprav jih
je v Evropi vedno manj. Po
drugi svetovni vojni, ko jih
je bilo še 600.000, se je šte-
vilo do leta 1961 znižalo na
500.000 živali. Na daljnem
vzhodu pa je Tedalje več bi-
volov. To vojni jih je bilo
na tamkajšnjem področju 62
milijonov, leta 1961 pa že
76 milijonov. Največ bivolov
imajo v Indiji — 54 milijo-
nov. V Evropi je največ bi-
volov v Bolgariji: 190.000-,
Romuniji več kot 100.000, Gr-
čiji 70.000, Jugoslaviji 60.000;
Italiji 20.000; v Albaniji in
na Madžarskem pa po 2000.
Bivoli so močnejši kot voli,
uporabljajo pa jih prven-
stveno kot vprežno živino.
Bivolice dajo precej mleka,
ki močno diši in vsebuje ve-
liko količino maščobe. Bivol
ni pri hrani izbirčen in ne
potrebuje nikakršne poseb-
ne nege. Njegovo meso je u-
žitno. Gojijo ga v predelih,
kjer vlada suša in pomanj-
kanje.
Pot Zemlje okoli
Sonca
Zemlja se vrti okrog Son-
ca s poprečno hitrostjo 30
kilometrov na sekundo. Po-
leg tega se Zemlja s sončnim
sestavom vred vrti okrog
središča galaktičnega osvet-
ja s hitrostjo 273 kilometrov
na sekundo. Sončni sestav
ootrebuje več kot 200 mili-
jonov let. da enkrat popolno-
ma obkroži to osvetje.
Priredil: F. K.
PTUJ : PUCH-
-VOITSBERG 4 : 4
v nedeljo so ptujski šahi-
sti nastopili zadnjič v tek-
movanju Inter lige, kjer so
kljub oslabljeni postavi do-
segli neodločen izid. Rezul-
tati so bili naslednji: Pod-
krajšek. Seruga. Rudolf in
Zupančič so zmagali, Bohak,
Majcenovič, prof. Cič in Se-
dlašek pa izgubili. Vsekakor
je presenetljiv poraz Bohaka.
Zal se tekmovanja niso ude-
ležil: Malešič. inž Kneževič,
Skarja in Fijan, kar bi ne-
dvomno pripomoglo k zmagi
in s tem k boljši uvrstitvi.
Končna uvrstitev ekip ie na-
slednja: Maribor. Celje. Ge-
meinde. Branik, Humanic I,
Ptuj. Styria. Kovinar, Puch
in Humanic II.
Ekipa iz Ptuja si skupno s
Styrio deli 6.-7. mesto, kar
ie nedvomno uspeh za tek-
movalce, obenem oa dobro-
došlo tekmovanje v zimskem
času pred oričetkom rednega
tekmovanja v slovenski ligi.
anc
TEDI\lfK, VAŠ LIST
STR/JV 10
TEDNIK — ČETRTEK, 4. marca
PEAllL BIJCK
Otroška radost
Ko gledamo v otroška lica
ne oziraje se na raso in si>ol.
vidimo vedno enak pogled,
pogled, tako ganljiv v svoji
veselosti, svojem čudenju,
svojem zaupanju m varnost:
do ljubezni. Otroci so ne-
verjetno sposobni odpuščati
in nadaljevati ljubezen; tudi
takrat, ko ni več razlogov
zanjo. Zelo težko je v otro-
škem srcu ubiti ljubezen. To-
da tudi to moremo napraviti.
In ko smo to naredili, ko o-
trok ve da je prevaran, se
rana v njegovem srcu nikoli
več ne zaceli.
Ne potegujem se za nežno,
sentimentalno ljubezen do o-
troka. Zdravi otroci bodo
prej ali slei pobegnili od
takšne ljubezni. To morajo
storiti, da bi odrasli. Rast pa
je tisto osnovno, če otrok ho-
če živeti. Ljubezen, ki je po-
glavitna za rast. je nesebična
ljubezen, ki ne terja nikakrš-
nega odgovora razen v otro-
kovem lastnem razvoju.
Ne poznam večje življenj-
ske radosti kot videti otroka,
da raste, duhovno in telesno.
Videti, kako se drobceno bit-
je, tako zaposleno samo s se-
boi spreminja v odgovorne-
ga, marljivega, aktivnega
človeka. Otrok je srečen, če
se čuti svobodnega, živi pa
pod čvrsto, toda pravično di-
sciplino. V tem primeru se
bo otrok navadil na samo-
disciplino.
Materino ljubezen moremo
šteti za nekaj varnega, za ne-
kaj, o čemer ne smemo nikoh
podvomiti. Materinska ljube-
zen najbolje ozdravi udarce
in padce na spolzkih tleh.
Materinska ljubezen je po-
dročje zaščitnika, zaklonišče
pred vsemi tegobami tega
sveta
Toda tudi očetova ljubezen
Je potrebna za otrokov raz-
voj. Oče najbolje izraža lju-
bezen, s tem da otroka nikoli
ne razočara. Popolna iskre-
nost v odnosu do otroka, iz-
polnjevanje obljub (ali pa o-
pravičilo če jih ni moč iz-
polniti) vzbujajo v otroku za-
upanje do očeta, zaupan.1e z
vsem srcem — to so osnove
otrokove varnosti. Kajti vsak
otrok občuduje svojega oče-
ta in želi. da bi bil vreden
očetove ljubezni. In nasprot-
no?
Družinsko življenje more-
mo ocenit: z ozirom na otro-
kovo obnašanje zunaj doma:
po načinu kakšen je otrok v
odnosu do tujih ljudi. Ce se
otroc! počutijo doma varne,
če zaupajo svojim staršem
če verjamejo besedam mate-
re in očeta, potem so pri-
pravljeni na krize z zaupa-
njem vase in v druge Otrok
more prestati nenavadno šte-
vilo sprememb ob sebi, če ie
njegova družina varna, ne-
spremenjena, umirjena.
Otr'>štvo Je čas za odkrit-
ja ^aravni nač^r orilagaja-
n'P "edno širš' mteligenC' in
duhu. ki se nenehno razvija.
»2eliš zvedeti?« vprašuje na-
rava. »Torej pojdi in sam od-
krij!«
Naj bodo starši odmev tega
poziva in naj ga učitelji ne-
nehno ponavljajo v šoli! Se-
veda, mačka more opraskati
otroka; oba se vzajemno spo-
znavata. Naj tudi vzajemno
najdeta odgovor. Ce mačka o-
praska otročka, se bo otro-
ček spominjal mačkinih noh-
tov, in lažje prihodnjič va-
roval sam sebe. Pesek ob o-
bali je drug svet; na njem
ostajajo odtisi stopal. Hlev je
temna pečina v neznanem in
ribnik je stanovanje žab. rib
in sončnih lesketanj. Otrok
raste v čudenju in radoved-
nosti, v novih izkušnjah z
naravo, živalmi in ljudmi.
Otrok je enota v svojem
lastnem bitju, in od rojstva
se moramo tako vesti do nje-
ga. Otrokovih razpoloženj ne
smemo zlahka podcenjevati!
Solza v očesu, prst v ustih
predstavljata neko nujnost,
potretK). Odreči se temu po-
meni za otroka prekiniti s sa-
mospoštovanjem. Usmiljenje
je povsem napačno, sožalje
ni morda modro. Otrok po-
trebuje inteligentno skrb in
milino, tiho in prijateljsko
zbližanje.
Ce bi me vprašali za naj-
pomembnejši element v otro-
kovem življenju, bi rekla, da
je to element lepote. Otroka
je treba naučiti, da išče le-
poto v naravi, glasbi, knji-
gah, plemenitosti ljudi, pri-
jateljstvu, ljubezni do domo-
vine. Brez spoznanja lepote
se krila nikoli ne razširijo,
um živi v senci, srce pojenju-
je.
Ko se otrok nauči brati,
spozna, da so na svetu večje
ljudske skupine, da se je tre-
ba vključiti vanje. In kar je
nad vsem: Mrok te nauči ve-
seliti se učenja.
Otrok mora imeti tudi čas
in prostor za igro: osamlje-
no igro. ko mu ustvarja v
plodni samoti, pa igro. v ka-
teri sodeluje vsa družina. Za
otroke so najboli prijetne ti-
ste ure. ki jih prebijejo pri
delu. ki jih *iajbolj zanima.
Za otroke je igra tisto, kar
je za odrasle takšno delo.
Igra razširja otrokovo zmož-
nost, da se veseli; v igri od-
kriva otrok trajne življenj-
ske vrednosti.
Naši otroci so naša največ-
ja radost in naše narodnost-
no bogastvo. Naši otroci so
naša najboljša naložba, naša
naložba ljubezni. Kajti naši
otroci so tisto, kar smo nare-
dili iz njih Na svet prihaja-
jo nemočni, toda kot odlična
snov za obdelavo, in popol-
noma so odvisni od tega, kar
bomo naredili iz niih. Zapu-
ščalo nas kot odrasli možje
in žene. kot naslednja gene-
racija, bla oslovljena ali pre-
klet.a. Vzgojeni v varnosti
ljubezni in družine so naši
otroci naša moč, naša bodoč-
nost in naš penos.
Moji mamici
v tujini
za 8. marec
Zvonko Tušek
Spet je prišel 8. marec —
dan žena in naših dragih ma-
mic. Kako rad bi ti nabral
šopek prvih spomladanskih
zvončkov ter ti jih dal za
tvoj praznik! Ko pa si tako
daleč od mene! Ne morem ti
jih podariti kot to lahko na-
pravi toliko drugih otrok!
Zato ti, ljuba mamica, želim
vse dobro in lepo v časopisu
TEDNIK, ki ga tako rada či-
taš. Najbolj si želim, da bi
mi te tujina čimprej vrnila
nazaj v domovino, in ti ne
veš, kako težko čakam ta
trenutek.
Bodi srečna in zdrava in
pridi, pridi skoraj, pridi čim
prej k tvojemu sineku Zvon-
ku Tušeku-Repiču v Tržeč.
Krajevne skupnosti so pripravljene
na tekmovanje I
,V ZNANJU JE MOČ
Radio Ptuj je pripravil v
sodelovanju s skupščino ob-
čine Ptuj in občinsko konfe-
renco SZDL Ptuj tekmovanje
v javni radijski oddaji »v
znanju je moč«. Radijski
kviz je pripravljen z name-
nom, da bi občane ptujske
občine podrobneje seznanili
z nalogami s področja na-
rodne obrambe in samozašči-
te, s pravicami in dolžnost-
mi v sistemu komunalne sa-
mouprave ter z zgodovino
Ptuja in njegove okolice. Z
neposrednimi prenosi teh
tekmovanj bi na poljuden in
učinkovit način spodbudili
zanimanje poslušalcev za
vprašanja, ki so pomembna
za vsakega občana, prispe-
vali pa bi s tem tudi k sploš-
ni razgledanosti, k zbliževa-
nju krajevnih skupnosti
medsebojno in z občani —
samoupravljavci.
Tekmovanje bo organizi-
rano v dveh skupinah, v
vsaki skupini bo sodelovalo
8 krajevnih skupnosti. Za
Prvo skupino krajevnih skuip-
nosti je bilo žrebanje v ne-
deljo. Zreb je določil tek-
movalne pare po nasledn.jem
vrstnem redu: Cirkulane —
Desternik, Gorišnica — Gra-
jena, iHajdina — Kidričevo
in Majšperk — Videm pri
Ptu.ju. Tekmovanje začne, v
skladu z določili pravil 14
dni po žrebanju, to .je v ne-
deljo 14. marca, in se bo na-
daljevalo vsako naslednjo
nedeljo. Vsaka kraje^ma
skupnost, ki bo sodelovala v
tekmovan.i'U,  je določila  5-
čLansko ekipo, edini poigojj
da imajo vsi člani tekmo«^
ne ekipe stalno bivališče |
območju krajevne skoso^
sti, za katero tekmuje.jo. <
Tekmovalci bodo odgov«
jali na šest vprašanj, in ]
cer iz določil zakona o n
rodni obrambi, s področja«
vilne zaščite, prve pomoči,
področja občinske in kraj«
ne samouprave in iz zgoi
vine Ptuja. Vprašanja b«
zastavljali iz studia rad
Ptuj, ekipe pa bodo odg
varjale doma, vsaka v svi
krajevni skupnosti, ob a
vzočnosti občinstva, Pal
tega bosta dve vprašanji %
menjeni tudi občinstvu, oii
pravljajo pa tudi nastop )
kulturno ali zaba-vno v««,
bino
Tekmovanje bo potekaJj
po izločilnem sistemu. V dru-
gi krog se bodo uvrstile tistj
ekipe, ki bodo zbrale vei
tačk. Po enakem sistemu b»i
teklo tekmovanje tudi a'
drugo skupino krajevni
skupnosti, ki bo na vrsti j
jeseni. V finalnem delu tek-
movanja se bodo prvouvršče-
ne ekipe obeh skuipin ponae-
rile medsebojno za prvo m
drugo nagrado; drugouvršče-
ni ekipi vsake skupine pa a
tretjo in četrto nagrado. Na.
grade bo zagotovila skupšči'
na občine Ptuj in znašaja
prva 5000 din. druga 2500 din
tretja 1500 din in četrta 100«
din. Nagrade bodo smeli na-
mensko uporabiti za uredi-
tev potrebnih komunalnii
objektov. F. Fideržflk
Pomlad v stanovanju
Enkrat letno je potrebno te-
meljito pospraviti in očistiti
stanovanje od vr^a do tal. Ve-
likega .čiščenja sami ne bsmo
zmogli, v kratkem času pa
sploh ne. V deio vključimo
tudi družinske člane, seveda
načrtno, ker niti njihovo niti
naše redno delo ne dovoljuje
prevelike obremenitve.
Veliko čiščenje si organizi-
ramo glede na razporeditev
prostorov. Med seboj poveza-
ne prostore čistimo tako, da
se lotimo najprej tistega pro-
stora, skozi katerega ni pre-
hoda v druge prostore, da pri
čiščenju naslednjega prostora
ne bomo hodili skozi že očišče-
nega.
Nekateri imajo navado, da
pri velikem čiščenju stanova-
nje tudi »preuredijo«. Tudi to
moramo prej premisliti, vse
premeriti, da ne bomo po ne-
potrebnem prestavljali opreme.
Včasih je taka preureditev po-
trebna, na primer zaradi do-
raščajočih otrok.
Ko smo splošna pripravljal-
na dela opravili, se lotimo či-
ščenja
DNEVNA SOBA. Samo či-
ščenje dnevne sobe lahko raz-
meroma hitro opravimo, če
smo prej pospravili predale
omare, knjižne police, očistili
in sneli slike, oprali zavese.
Tega dne znesemo na prosto
najprej preproge, če je le mo-
goče tudi oblazinjejto pohi-
štvo in -vse manjše kose pcjrhi-
štva. V sobi naj ostanejo le
ve^i in težji kosi ©preme, M
jih odmaknemo od sten, ome-
temo zadnjo in spodnjo stran
ter prekrijemo. Nato ometemo
strop in stene, zbrišemo ali z
malim omelcem ometemo prah
z oken, vrat in obrobnih letev.
Očistimo luči, umijemo oken-
ske okvire, šipe in vrata ter
zbrišemo in svetlimo pohištvo.
Očistimo obrobne letve in tla.
Nato očistimo vsak kos opre-
me, M smo ga odstranili iz
sobe, preproge in oblazinjeno
pohištvo stepemo, izsesamo in
skrtačimo. Se enkrat svetlimo
slike in ogledalo in jih obesi-
mo. Namestimo zavese in po-
hištvo. S krpo ali mopom še
enkrat zbrišemo tla.
SPALNICA — Temeljitega
čiščenja spalnice se lotimo le-
pega, sončnega dne, da lahko
v polsenci prezračimo ležišča.
To naj bo tudi prvo delo tega
dne. Seveda smo prej opravili
vsa drobna dela. Lahko pa le-
žišča prezračimo kakšne dni
prej, če nismo prepričani v
stalnost vremena in jih tisti
dan. ko se lotimo grobih del
v spalnici, prestavimo v drug
prostor. Potek dela je isti kot
pri dnevni sobi.
KUHINJA IN SHRAMBA -
Predale in omare smo uredili
že prejšnji dan Iz shrambe
odstranimo vse premične pred-
mete, ometemo strop, stene,
okna, poMce tn vrata Umijemo
morebitni oljni oplesk, okenske
okvire, vrata, žipe m poribi-
mo police. Vse predmete ©S-
stimo, preden jih zložimo «!•
zaj. Očistimo tla.
V kuhinji snamemo zavese
očistimo vse premične predme'
te in jih odstranimo iz kaM
nje. Ce gmo predale in »man
očistili in postavili že prej&i
dan, ta dan temeljito očisti«
najprej šted-ilnik. Nato omete
mo strop in stene, umijef*
vse predmete, ki se IeA*
umivajo, okenske okvire. vr»
ta, stenske obloge in ema#i
rane dele kuhinjskega pohišt«
ter svetlimo pokromane deU
Nato očistimo tla in naraes**
mo prej odstranjene predmet
ter obesimo oprane zavese.
PROSTOR ZA ODLAGANJI
— Najprej temeljito pregleda
mo predmete, ki so se teko«
leta nabrali in jih namerav*
mo odstraniti. Takega bo naj
brž veliko Tudi otroci
pregledajo svoje kotičke. K.»
ostane, sprašimo in /brišem
z rahlo vlažno krpo. Skrinjj
zaboje ipd sprašimo in zhri
šemo s suho in vlažno krp
ter odstranimo iz pro.5^t9r'
Rezervni posteljnini posvetiR^
posebno skrb. Na prostem J
dobro prezračimo, temelji*^
pregledamo, stepemo, izsesam
in skrtačimo. Reže v očiščeni'
in suhih zabojih prelepim*
Posteljnino zavarujemo pr^
moljem, in shranimo v skrinj
ali zaboj V praznem prostoi;
ometemo strop in stene, uHii
jemo okna in vrata zribatn
tla z raztopino sode ali mil"*
eo, jih čisto splafcnemo in ^«
i iyro zbrišemo.
gpNIK — ČETRTEK. 4. marca 1971
STRAN n
Move ulic in nove hišne
številke v Ptuju
SJiupščina občine Ptuj je
U seji občinskega zbora 24.
[Jcembra 1970 sprejela odlok
5 določitvi imen ulic in trgov
območju mesta Ptuja ter
, naseljih Stuki, Nova vas
Ptuju, Budina in Sp. Haj-
jina. Po tem odloku, ki je bil
objavljen v tretji številki u-
fj^jnega vestnika občin Or-
g«)ž in Ptuj dne 28. januarja
]etos, so na novo določena
imena 76 ulicam in enemu
trgu, odpravljeno je ime Na-
selje bratov Rešev ter spre-
penjere vse Ceste dr. Jože-
ta Potrča v Potrčevo cesto.
te podatek, da se je k se-
danjim 65 ulicam pridružilo
Je enkrat toliko novih, je
zgovoren dokaz, kako se Je
adnjih nekaj let razmahnila
jtanovaniska gradnja na u-
reditvenem območju   mesta
|ptuja in njegovi ožji okolici.
Seveda je med novimi imeni
la ulice precej takšnih ulic,
ki $0 bile doslej združene v
ri^upno ulico, kar je pri ošte-
vilčenju hiš povzročalo očit-
no zmedo. Take ulice s svo-
jim, širokim območjem so bi-
le zlasti Mariborska cesta.
Zagrebška cesta, Selška cesta
Potrčeva cesta, Cesta   Olge
'.Meglic, Naselje bratov Reš in
nekatere druge. Nova imena
■ za ulice pa so dobile tudi vse
tiste ulice, ki so nastale z do-
Igraditvijo novih stanovanj-
rfcih predelov ali ki trenutno
nastajajo v naseljih Budina,
Sp. Hajdina pri železniški
oostaji, v Stukih v nadalje-
vanju dosedanjega Naselja
bratov Rešev, v Novi vasi pri
Ptuiu v okolici radijske an-
tene in na mestnem območju
med Selško in Dražensko ce-
sto med cesto Na obrežju in
i Poljsko cesto ob Trubarjevi
I ti'iei in drugih manjših ob-
■očjih.
Z odlokom je občinska
skupščina pooblastila zavod
»^izmero in kataster zem-
^išč. da odslej skrbi za evi-
^nco o naseljih, ulicah in
j^Slh in na tej osnovi določa
I "išne številke. Zavod želi za-
"oano nalogo opravljati skrb-
^ in strokovno ter na tem
''^»dročju uvesti več reda in
•načrtnosti.
. Ker je še zlasti na območ-
ju mesta Ptuja in okolišk'h
Naseljih nujno potrebno si-
^ematično (redosledno) ure-
oštevilčenje h^š, kar po-
^.^ni   odpraviti del sedanje
^stevilčbe in vključiti novo.
^^I;mo s tem setavkom   se-
f^3niti vse občane na območ-
mesta Ptuja in že v nave-
"^^nih naseljih, o predvidenih
^remembah in   akcijah, ki
1'^orajo biti v tej zvezi oprav-
ljane do 31 marca letos. Po-
^''Usimo na vprašanja odgo-
^^riti. kako se bodo občani
te spremembe pripravili.
Zaka'     potrebno spreme-
*^ nekatere sedanj« števil^
ke in kje bodo določene no-
ve?
Omenili smo že, da so ne-
katere nove ulice nastale iz
območij dosedanjih. To po-
meni, da bodo hiše, stare in
nove, ki so bile doslej ošte-
vilčene v sedanji ulici, do-
bile druge — nove hišne šte-
vilke ulic z novim imenom,
odvisno od tega, h kateri no-
vi ulici pripadajo. Hiše, ki pa
še v naprej ostanejo v ulici
s sedanjim imenom, bodo do-
bile prav tako druge — no-
ve številke, ker se je z zdru-
žitvijo območja na nove ulice
spremenil redosled oštevil-
čenja. Pri tem bo prišlo se-
veda do zamenjave hišnih
številk v stari ulici, ker bo
le-teh ostalo dovolj. Pri pov-
sem novih ulicah, ki doslej
niso pripadale območju no-
bene stare ulice, bo oštevil-
čenje enostavneje, ker ni po-
trebnih zamenjav sedanjih
hišnih številk, saj bodo do-
ločene samo nove.
Novost, ki jo je zavod vpe-
ljal pri določanju hišnih šte-
vilk je, da bodo v vseh uli-
cah že v naprej predvidene,
oziroma rezervirane številke
za še nezazidane gradbene
parcele po zazidalnem načr-
tu. S tem bo zagotovljena na-
črtnost določanja hišnih šte-
vilk in ažurnost pri izdaji le-
teh občanom.
Ce povzamemo strnjeno;
vsem obstoječim hišam dolo-
čiti hišno številko in pripra-
vit: hišne številke že za bo-
doče nove hiše.
Nove hišne številke vštev-
ši zamenjane, bo po prvih u-
gotovitvah dobilo okrog 900
hiš na že omenjenem olsmoč-
ju.
Hišne številke, na to še po-
sebej opozarjamo, da bodo
zamenjane ali odpravljene in
določene v novem redosledu
vsem hišam v naslednjih uli-
cah: Ciril Metodov drevored.
Zoisova pot. Cvetkov trg,
Cučkova ulica, Draženska ce-
sta. Gregorčičev drevored,
Krambergerjeva pot. Med vr-
ti. Mariborska cesta. Mejna
cesta. Na gradu Na obrežju.
Na postajo. Ob Dravi, Ob
Grajeni, Ob Studenčnici. Ob
železnici. Cesta Olge Meglic.
Ormoška cesta. Osojnikova
ulica. Panonska ulica, Polj-
ska cesta. Cesta dr. Jožeta
Potrča, Raičeva ulica. Roga-
ška cesta. Rogozniška cesta.
Selška cesta, Soolenjakova
ulica. Tiha pot, Trstenjakova
ulica. Trubarjeva ulica, Vi-
čavska oot. Volkmerjeva ce-
sta. Zadružni trg. Zagrebška
cesta. Znidaričevo nabrežje
in Naselje bratov Rešev.
Kje in kdaj bodo občani
dobili nove hišne številke?
Zavod za izmero in kata-
ster zemljišč bo vsem lastni-
kom, oziroma uporabnikom
aiammam&MA ali sMKtoiaub
zgradb, ki nimajo hišnih šte-
vilk — ali pa bodo stare za-
menjane za nove. izdal od-
ločbo za novo hišno številko
in ulico. Odločbe o hišnih šte-
vilkah bodo lahko dvigali
lastniki odnosno uporabniki
hiš osebno na zavodu v
Krempljev! ulici št. 2/1, soba
št. 37, vsak dan od 8. do 14.
ure do 25. marca letos. Na-
men osebnega vročanja od-
ločb je. da se hišni lastniki
podrobneje seznanijo o raz-
vrstitvi svojih hiš v nove uli-
ce in dobijo napotke v zvezi
z uporabo nove hišne števil-
ke.
Nove hišne številke bodo
uradno veljale od 31. marca
dalje, ko bo opravljen tudi
popis prebivalstva. Od tega
dne naprej bodo morali ob-
čani v predpisanem roku pri-
javiti spremembo o ulici in
hišni številki odjavno prijav-
ni službi in drugim organom,
kjer so vpisani v uradne evi-
dence. Naj tu opozorimo na
nekatere: register prebival-
stva, volilni imenik, evidenca
o vojaških obveznikih, evi-
denca v davčnih in zemlji-
ških knjigah in druge.
KDAJ NAPISNE TABLICE
ZA NOVE
hiSne Številke?
Zaradi zamudnega postopka
pri izdelavi kovinskih napis-
nih tablic, jih lastniki hiš ne
bodo dobili ob izdaji odločbe,
temveč šele verjetno v apri-
lu ali maju: Med tem bodo
morali lastniki na svojih hi-
šah, na vidnem mestu, sami
pritrditi doma izdelane tabli-
ce z navedbo hišne številke
in ulice. Najprimerneje bo to
napraviti na trd: lepenki. O
tem se bomo dogovorili z
lastniki hiš ob prevzemu od-
ločbe.
O vročanju in nameščanju
kovinskih tablic, ko bodo te
izdelane, bodo lastniki hiš
pravočasno seznanjeni.
Napovedane spremembe in
določanje novih hišnih šte-
vilk na območju mesta Ptu-
ja in v okoliških naseljih po-
menijo sicer skraja določeno
dezorientacijo. vendar raču-
namo, da bo zavod akcijo no-
vih hišnih številk z resnim
sodelovanjem prizadetih ob-
čanov v določenem roku tudi
izpeljal.
Ptuj. dne 26 februarja 1971
Zavod za izmero
in kataster zemljišč
V SOBOTO
PRAZNOVANJE
DNEVA ŽENA
V LOVRENCU
v Lovrencu na Dravskem
polju smo se i)ri predsedniku
krajevne organizacije SZDL
Maksu TOMINCU zanimali,
kako in za kdaj pripravljajo
proslavo ženam — materam
svojega kraja. Povedal nam
je. da že nekaj časa vestno
pripravljajo program za to
proslavo, in da pri tem ni-
majo kakih resnejših težav,
saj jim radi pomagajo tudi
aktivist: drugih društev in
organizacij ter prebivalci
Lovrenca. Proslavo bodo pri-
redili že v soboto. 6. 3. 1971,
popoldne, z bogatim kultur-
nim programom, ki ga bodo
izvajali otroci osnovne šole
Lovrenc, aktiv mlad nske or-
ganizacije ter pevski zbor
DPD Svobode iz Kidričeve-
ga, za zabavni del programa
pa bo poskrbel ansambel
»Plave zvezde« iz Maribora,
ki je v tem kraju že znan.
Čeprav nimajo na voljo več-
jih denarnih sredstev, bodo
proslavo skušali izpeljati kar
se da najboljše, zato so tudi
sklenili, da jim bo pri tem
pomagala gostilna Zupanič.
ki bo prevzela del stroškov
za glasbo in tudi skrb za
lačne in žejne. Kot vsako le-
to, tudi tokrat upajo, da bo-
do žene — matere zadovoljne
s proslavo, in da bodo prišli
na svoj račun tokrat vsi pre-
bivalci kraja, ki pomagajo
pri pripravah.
M. F.
Paznik: »Kaj vas vaši so-
rodniki, prijatelji nikoli ne
obiščejo?«
Obsojenec: »Kako neki, saj
so vendar vsi tukaj!«
*
Gost: »Odlične so bile go-
be, s katerimi ste mi včeraj
postregli. Moram se vam še
enkrat zahvaliti.«
Gostilničar: »Nikarte! Jaz
se moram zahvaliti vam, da
ste jih poskusili. Zdaj jih
bom lahko jedel tudi sam.«
Vedeževalka: >>Spo/tial. bo-
ste neko piavolasko. ki bi se
rada z vami zaroč la. Prišla
pa bo vmes neka črnolaska.
ki bo to preprečila.«
Mož: »To si lahko mislim,
moja žena.«
Škotu se je rodil lep, zdrav
sinček, samo na vratu ;€
imel majčkeno lepotno napa-
ko — bradavico.
»Nič ne de,« tolaži mlado
mamico zdravnik, »ko bo
malo večji, jo bomo zlahka
operativno  odstranili.«
»Oh, to pač ne bo potreb-
no. To brada v. co bomo lah-
ko uporabljali namesto srajč-
nega gumba.«
»No, kako ie Jure všeč
tvoji mami?«
»Nič mi ni še rekla. Naj-
brž čaka. da bo očka prvi po-
vedal svoje mnenje o njem,
da bo ona lahko potem rekla
nasprotno.«
Očka: »Mamica mi je re-
kla, da sj bil zelo ooreden.
Ali je to res. Matjažek?«
Sinček: »Veš. očka, mami-
ca je pa tebe včeraj babici
tožila. Najbrž ima nekaj pro-
ti obema.«
»Strašna si. Marjana, vsak
teden imaš drugega ljubim-
ca!«
»Mar sem jaz kriva, da so
moški tako nezvesti?«
Kakšna je razlika med
soncem in pijancem?
Nobene. Okrog obeh se Ze-
mlja vrti.
Zdravnik: »Gospa, nekaj
mesecev morate popolnoma
ločeno živeti od svojega mo-
ža. Ali bo šlo?«
Bolnica: »Bo. Imam nam-
reč prijatelja.«
Tujec: »Prosim, povejte
mi, ali so se v vašem mest«
rodiK kdaj vehki možje?«
Turistični vodič: »Pri naa
se rodijo le otroci.«
Juršinski Rdeči križ
sredi dela
Pred kratlvim je organiza-
cija Rdečega križa v Juršin-
cih razoravljala o svojem
delu v preteklem letu. Po-
mladek organizacije šteje 400
članov, kar je zelo spodbud-
no.
Na zboru ie bilo mnogo
razprave o omaricah prve po-
moči, ki so večji del prazne.
Da bi jih dopolnili s po^treb-
nim materialom, pa ne zado-
ščajo lastna sredstva.
Nekaj kritike je bilo izre-
čene na račun delitve starih
oblačil. Padli so predlogi, naj
bi člani obiskali socialno o-
grožene stare ljudi na njiho-
vih domovih ter jih primemo
obdarili. Tudi tečaj za prv©
pomoč bi naj organizirali,
predvsem s pomočjo občin-
skega odbora RK.
V odbor organizacije so ja-
volili Vinka Slodnjaka, Ja-
neza Pignarja, Janka Mežna-
riča. Marijo Fekonja, Liziko
Bec. Alojza Zelenka, Ivana
Suena in Janka Plohla; ^
nadzorni odbor pa Martina
Slodnjaka. Franca Brumna ia
Ivana Ceha.
Juršinski Rdeči križ bo mo-
ral zbrati vse sile za krvo-
dajalsko akcijo, ki bo 25.
marca v Ptuju pod geslom
Človek — človeku. V ta na-
men že vabi prostovoljce, da
se mu pridružijo.
PJ.
STR/JJ 12
TEDNIK — ČETRTEK, 4. marca ijB
Priprave
v Lovrencu
Kot smo že objavili, name-
rava krajevna skupnost Lov-
renc na Dravskem polju pri-
rediti skupaj s krajevno orga-
nizacijo SZDL ter še nekate-
rimi drugimi društvi in orga-
nizacijami srečanje vseh tistih
ljudi, ki so bili rojeni na lov-
renškem območju. To srečanje
bo letos 8. avgusta v Lovrencu.
V ta namen so že lani ime-
novali 13-članski pripravljalni
odbor z nalogo, da do podrob-
nosti pripravi program tega
srečanja, ki bo prav gotovo
precejšnja zanimivost za kraj
kot tudi za območje ptujske
občine.
Pripravljalni odbor se je
svoje naloge lotil z vso odgo-
vornostjo ter že pripravil osnu-
tek programa srečanja. Na
predvečer srečanja ho veliko
kresovanje, svečana proslava
pa bi se pričela 8. avgusta 1971
ob 14. uri popoldne na pro-
stem. Najprej bi bila otvori-
tev proslave, govor rojaka, go-
vor predstavnika izseljencev,
spored godbe na pihala iz to-
varne glinice in aluminija Ki-
dričevo, pevski zbor »Svobo-
de-' iz Kidričevega, nastop šol-
skih otrok, nastop folklorne
skupine iz Cirkovc, nastop ga-
silcev ter končno še prosta za-
bava. Vs.ak rojak se bo imel
priliko tudi vpisati v kroniko.
Da se je pripravljalni odbor
lotil svoje naloge z vso res-
nostio kaže tudi to, da so že
izdali posebna vabila oziroma
obvestila, s katerim obveščajo
vse svoje rojake na to, kar za
njih pripravljajo, čeprav jim
bodo posebna vabila s podrob-
nim programom poslali nak-
nadno. To obvestilo ima pred-
vsem namen obvestiti rojake
o tem srečanju, da si že sedaj
lahko programirajo prosti čas
in s tem tudi prihod v svoj
rojstni kraj. To obvestilo ima
tudi namen, da bodo rojaki
lahko sporočili pripravljalne-
mu odboru, koliko jih bo pri-
šlo in če želijo, da se jim pri-
skrbi prenočišče in podobno.
Pripravljalci srečanja so pred-
vsem mnenja, da bi se s tem
bolje spoznali med seboj in
rojstnim krajem, da bi tako
lahko primicrjali razvoj ter na-
predek rojstnega kraja s svo-
jim sedanjim bivališčem in da
bi s svojimi pripombami in
predlogi svojim domačim ter
celemu kraju pomagali s ko-
ristnimi nasveti. Aktivni in
marljivi družbeno-politični de-
lavci kraja se nedvomno zelo
dobro zavedajo, kaj pomeni za
nje in njihov kraj tako svoj-
stveno srečanje, ki bi lahko ce-
lo postalo tradicionalno, in bi
lahko imelo celo neke vrste
turistično zanimivost.
Mogoče bo tudi vrglo kaj
sredstev, ki bi za razvoj kraja
nedvomno ogromno pomenile.
Čeprav je do 8. avgusta še pre-
cej časa, marljivi delavci pri-
pravljalnega odbora in ostalih
organizacij in društev zaveda-
joč se zahtevne naloge delajo
po začrtanem programu, kar
pomeni, da jih srečanje ne bo
našlo nepripravljenih.     M. F.
NOGOMETNA TEKMA V MASKAH
V ORMOŽU
Nogometna tekma v ma-
skah je bila del pustnih nor-
čij v Ormožu, lahko bi rekli:
uvod v karneval. Ze nekaj
dni pred pustom so nas va-
bili plakati na zanimivo tek-
mo, ki je bila napovedana
ob 13. uri. vendar se je pri-
čela nekaj minut pozneje,
verjetno zaradi tega, ker je
nekaj članov moštva »Veseli
špricarji« bilo potrebno osve-
žiti z vinom, ker bi bili sicer
nesposobni za igro, kajti ime-
li so zelo hudega nasprotni-
ka: ženske »Laško pivo« s
kuhalnicami in »nudlvaljar-
ji«. Ženske so danes, kot ve-
ste, zelo hude. če se jim go-
di krivica, zato so se torej
oborožile s kuhinjskimi pred-
meti, ki bi jih v primeru
»pretiranega nasilja« lahko
uporabile kot orožje. Tekma
je potekala do pravilih in se
tako tudi kcnčala z rezulta-
tom 3:3. C tem so ženske tudi
pokazale, da so z moškimi
enakopravne tudi pri nogo-
metu.
Zdi se mi, da sem nekoliko
prehitro končal s to tekmo.
Potrebno je namreč poveda-
ti, da je tekma bila res zani^
miva, saj so moški, ali bolje
povedano, fantje, preobleče-
ni v »maxic< ženske obleke
pri igri večkrat popadali na
tla in takrat jim je bilo po-
trebno nuditi prvo pomoč.
Za ta opravek je bil zadolžen
Milan Naj žar, ki je v na-
hrbtniku nosil zajetno ple-
tenko vina, povezano z dol-
go gumijasto cevjo, po kate-
ri je tekla pijača in tako
spravljala k »zavesti pone-
srečence« na igrišču, da so
bili sposobni nadaljevati z
igro. To se je pogosto ponav-
ljalo, pa vseeno ne vem, ali
zaradi dolgih oblek prababic
ali zaradi vina. Ob polčasu
so se igralci »spoprijateljili«
in posedi: na sredini igrišča
in pričeli z »južino«. Bila je
kaj preprosta: kruh, zabela
in čebula. Zraven pa seveda
izdatno prilivanje vinaj brez
tega ne bi šlo.
Drugi polčas je mineval
kot prvi. Gledalci, bilo jih je
nad petdeset, so se prav iz
srca nasmejali igralcem, ki
so padali, se spet dvigali in
dalje igrali. Z zgoraj nave-
denim rezultatom se je tek-
ma končala in igralci so s
pesmijo in vriskom zapuščali
igrišče. Tako so \'ze pričujo-
če navdali s pravim pustnim
vzdušjem. Tekmo je Franc
Ožek dokaj realno sodil, ko-
likor mu je seveda pogled
skozi masko to dopuščal.
FK
Ce se zamislimo v navedi
ne cene, potem lahko ^
mo, da je v sedanjih l>Q^
dnevnega nihanja cen ne|
ter:h artiklov storjeno y
da bi lahko letovalo čim,
članov delovne skupnoi
kajti cene so dostopne p^
vsem in če dodamo še to,
vsak zappslen član kolektj
dobi ob nastopu svojega t^
nega dopusta še denarno \
domestilo za dopust v viS
500 dinarjev, potem ni n
govoriti, da ne bi lahko le
val v počitniškem domu TC
sleherni član kolektiva
svojimi družinskimi člani.
PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE
PTUJ
Ponedeljek, 8. marca 1971
hajdina
Siliranje krme in sušenje
sena; DredaYanje bo v gasil-
skem domu ob 19. uri;
Torek, 9. marca 1971
juršinci
Jagodičevje, kultura, ki da
v kratkem času na majhnih
površinah pomembne rezul-
tate; predavanje bo v šoli ob
18. uri;
moškajnci
Kako   uspešno   vzrejamo
pujske; predavanje bo v ga-
silskem domu ob 18. uri;
cirkovci
Siliranje krme in sušenje
sena; predavanje bo v klubu
ob 19. uri;
Sreda, 10. marca 1971
gereCja vas
Poti do večje proizvodnosti
mesa in mleka; predavanje
bo v gasilskem domu ob 18.
uri;
lovrenc
Siliranje krme in sušenje
sena; predavanje bo v klubu
občanov ob 19. uri;
Četrtek, 11. marca 1971
majSperk
Kako gospodariti s čredin-
skimi pašniki; predavanje bo
v šoli ob 19. uri.
DOLOČENE CENE OSKRBE
V POČITNIŠKEM DOMU TGA
Kadrovsko socialna služba
TGA je že obvestila člane
delovne skupnosti o možno-
stih za letovanje v počitni-
škem "iomu v Crikveniei ali
pa v drugih počitniških do-
movih, s katerimi ima TGA
dogovor o zamenjavi. V le-
tošnjem letu bodo lahko čla-
ni kolektiva iz TGA poleg
svojega počitniškega doma .še
letovali tudi v počitniškem
domu tovarne »IMPOL« pri
Treh kraljih na Pohorju, po-
čitniškem domu TZV Mari-
bor v Kaštel Gomilici in Pi-
ranu, počitniškem domu KK
Ptuj v Varaždinskih toplicah
ter v počitniš-kem domu ru-
darjev Velenje v Fiesi ori
Piranu. Da bi lahko prišlo na
vrsto čimveč članov delovne
skupnosti, in da bi imela ka-
drovsko socialna služba boli
lahko delo pri plan'ranju in
razporejanju posameznikov,
je prosila člane delovne
skupnosti, da po možnosti
navedejo dva možna roka.
da bi tako lahko bile pravo-
časno sklenjene pogodbe o
zamenjavi z drugimi počit-
niškimi domovi. Prav tako
apelirajo na vse tiste člane
kolektiva, ki nimajo šoloob-
veznih otrok, da se prijavijo
za letovanje v počitniških
domovih pred šolskim: po-
čitnicami ali pa po njih. da
bi tako omogočili tistim, ki
zaradi otrok ne morejo dru-
gače na dopust, kot v času
počitnic. Tudi vsi upokojeni
člani kolektiva lahko letuje-
jo v počitniškem domu to-
varne ali drugih podjetij,
vendar le, če so prosite kapa-
citete. Počitniški dom v Crik-
veniei prične poslovati že
1. maja ter posluje do 30. 9.
1971. Zaradi premalih zmog-
ljivosti doma v Crikveniei
skoraj gotovo ne bo moč u-
streči vsem prijavljencem, ki
želijo letovati predvsem v
juliju in avgustu, zato v teh
dveh mesecih čas letovanja
ne bo mogel biti. daljši od 10
dni. Bile so že določene tudi
cene dnevne oskrbe v vseh
počitniških domovih ter so
za letošnjo sezono naslednje:
za člane kolektiva z družin-
skimi člani, ki so po njem
zavarovani (socialno) ter nji-
hovi nezaposleni otroci nad
10 let starosti 20 din; upoko-
jeni člani kolektiva in člani
družine, ki so po njem soci-
alno zavarovani prav tako
20 din; otroci, stari do 10 let
članov kolektiva in upoko-
jenci 15 din; zakonci zapo-
sleni v drugih podjetjih 30
din; ostali gosti 40 din; otro-
ci do 10 let starosti ostalih
gostov 30 din. Za prehodne
goste bodo imeli tudi samo
prenočišča ali samo hrano
(trije obroki), in sicer samo
prenočišče 15 din, samo za
hrano (treh obrokov) pa 30
din. Cene '-»osameznim obro-
kom pa določi unrrivTiik po-
čitniškega doma. Ce so v
prejšnjih letih bile cene
oskrbnega dne za vikend hi-
šice nižje od doma. pa za le-
tos to ne velja več in so ce-
ne v obeh primerih enaice.
Jabolka čistijo kri, vsebu
jo pektin in tanin in zmai
šujejo horesterol v krvi.
Grenika (grape fruit) zma
šuje horesterol. Priporočajo
ljudem, ki niso nikoli laj
Kot sok pred jedjo zboljš
prebavo, varuje krvne žile
krepi stene krvnih telesc. M
vajo naj ga posebno tisti,
bolehajo za arteriosklerozo.-
Korenje je proti anemiji.]
uživanjem korenja se povei
število rdečih krvnih telesc ii
preprečuje zoženje žil.
Čebula vsebuje žveplo, k
povzroča močnejše delovanj
ledvic, pomirja revmatične bo
lečine in preprečuje debeloi
Priporočamo jo tudi diabef
kom. Treba pa jo je uživa
surovo v solati.
Črna redkvica povzroči a
liv krvi iz obolelega žolča.
Rožmarin vsebuje poživili
in razkužilne snovi.
Oljka širi žile, zdravi arti
riosklerozo in pomiri napetos
Caj iz svežih listov je zdravil
proti angini pectoris in čistil
za kri.
Hrast vsebuje tanin. iHrasto
vo skorjo zdrobimo in napra
vimo zavretek. V tej kopd
si namakamo ozeble roke ii
noge.
Brinje ima veliko kafre, to P
je naravno razkužilo proti gri
pi In bronhitisu. Lajša tud
prebavo. Vsak dan zgrizite 1
do 15 brinjevih jagod ali P
jih zmeljite in popijte ta pra
šek na vodi.
Srebrn nakit brez žlahtni
kamnov potopite v čist bencil
nato pa ga zdrgnite z mehk
krpo. Srebrne predmete slira
nite v teman papir ali v alu
minijasto folijo.
Zlat nakit očistite z milnic
in ga pustite čez noč v 90-o(i
stotnem alkoholu. Drugo ju
tro ga dobro posušite in zdvi
nite 7 jelenjo kožico.
Platina se čisti prav tako.
alkoholu se razstopi vsa uma
zanija.
Diamante, safire, smaragd
in rubine položite v alkohc
samo za nekaj trenutkov, nat
jih z mehko ščetko očistite i
obrišite z mehko krpo.
Opali in tirkizi so zelo ot
čutljivi m jih nikar sami n
čistite.
Koralde položite v vodo, ^
ji primešajte sodo bikarbon
in nekaj soli, nato jih dobr
obrišite.
Polžlahtne okrasne kam^'
čistimo prav tako v alkoholu.
Bisere zdrgnite samo z jele
njo kožo. Ce se vam nit. ^
kateri so nanizani biseri, z*
maže, jo takoj menjajte, ke
so biseri prosojni in se sice
zdi, da je vsa ogrlica uma
zana.
;pNlK — ČETRTEK, 4. marca 1971
STRAN 13
UDI SREBRO JE NEKAJ VREDNO
21. 2. 1971 je obhajala 25-
(pico skupnega zakonske-
, Življenja srečna zakonska
,ojica Elizabeta, roj. Mun-
j in Ivan Rajh v ožjem
P^ačem krogu s svojimi
jjbliižjimi. Poročila sta se
2. 1946 v Gorišnici. V z:a-
jnu se jima je rodilo 5 otrok,
hčerki in 3 sinovi, ki vsi
jvijo.
Elizabeta je še kot dekle
^jala v Gajevcih pri Gori.š-
lici, kjer je bila rojena, par-
tizanom zavetje, hrano, in-
lormacije o gibanju okupa-
lorja in še razna druga ob-
Irestila. Ko se ji je neke te-
rme, viharne.■ deževne noči
kcnj zoperstavljal vožnji, ga
i€ venomer priganjala na-
srej. Dasiravno sama v smrt-
nem strahu, ni pomislila na
svoje življenje; prevladala
ie v njej dobrodušnost —
ioseči cilj, nasititi s svojim
, tovorom lačne in trpeče. Ivan
joa je bil aktivni borec za
svobodo v družbi Jožka Go-
loba,„kjer je bil ranjen in se
vrnil domov 40-odst. invalid.
N'esov brat Franc je pobeg-
nil iz Brežic, kamor so ga
^'emci poslali na delo, in
■stopil v partizanske vrste,
^lati Marija in oče Peter
^ajh sta to — v  že  visoki
starosti 63 in 71 let — drago
plačala; morala sta v kon-
ceffitracijsko taborišče.
25-letna slavljenca danes
živita'na svoji domačiji v
Trgovišču pri Veliki Nede-
lji v lepi zakonski in družin-
ski sreči z dvema še nepre-
skrbljenima otrokoma; sta-
rejši trije so — po današnji
modi — zapustili »RENTA-
BILNO« kmetijsko dejavnost
in si poiskali lažji in boljši
kruh.
V bodočih 25 letih želimo
jubilantoma obilo sreče, za-
dovoljstva, medsebojnega ra-
zumevanja in dobrega zdrav-
ja, da bi si krepka, čila in
zdrava 3. 2. 1996. leta kot
zlatoporočenca, čvrsto stisni-
la roke in obnovila zakonsko
ljubezen in zvestobo.
JM
GORIŠNICA
marca ameriški film
OBRAČUN PRI SV. VALEN-
TINU:
LJUTOMER
^6- in 7 marca fr.-it. film
BARBARELA; 10. marca fr.
^!lrn SUŽNJA STRASTI;
0RMO2
8. marca nem.-braz. film
AVANTURE NA AMAZON-
7. marca it. film AGENT
SIGMA 3;
TOMAŽ pri Ormožu
marca mehiški film OB-
RAČUN PEKOSA;
^ELIKA NEDELJA
(^6- marca it. film AGENT
J^GMA 3; 7. marca nem.-
^az. film AVANTURE NA
'^AZONKI;
k!^- marca fr.-it. film NO-
«0STI PARDAILLANA.
Ali že veste...?
... da so poznali nos:omet
že v srednjem veku?
Najbolj popularna igra sred- j
njeveške Anglije je za ču-
do bila igra, ki jo danes po-
znamo pod imenom nogomet,
no rečemo lahko, da je bila
vsaj podobna današnjemu
nogometu. Te igre z žogo so
bile na sporedu vsako nede-
ljo popoldne. Treba je še o-
meniti zanimivost v zvezi s
tem nogometom in sicer, da
so se običajno odvijale tekme
med poročenimi in neporoče-
nimi možmi.
... kdo je izumil gramo-
fonske plošče?
Dandanes si ne moremo
zamisliti radijskega studia
brez obsežne zbirke plošč, to-
rej fonoteke. Koliko strastnih
zbiralcev plošč bi danes pri-
štedilo več denarja, če plošče
sploh ne bi obstajale? Ce da-
nes ni glasbe po radiu, ki bi
jo radi slišali, vzamemo gra-
mofon in plošče in zaželjena
glasba je tu. Čeprav smo lju-
bitelji gramofonskih plošč pa
marsikdo ne ve, kdo je izu-
mil zapisovanje zvoka na
plošče. To je bil nemški in-
ženir radiotehnike, ki je
prvi leta 1888 uspel zapisati
zvok na ploščo, podobno da-
našnji gramofonski plošči.
Ime tega slavnega moža pa
je Heinrich BERLINER.
... koliko las odpade s člo-
veške glave na dan?
Strokovnjaki, oziroma
zdravniki so poskušali izra-
čunati, koliko las odpade s
človekove glave v enem dne-
vu. Vsi so se zedinili nekje
pri enaki številki. O tem pra-
vi angleški zdravnik Morgan
sledeče: »Najnovejša dogna-
nja o izpadu las govore, da
je popolnoma normalno, če s
človeškega lasišča izpade od
25 do 100 las. Veliko jih je,
ki so zaradi tega v skrbeh,
vendar je to popolnoma ne-
potrebno, saj namesto i,^pad-
lih zrastejo novi.«
... od kod izhajajo maka-
roni?
Marsikdo je zmotnega miš-
ljenja, da makaroni izhajajo
iz Italije in da je ta dežela
njihova domovina. Treba je
povedati, da to ni res, pač pa,
da je matična domovina ma-
karonov Kitajska. Od tam pa
je recept za njihovo izdelavo
prinesel proti koncu 13. sto-
letja Marko Polo in ga prine-
sel v Italijo, ki so se tega re-
ceota najprej oprijeli in za-
čeli makarone izdelovati v
veliki količini. Od tam so
»pripotovali« tudi v druge
dele Evrope, vendar so v Ita-
liji postali soecialiteta in za-
čeli so jih pridajati raznim
jedem,
... koliko so stari ledeni
bregovi na Gronlandu?
Strokovnjake je vedno za-
nimalo, koliko so stari ledeni
bregovi na-največjem otoku
severnih morij, na Gronlan-
du. Po natančnejših raziska-
vah in merjenjih so znan-
stveniki ugotovili, da so le-
deni bregovi, ki tvorijo večji
del tega otoka, presenetljivo
stari: ledene bregove sestav-
lja namreč sneg, ki je na
Gronlandu zapadel pred
10.000 leti.
... kakšna je bila razveza
zakona v Babilonu?
Dandanes se marsikdo
sprašuje, kakšni so stroški
za razvezo zakona, ki je
pravzaprav postala vsakda-
nja, lahko bi rekli, moderna
stvar. Danes se taki spori v
zvezi z razvezo zakona ure-
jajo na sodišču, nekoč, pred
več stoletji pa je bilo čisto
drugače. Ce vzamemo za pri-
mer stari Babilon vdimo. da
so tamkaj bili zakoni za raz-
vezo sorazmerno strogi, ali
bolje povedano, zakone so si
glede tega lahko posamezni-
ki krojili po svoje, saj je
mož, ki je zahteval ločitev,
moral plačati odškodnino že-
ninim staršem, koliko so ti
zahtevali, da sč je potem
lahko .s^pet poročil. Ce so že-
nini starši zahtevali odškod-
nino, ki je mož ni zmogel, se
ni mogel ponovno poročiti.
... kdo je pisal ljubezen-
ska pisma z lastnu krvjo?
Henrik II., Lorenski (1614-
1664) je vsak mesec skozi dve
leti pošiljal svoji ljubici Ani
Gonzaga pisma, ki jih je pi-
sal s svojo lastno krvjo. Ni
dognano, kakšen vzrok je
Lorenskega prignal k temu,
da je pisal pisma na ta na-
čin, gotovo pa je, da je s
tem hotel dokazati njej in
njenim staršem, kako jo lju-
bi, saj so njeni starši bili ba-
je oroti poroki. Ko so končno
spoznali svojo napako na-
sprotovanja, so le pristali na
poroko. Toda tedaj se je zgo-
dilo tisto, česar nihče ni pri-
čakoval: Lorenski se je po-
slovil od Ane in se poročil z
drugim dekletom.
... katere ženske so smele
nositi nakit?
Po zgodovinskih podatkih
nemoralne in javne ženske
do leta 1426 v Nemčiji po za-
konu niso smele nositi lasulj,
krznenih oblek in nakita. Bi-
li so namreč mnenja, da je
to okrasJe »rezervirano« za
moralne :n neoporečne žen-
ske.
... kdo je bil Ibn Saud?
Perzijski princ Ibrah:m-
paša je proti koncu 19. sto-
letja v neki bitki premagal
arabsko vojsko in ujel veliko
število vojakov z vojskovod-
jem Abdulah Ibn Saudom.
Ker ie bil navdušen nad hra-
brostjo Ibn Sauda. je Ibra-
him-oaša le temu velikoduš-
no predložil, da mu bo vrnil
vojsko, orožje, komornike in
vojake, ter da lahko ponov-
no začnejo bitko, da zamuje-
no lahko Dopravi. Tbn Saud
je to priložnost brez oremi-
sleka odbil in se pozneje o-
besil.
... kdo ie bil Homer?
Kakor pripoveduje ob ne-
ki nt-Jiožnosti grški dramatik
Herodot. je bilo Homerjevo
pravo ime Malesigenus. Ko
je slavni pesnik oslepel, je
b'' prisoten na nekem zboro-
vanju, kjer ga je eden nje-
govih nasprotnikov omalova-
žujoče in zasmehovalnn ime-
noval »slepca«, (homeros) in
od takrat nanrej so ea vsi
tako imenovali.
Priredil: F K.
PROSLAVA DNEVA ŽENA
V KIDRIČEVEM
• Pred nedavnim je odbor
krajevne organizacije SZDL
Kidričevo razpravljal o ne-
katerih organizacijskih vpra-
šanjih in o proslavi dneva
žena. Prav pri tej tr-^^ki je
bilo tudi govora, al: bi mor-
da bila ta proslava v Kungo-
ti v dvorani kulturno-pro-
svetnega društva. Ta ideja je
prišla po tem. ko so se pre-
bivalci Kungote priključili h
krajevni skupnosti Kidričevo
in ie tudi pododbor SZDL
sestavni del odbora SZDL
Kidričevo, ker se je smatra-
lo, da imamo tako tudi ob-
veznost do tistega dela pre-
bivalcev, ki so se z referen-
dumom odločili biti v sesta-
vu krajevne skupnosti in
kra.^evne organizacije SZDL
Kidričevo. Odbor za pripra-
vo in izvedbo proslav pri KO
SZDL je že pripravil pro-
gram in sklenil, da bo pro-
slava dneva žena v Kidriče-
vem v ponedeljek, 8. marca
1971 s programom, v kate-
rem bodo sodelovali otroci iz
osnovne šole ter iz otroškega
vrtca in folklorne skupine na
osnovni šoli Kidričevo. Po
krajšem programu, ki ga bo-
do ženam-materam pripravi-
li njihovi najmlajši, bodo s
svojimi vižami razveselili že-
ne ob njihovem prazniku
fantje iz ansambla »PLAVE
ZVEZDE«. Morda je malce
nenavadno, da bo proslava v
ponedeljek in ne že v sobo-
to, toda odbor je bil mnenja,
da proslava mora tokrat bi-
ti ob samem dnevu žena to
je na sam 8. marec v velik:
dvorani TGA v restavraciji
Kidričevo s pričetkom ob 18.
uri. Tako je konec ugibanja,
kje bo letošnja proslava
dneva žena. kajti res je to.
da ne bi imelo nobenega smi-
sla imeti proslave v Kungo-
ti, če je na razpolago taka
velika dvorana. Zato pa bo
odbor SZDL Kidričevo mate-
rialno podprl pododbor v
Kungoti, da bodo prav tako
pripravili svečano proslavo
svojim ženam in materam.
M. F.
MLADOLETNI
OBJESTNEŽI SO GA
PRETEPLI
v sredo, 24. februarja, je
ob 19. uri skupina starejših
mladoletnikov brez vzroka
pred gostilno »Pri grozdu« v
Ptuju napadla Franca Vodu-
ška iz Ptuja in ga oretepla.
Vodušek je dobil lažje teles-
ne poškodbe. Ista skuoina ie
ob 22. uri isto noč polomila
okenske šipe stanovanjske
hiše Neže Kopše iz Ptuia.
Mladoletne razgrajače so de-
lavci PM Ptuj izsledili in se
bodo morali /..ogovarjati za-
rad' svoijh dejani ored sod-
nikom za prekrške.
-FK-
KAKO
LAHKO SHAJATE
BREZ HLADILNIKA
Surovo maslo spravite v her-
metično zaprto posodo, to pa
postavite v večjo, napolnjeno
s hladno vodo, ki ji dodajte
malo soli. Vodo pa vsak dan
menjajte.
Narezano šunko ohranite ne-
kaj dni, če jo zavijete v list
zelene solate, nato še v alu-
minijasto folijo.
Limona se ne posuši, če jo
celo položite v hladno vodo.
Meso na,id]ie ohranite, če ga
malo popečete ali ga zavijete
v krpo. namočeno v kisu Pred
uporabo ga dobro izperite
Konservo, ki je niste docela
porabili, položite v stekleno
posodo. Tudi tako se ne drži
dolgo
Zelenjava hitro ovene Ce
nočpte. da se to zgodi, jo po-
topite v hladno vodo. otresite
z nje vodo in shianile v pla-
stične vrečke.
Piska se težko ohrani dolgo
sveža Troba jo je dobio oči-
stiti izvleči drobovino, oprati
pod tekoče vodo. osuSiti s kr-
po in zaviti v aluminijasto
folijo.
STR.iN 14
TEDNIK — ČETRTEK, 4. marca 1
Iz česa je čloMek?
To vprašanje je bilo nešte-
tokrat obravnavano, kljub
temu pa je še vedno zanimi-
vo, ker se zdi. da ie v ojem
trohica neskončnosti — po
kateri hrepeni vsako z razu-
mom obdarovano bitje. Zač-
nimo torej s statistiko, in si-
cer s tisto, ki stoji na naj-
bolj trdnih nogah.
Človeško telo sestoji iz 203
kosti, pri odrasli osebi še iz
približno 500 mišic. Kako pa
je z živci? Na to je teže od-
govoriti. Mnogo zdravnikov,
higienikov in anatomov je
skušalo dognati število živ-
cev a vsi so na koncu pri-
znali, da so med štetjem iz-
gubili nit Kajti človeško te-
lo predstavlja poleg drugega
kakšnih deset milijonov nitk.
ki iim pravimo živci.
Človeško srce, rojeno zato.
da kljubuje tegobam, le ko-
mai deset centimetrov dolg
organ, v širino pa meri le o-
sem centimetrov. Kljub te-
mu dela čudeže. Udari nam-
reč osemdesetkrat na minu-
to in načrpa v šestdesetih le-
tih življenja tolikšno množi-
no krvi. da bi zadostovala za
tonažo petih največjih preko-
mornikov na svetovnih mor-
jih.
Srce, pravijo izvedenci, je
najpopolnejši stroj na kate-
rega delovanje se lahko za-
nesemo. V eni uri udari 4200-
krai čez dan. ponoči, poleti
in Dozimi, v sončni pripeki,
viharju, dežju ali snegu. Na
dan torej naštejemo nad sto
tisoč utripov Pri šestdesetih
letih življenja znese to pri-
bližno dve milijardi udarcev.
Z vsakim utriTK>m potisne
srčna mišica v žile 70,87 gra-
mov krvi. torej 4,96 kg na
minuto, 297,67 kg na uro ali
7144 kg na dan. Ce preraču-
namo to na leto dni življe-
nja, dobimo naravnost im-
pozanten seštevek: 2607,5
ton! V šestdesetih letih zne-
se ta račun 182.525 ton krvi.
Kateri stroi se more ponašati
s takšno dejavnostjo? Menda
nobeden.
In vendar razpolaga zdrav
človek samo s petimi litri kr-
vi v svojem telesu. Kri pa
obkroži vsake tri minute na-
še telo. Pri tem mora sproti
obnavljati celotni organizem
in dovajati kisik iz pljuč.
Zda i pa nekaj podatkov o
pljučih, ki zavzemajo pro-
stor štirih in pol litrov zra-
ka. Pljučni krili sta tako
zgrajen:, da pridejo tudi na
najmanjšem prostoru v do-
tik z zrakom. Sesalna površi-
na pljuč pa ni majhna, saj
znaša 129.027 kvadratnih cen-
timetrov. Tolikšna je pro-
stornina majhne sobe.
V eni uri vdihnemo pri-
bližno 1200-krat. S tem vsr-
kamo 3725 litrov zraka. Iz te-
ga podatka vidimo, čemu pri-
poročajo higieniki dobre in
zračne scialnice. V poprečni
življenjski dobi porabi člo-
vek poldrugo milijardo ku-
bičnih metrov zraka. To je
približno toliko zraka, kolikor
ga načrpajo v velik balon.
Možgani, ki imajo sedež v
glavi, tehtajo pri moškemu
1450 g, pri ženski 1135 gra-
mov. Skupna dolžina živcev.
ki pa jih skoraj ni mogoče
natanko izmeriti, pa znaša o-
krog tristo tisoč kilometrov
— se pravi toliko, kolikor je
oddaljen mesec od zemlje.
Človeška koža je sestavlje-
na iz treh slojev. Vsak izmed
njih ima debelino od dveh do
petih milimetrov. Skupna po-
vršina človeške kože zajema
osemnajst kvadratnih me-
trov. Vsak kvadratni centi-
meter kože pa ima 1400 znoj-
nic, kar ustreza vodovodni
napeljavi v dolžini šestdese-
tih metrov, ,
Ce odmerimo na kvadratni
centimeter kožine površine
kilogram pritiska, mora na-
ša koža zdržati težo 18 tisoč
kilogramov. Z drugimi bese-
dami: vsak izmed nas podza-
vestno prenaša težo devetih
ali desetih velikih avtomobi-
lov.
Ako pregledamo snovi, ozi-
roma surovine, iz katerih je
sestavljeno človeško telo. se
nam po pravic: podaljša ob-
raz. Kajti za vse sestavine
našega telesa bi npr. v Ame-
riki plačali komaj en dolar.
Toliko in nič več je vredno
oglje, maščoba, apno in žele-
zo, ki sestavljajo naše telo.
Ce pa to še razčlenimo, dobi-
mo še bolj drastične številke!
Iz maščobe v telesu 67-let-
nega človeka lahko pripravi-
mo sedem kosov mila Fosfor
iz možganske mase pesnikov
in mislecev, kakor sta bila
Goethe in Kant, bi komaj za-
dostoval za glavice 2200 vži-
galic! Iz množine kalcija, ki
ga nahajamo v našem telesu,
pa bi komaj dobil: dovolj ap-
na za pobeljen je tesne izbe.
Železa je v človeškem telesu
komaj za večji žebelj. Neko-
liko več je soli. največ pa vo-
de. Sol in voda sta bistvena
elementa, ki ju moramo stal-
no obnavljati.
Slednjič ne smemo poza-
biti, da razpolaga človek tudi
z neko. seveda zelo zelo pič-
lo količino arzena. Tega stru-
pa je taka malo, da .se še bol-
ha ne zmeni zanj. V mišicah
in jetrih imamo tudi nekaj
srebra. Brez njega bi prav
tako izhajali kakor z njim.
Ker si ne umejo pojasniti,
kakšen pomen naj bi imelo
to srebro, menijo da gre tu
za igro narave. Toda poraz-
delitev in sestava človeškega
organizma je tako smotrna,
da presega vse. kar je nare-
dil človek Dri strojih. Najbolj
zapleten stroj je v primeri s
človeškim telesom ničevost.
Vse je tako preprosto in jas-
no, da se temu ne moremo
dovolj naeuditi.
LESNO    INDUSTRIJSKO
IN TRGOVSKO
PODJETJE PTUJ,
Rogozni.ška cesta 2
razglaša
prosto delovno mesto
TELEFONISTA
v upravi podjetja
Pogoj: končana osemletka
Poseben pogoj je enome-
sečno poskusno delo.
Pismene ponudbe pošljite
do 13. marca 1971.
UMRL JE MOŽ
V nedeljo, 28. 2., smo po-
spremili k zadnjemu počitku
Štefana Hadlerja, upokoje-
nega visokokvalificiranega
kovača iz Ptuja. Pokojni je
bil edini izmed soustanovite-
ljev pevskega zbora društva
upokojencev v Ptuju novem-
bra 19G6. leta ter je v tem
zboru vneto sodeloval kot
pevec in nadzorni odbornik
vse do svoje smrti. 16. janu-
arja t. 1. ga je zadela kap in
25. februarja je umrl.
Rajni Štefan je imel težko
življenjsko pot. Kovaške obr-
ti se je izučil pri svojem oče-
tu v Gerečji vasi. pri kate-
rem je tudi naprej še več ča-
sa delal. Nazadnje je delal
kot kovač — preddelavec —
v tovarni v Kidričevem, kjer
je bil po 36-letni delovni do-
bi leta 1964 zaradi bolezni
upokojen. Leta 1931 si ie iz-
bral pridno in zvesto druži-
co, ki mu je rodila 12 otrok,
in je od teh še živih 8 hče-
ra in 3 sinovi. Vsi razen ene
hčerke so že poročeni in za-
posleni. Lahko si mislimo,
kako težko je bilo delavcu 11
otrok lepo vzgojiti in spravi-
ti vse v življenje. Ganljiv
je bil prizor, ko se je ob ne-
deljah zbralo pri njem. ko je
še ležal v bolnišnici, vseli
otrok z devetnajstimi
ki, kako so ga tj objema';
poljubovali ter ga sprašll
li: »Dedek, boš skoro ^2
domov?« Odgovoril je.
prišel, bom, le pridni
deca, pa lepo ubogajte atei
in mamico. Tudi. ko semsj
stopil k njemu in ga voraj
kako mu j|, mi je odgovo:
»Skoraj bi mi bili moral,,
pogrebu  peti, pa  še ne
treba, še bova skupaj g,
zdaj mi je že boljše. Rej
ga   odpeljali    po    odloči
zdravnika    domov,   verni
umret.  Kako  popularen
priljubljen je bil pokojn
dokazuje pogreb, kakršnih
v Ptuju bolj malo.
Dragi Štefan, zdaj te
več med nami, za vedno
šel od nas. Pogrešali te 1»
tvoja žena. tvoji pridni ott
ci, posebno pa vseh devi
najst vnučkov, ki si jih ti
rad imel. Tudi naš pevi
zbor te zelo pogreša kot d
brega pevca in sodelavca.
V imenu društva upoki
jencev Ptuj in posebej nji
govega pevskega zbora sen
slavijamo od tebe z željo, n
ti bo lahka zemlja doix)ača.
Alojzij Tumpej
j^NlK — ČETRTEK. 4. marca 1971
STR A M 15
OBVEŠČAMO
BRALCE,
ki obiskujejo oddelek ljud-
ske knjižnice, da bomo s 15.
marcem 1971 uvedli nov iz-
posoj evalni čas.
Ljudska knjižnica bo od-
prta:
v ponedeljek, sredo in petek
od 14. do 18. ure.
v torek in četrtek od 8. do
12. ure.
v soboto od 8. do 10. ure.
Ljudska in študijska knjiž-
nica Ptuj
Dober den gospe in gospodje,
tavariSi no tavariSice, pozdrov-
leni fsi, ki v prleški aH pa keri
koli driigi šprohi preklinjate fso-
kodnevne križe no težove!
No, vidite, korantija je za na-
mi, za nami pa je tiidi tista lepa
no prehitro obečana pomlod, ki
nas je, kak zgleda, lepo za nos
potegnola. Jas sen van že to pred
Štiriiuijst dnevi Blsa» ke  sen si
že dtige unterhoze na Uliti obe-
sa. Zaj pa me je začela dri?oč
koza IJzati po nogah no driisih
živlejnsko potrebnih štiklih nio-
Skega telesa. No vidite, pa je re-
sen tak kak provijo. ke ena la-
stovica Se ne prinese pomlodi.
To je glih tak kak se zaj guči od
totega zokona o srmačkih obči-
nah ali kak se mu že boj struC-
no reče — zokona o manj razvi-
tih. Od to te »lastovice« si tudi
tejko obetamo, ke ne ven, če nas
nede razočorala no kak je to že
lastavičja navoda — na »jug« od-
letela. Saj vete. k-ik provimo. ke
se ftiči selijo na jiig^ J a, pa ke
me ne bi keri slučalno narobe
razmija.
Jas tak provin: revež de 5e da-
le naprej revež, če glih provimo,
ke do si pre tisti ta boj bogati
začeli ramne na hlačah zapilati.
Ce se ne motin. sen vnn enkrat
že pisa, ke srna se z mojo \1ir.o
odločla, ke ma letos malo šta-
linke »stabilizirala« no s ten pri-
spevala svoj delež k splošni sta-
bilizaciji našega virstva. Zaj na
fse kože, ke s stabilizacijo naših
štalink nede čista nič. saj ne naj-
den provega botera. ki bi mi da
kredit za popravilo . . .
Pisa mi je Vohloč iz Ormoža:
ZDRAVO LUJS!
Po dugen caj ti se ti drgoč o-
glošan. Ve.š, čista ubvujpani sen
že grota z mojo Trezo vred. To
pa je že provi sat.tn, če moreš
dati za en liter bučnega olja Šti-
ri store jurje. Moja Treza me je
že prepričala, ke bi začeja reg-
vant, šeloto no repincl z zobilon
jesti, saj je to bila že navoda
naših dedekov no babic. Zodje
cajte sen bija nekšni boleni, eo-
spod dohtar so mi rekli, ke se
mi je pre most v črevah za.^top-
fala. Pa veš. kaj sen zaj sktena:
v najem mo si vzeja eno parce-
lo no mo začeja tikve ali kak se
boj po kmetijsken reče — buč-
nice gojiti. Te pa mi toti buč-
mani, ki tak cene navijajo — ne-
do tak hitro do živega prišli.
Treza mi že grozi z ločitvijo n«
mi fsoki den očita, ke se ne ven
s svojimi komolci nikan naprej
sprafti no, da do me pre z moji-
mi osemdesetimi jflrčkl ploče v
grob pokopali. Te pa še mi pro-
vi: Pogledni si svoje kolege, fsl
so že motorizirani, eni majo Ju-
stine, driigi pa Sinice (veš, siro-
ta misli na »austine« no »simke«).
Clovik se fčosik pita, če so fsl
avti no lepe hiše, ki so zrasle v
kratken cajti, po pravici zaslu-
žene. Jas mo se skoro penzije
fčoka pa Se se skos s peciklon
vozin, ki je bija v modi že ut
cajta vladavine Franca Južefa.
Jas si nemren dopovedati kak je
to, ke ma moj kolega, ki ma en
razred manj Sole kak jas, J5t
Jurjof ploče, jas pa, ki sen ene
leto duže hoda v šolo — samo M
Jurjof. Pa to tiidi neke ne Stini-
le: moj sosid dela v goricah nm
cele dneve motko za rep vloči za
70 jflrjof, tisti, ki mo kože, ge
more fsekatl no mo provijo go-
spod inženir, pa zasluži skor*
Stirlkrot več. Meni več to ne gre
v glavo ...
Jas sen sklena, ke mo si spoka
cOlico no mo jo prekrez mejo na
Jago za markami popiha. Tisti
rekrutski kuferček sen si že pri-
prava ... Ce de se ml dobro go-
dilo, mo ti pisa pismo: Liber
rujs, meni dobro geen. mam že
fil mark no auto Alfa-Romeo ...
Te (mogoče zodjič) iz Ormoža
pozdrovla Vohloč!
Zdravo Vohloč!
Ne ga no še ti ne se.I, ke bi o-
diša v Nemčijo. Jebal ga na mot-
kin štil, meni se že malo noro
zdi, ke zaj fsi v rit lezemo tistin,
ki so nan med vojsko naše ma-
tere no očete pregajali no klalL
Dobro si premisli, pret kak bo9
se dokončno odloča. Misli malo
na deco no seveda, tudi na Tre-
zo. Najbrž de bojše. če boš za-
čeja z bučnicami našo oljovo
krizo pregajati no malo tiste
»bučmane« zajcbovati, ki tak
svinjsko cene navijajo.
Srečno, vaS Lujzek.
PREHRANA ZAPOSLENIH ŽENA
V svetu je navada, pri nas
pa znano, da b: moral biti
zajtrk najmočnejši obrok
vsakdanje prehrane, večerja
pa najslabši. Razlogi z-j to so
v tem, da je treba telesu da-
ti pred začetkom dela po-
trebne kalorije. Ce torej naj
bo zajtrk najmočnejši obrok,
mora vsebovati vse tisto, kar
tudi da največ kalorij, torej
meso, mleko, jajca, kruh,
sadje. Drugi obrok dneva bi
morala sestavljati kuhana je-
dila. Malico pa naj sestavlja
kruh, maslo, sir ali jogurt in
sadje. Večerja kot najslabši
obrok dnevne prehrane naj
vsebuje mlečne proizvode in
sadje. Takšna prehrana vse-
buje največji del potrebnih
vitaminov A. B in E, ki jih
posebno potrebuje žena de-
lavka, posebej še v nosečno-
sti.
Toda pri nas je marsikje
še vedno ravno narobe. Naj-
večje število zaposlenih ne
zajtrkuje ali se zadovolji z
nepomembnim obrokom hra-
ne. Obilen je obed, večerja
pa je navadno tudi preobil-
na, kakor da bi želel: nado-
mestiti pomanjkljivo pre-
hrano celega dneva.
Takšen način prehranjeva-
nja bolj škodi kakor koristi,
posebej če upo.števamo ženo
delavko. Zapo.skna žena, po-
sebno gospodinja in mati,
ima dvoje »delovnih mest«.
Dela, v'tovarni, pisarni, šoli
ali v zdravstvenem domu,
doma pa se začne drugi šiht.
Na obeh delovnih mestih
prebije po 16 ali več ur in
nima skoraj časa. da bi si
oddahnila. Tako tudi nima
časa, da bi v miru použila
svoje obroke hrane. Ce upo-
števamo, da ie domači šiht
prav t.iko naporen kot oni
pri rednem delu, če ne še
bolj, je razumljivo, da vsaka
žena po določenem času za-
čne iskati pomoč pri zdrav-
nikih za svoje težave zaradi
izčrpanosti.
Izčrpanost in utrujenost
počasi vodi k raznim bolez-
nim, kot so nervoza, želodč-
ne težave, motnje v delova-
nju ščitne žleze in jajčnikov,
skratka do raznih resnih bo-
lezni :n do predčasnega sta-
ranja. Dr. JV
STRA]9 16
TEDNIK — ČETRTEK. 4. marea
Zavod v Ptuju
sprejme v stalno zaposlitev
DVA ABITURIENTA gimnazije,
učiteljišča ali srednje ekonomske šole.
Pogoj: regulirana vojaška obveznost.
Pismene ponudbe sprejema uprava
lista.
NEDELJA, 7. marca
6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes
ob 6.05 Poročila. 6.30 Vremenska
napoved — Informativna oddaja.
6.50 Danes za vas. 7.00 Poročila.
7.20 Vremenska napoved — In-
formativna odaja. 7.25 Pet minut
za EP. 7.30 Za kmetijske proiz-
vajalce. 7.50 Informativna odda-
ja. 8.00 Poročila — Radijski In
TV spored. 8.05 Radijska igra za
otroke. 8.45 Melodije za mlade.
9.00 Poročila. 9.05 Srečanja v stu-
diu 14. 10.00 Poročila. 10.05 Se
pomnite tovariši ... 10.25 Pesmi
borbe in dela. 10.40 Pet minut
za EP. 10.45—13.00 Poslušalci če-
stitajo — vmes ob 11.00—11.15 Po-
ročila. 11.50—12.00 Pogovor s po-
slušalci. 12.00—12.10 Poročila. 13.00
Poročila. 13.15 Obvestila in za-
bavna glasba. 13.30 Nedeljska re-
portaža. 13.50 Z domačimi an-
sambli. 14.00 Poročila. 14.05 Vedri
zvoki. 14.30 Humoreska. 14.50 Tip-
ke In godala. 15.05—17.00 Športno
popoldne — vmes ob 16.00 EP.
17.00 Poročila. 17.05 Iz opernega
sveta. 17.30 Radijska igra. 18.15
Pri domačih skladateljih. 19.00
Lahko noč, otrocij 19.10 Obvesti-
la. 19.15 Glasbene razglednice.
19.30 Radijski dnevnik. 20.00 V
nedeljo zvečer. 22.00 Poročila.
22.20 Zaplešite z nami. 23.00 Po-
ročila. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Jazz. 24.00 Poročila.
PONEDELJEK, 8. marca
4.30—8.00 Dobro Jutro! poročila
>— vmes ob 5.00 Poročila. 5.30 Vre-
menska napoved — Danes za vas.
5.45 Informativna oddaja. 6.00 Ju-
tranja kronika. 6.30 Vremenska
napoved — Informativna oddaja.
6.50 Rekreacija. 7 00 Poročila. 7.15
Informativna oddaja. 7.25 Radij-
ski in TV spored. 7.45 Informa-
tivna oddaja. 8.00 Poročila. 14.00
Poročila. 14.10 Lahka glasba.
14.30 EP. 14.35 Poslušalci čestita-
jo-. 14.55 EP. 15.00 Dogodki in od-
mevi. 15.30 Glasbeni intermezzo.
15.40 ^oje moški zbor iz Dober-
doba. 16.00 Vrtiljak. 16.40 Z ope-
retnih odrov. 17.00 Poročlia. 17.10
Glasbeno popoldne. 18.00 Poroči-
la — Aktualnosti doma in po sve-
tu. 18.15 Signali. 18.35 Interna 469.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila. 19.15 Harmonikar Silve-
ster Mihelčič. 19.25 EP. 19.30 Ra-
dijski dnevnik. 20.00 Operni kon-
cert. 22.00 Poročila. 22.15 Jazz.
«3.00 Poročila. 23.05 Literarni
nokturno. 23.15 Igramo za ples.
«4.00 Poročila.
TOREK, 9. marca
4.30—8.00 Dobro jutro! poročila
I— vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Vre-
menska napoved — Danes za vas.
B.45 Informativna oddaja. 6.00 Ju-
tranja kronika. 6.30 Vremensk.i
napoved — Informativna oddala.
«.50 Na danaSnjl dan. 7.00 Poro-
dila. 7.15 Informativna oddala
7.25 Radijski In TV spored. 7.45
Informativna oddaja. 8.00 Poro-
čila. 14.00 Poročila. 14.10 Moj svet
je glasba. 14.30 Orkester radia
Niirnberg. 14.40 Na poti s kitaro.
14.55 EP. 15.00 Dogodki in odme-
vi. 15.30 Glasbeni intermezzo.
15.40 Odskočna deska. 16.00 Vrti-
ljak. 16.40 Rad Imam glasbo. 17.00
Poročila. 17.10 Simfonični kon-
cert. 18.00 Poročila. 18.15 V torek
nasvldenje! 18.45 Družba in čas.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila. 19 15 Ansambel Štirje ko-
vači. 19.25 EP. 19.30 Radijski
dnevnik. 20.00 Prodajalna melo-
dij. 20.30 Radijska igra. 21.30 Lah-
ka glasba. 22.00 Poročila. 22.15
Komorna glasba Antona VV^eber-
na. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni
večer. 23.15 Popevke. 24.00 Poro-
čila.
SKEDA, €0. marca
4.30—8.00 Dobro jutro! poročila
— vmes ob 5.00 Poročila. 5.30 Vre-
menska napoved — Danes za vas.
5.45 Informativna oddaja. 6.00 Ju-
tranja kronika. 6.,30 Vremenska
napoved — Informativna oddaja.
6.50 Rekreacija. 7.00 Poročila —
Dobro jutro, otroci! 7.15 Infor-
mativna oddaja. 7.25 Radijski in
TV spored. 7.45 Informativna od-
daja. 8.00 Poročila. 13.30 Priporo-
čajo vam . . . 14.00 Poročila. 14.10
Koncertni valčki. 14.30 EP. 14.35
Poslušalci čestitajo. 14.55 EP.
15.00 Dogodki in odmevi. 15.30
Glasbeni intermezzo. 15.40 Mozart
in bohem. 16.00 Vrtiljak. 16.40 V
studiu 14. 17.00 Poročila. 17.10 Je-
zikovni pogovori. 17.25 Glasbena
galerija. 18.00 Poročila. 18.15 Pon-
chielli: uvodni prizor opere Gio-
conda. 18.40 Naš razgovor. 19.00
Lahko noč. otroci! 19.10 Obvesti-
la. 19.15 Glasbene razglednice.
19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Sim-
fonični orkester. 21.00 Lahka
glasba 22.00 Poročila. 22.15 Jazz.
23.00 Poročila. 23.05 Literarni
nokturno. 23.15 Popevke. 24.00
Poročila.
ČETRTEK, 11. marca
4.30—8.00 Dobro jutro! poročlia
— vmes ob 5.00 Poročila. 5.30 Vre-
menska napoved — Danes za vas.
5.45 Informativna oddaja. 6.00 Ju-
tranja kronikaj, 6.30 Vremenska
napoved — Informativna oddaj.^.
6.50 Beseda na današnji dan. 7.00
Poročila. 7.15 Informativna odda-
ja. 7.25 Radijski in TV spored.
7.45 Informativna oddaja. 8.00 Po-
ročila. 14.00 Poročila 14.10 Pesem
iz mladih grl. 14.30 Dunajski fil-
harmoniki. 14.45 Mehurčki. 14.55
EP. 15.00 Dogodki in odmevi.
15..■?0 Glasbeni intermezzo. 15.40
Narodne pesmi iz Grčije 16.00
Vrtiljak. 16 40 Zabavna glasba.
17.00 Poročila. 17.10 Koncert po
želiah. 18.00 Poročila, 18,15 Iz ka-
setne nrodukcije RTV Ljubii.-^na,
18,30 Z orkestrom Carmen Dra-
gon, 18,45 Kulturna kronika 1900
Lahko noč. otroci! 19 10 Obvesti-
la. 19,15 Ansambel Mojmira .Sene-
ta. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnev-
nik. 20.00 Domače pe.smi. 21.00 Li-
terarni večer. 21.40 Glasbeni nok-
turno. 22.00 Poročila. 22.15 Polj-
ski skladatelji. 23.00 Poročila.
23.05 Literarni nokturno. 23.15
Jazz. 23.40 Popevke. 24.00 Poro-
čila.
PETEK, 12. marca
4.30—8.00 Dobro jutro! poročila
— vmes ob 5.00 Poročila. 5.30 Vre-
menska napoved — Danes za vas.
5.45 Informativna oddaja. 6.00 Ju-
tranja kronika. 6.30 Vremenska
napoved — Informativna oddaja.
6.50 Rekreacija. 7.00 Poročila.. 7.15
Informativna oddaja. 7.25 Radij-
ski in TV spored. 7.45 Informa-
tivna oddaja. 8.00 Poročila. 14.00
Poročila. 14.10 Skladbe za mladi-
no. 14.30 EP. 14.35 Poslušalci če-
stitajo. 1.455 EP. 15.00 Dogodki in
odmevi. 15.30 Napotki za turiste.
15.35 Glasbeni intermezzo. 15.40
Adamič-Cipci: Otroška suita.
16.00 Vrtiljak. 16.40 Rad imam
glasbo. 17.00 Poročila. 17.10 Člo-
vek in zdravje. 17.20 Operni kon-
cert 18.00 Poročila. 18.15 Dve Bee-
thovnovi klavirski sonati. 18.50
Ogledalo našega časa. 19.00 Lah-
ko noč, otroci! 19.10 Obvestila.
19.15 Ansambel Zadovoljni Kranj-
ci. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnev-
nik. 20.00 Naj narodi pojo . . .
20.30 Top-pops 13. 21.15 Oddaja o
pomorščakih. 22.00 Poročila. 22.15
Iz logov domačih. 23 00 Poročila.
23.05 Literarni nokturno. 23.15
Jazz. 24.00 Poročila.
SOBOTA, 13. marca
4.30—8 00 Dobro jutro! poročila
— vmes ob 5.00 Poročila. 5.30 Vre-
menska napoved — Danes za vas.
5.45 Informativna oddaja. 6.00 Ju-
tranja kronika. 6.30 Vremenska
napoved — Informativna oddaja.
6.50 Beseda na današnji dan. 7.00
Poročila. 7.15 Informativna od-
daja. 7.25 Radijski in TV spored
7.45   Informativna   oddaja.   8.00
Poročila. 14.00 Poročila. 14.10
Glasbena pravljica. 14.30 Od vasi
do vasi. 14.55 EP. 15.00 Dogodki
in odmevi. 15.30 Glasbeni inter-
mezzo. 15.40 Pesmi in plesi jugo-
slovanski narodov. 16.00 Vrtiljak.
16.40 Ob isti url. 17.00 Poročila.
17.10 Gremo v kino. 17.50 Orke-
ster Rudiger Piesker. 13.00 Poro-
čila.   18.15   Glasbeni   romantiki.
18.45 S knjižnega trga. 19.00 t«
ko noč, otroci! 19.10 Obvest?
19.15 Ansambel Lojzeta Sl»i
19.25 EP. 19.30 Radijski dnev»S
20.00 Nove melodije. 21.15 ZabaJ
na glasba. 22.00 Poročila, jj'
Oddaja za izseljence. 23.00 Pa,'
čila. 23.05—01.00 S pesmijo In 2
som v novi teden — vmes li
24.00 Poročila. 01.00 Poročila. ^
SAMSKI mlajši uslužbenec išče
sobo v Ptuju — po možnosti v
centru. Naslov v upravi.
PRODAM stoječ smrekov les.
Naslov v upravi.
ZARADI selitve nujno prodam
novo dnevno sobo {eventuelno
tudi dam sobo v najem za eno
leto). Ptuj, Ormoška 4-1 (od 16.
do 17. ure).
PARCELO ob asfaltni cesti v Ro-
goznici prodam. Naslov v upravi.
GRADBENO parcelo v Brstju ob
asfaltni cesti z grad')enim dovo-
ljenjem prodam. Naslov v upra-
vi.
UGODNO prodam avto Zastava
600 D letnik 1962. Franc Hvaleč,
Ptuj, Zagrebška cesta 34 b.
PRODAM ročno stiskalnico mlin
za sadje in grozdje, cirkularko in
otroško posteljo. Kostanjevec.
Rogoznica 22 (ob železnici).
MOTORNO žago STIHL 070 in
plug za traktor ferguson prodam.
Naslov v upravi.
MAI.,0 rabljen moderen otroški
Športni voziček prodam. Hele«,
JoSt, Ptuj, Volkmerjeva cesta^
NUJNO iščem honorarnega knj|.
govodjo ali upokojenca. LeopoM
Pernek, gostilna Tržeč.
SPOROČAM cenjenemu občin
stvu, da sem odprl radio TV s«
vis v Ptuju, Kremplejva ulica
(zraven trgovine Guma). Prip,
ročam svoje kvalitetne storitvi
Popravljam • vse vrste aparatos
Dušan Makovec, RTV — mehj
nik.
56 AROV njive (mimo hajdinske
ga pokopališča) prodam. Jako
Gajser, Skorba 69.
PODPISANI Anton Kožar, po
sestnik Hlaponci, preklicujem li
obžalujem žaljivke, ki sem ]i
izrekel dne 26, januarja 1971 m
pram Elizabeti Segula, posestnit
Hlaponci 45 a ter se ji zahvalit
jem, da je odstopila od kazenslce
ga pregona zoper mene. Ant«
Kožar.
PRODAM večjo količino sladlti
krme po ugodni ceni, Adela Gra
cer. Juršinci 6.
LEPO obdelan vinograd prodan
ali menjam za stanovanje v Pn
ju. Ostalo po dogovoru. Naslov
upravi.
K 10 mesečnemu otroku iš&a
žensko za 8 ur dnevno. Jožici
Hojnik, Budina, nova hiša.
SPREJMEM kovača, kolarj^
ključavničarja, elektrovaril«
Krabonja, Ptuj, Rogaška 1.
nedelja, 7. marca
9-30 Po domače z ansam-
blom Kreže in vokalnim
kvintetom. 10.00 Kmetijska
oddaja, 10.45 Mozaik, 10.50
Otroška matineja, TV kaži-
pot, 15.50 Rokomet: Bosna in
Hercegovina — Srbija. 17.00
Balkansko prvenstvo v smu-
čanju, 18.00 Zabavno glasbe-
na oddaja, 18.50 Mestece Pey-
ton. 19.45 Cikcak. 20.00 TV
dnevnik, 20..30 3-2-1, 20-35
Naše malo m.isto. 21.35 Šport-
ni pregled, 22.00 Prireditev
ob tednu boja proti raku,
23.00 Poročila.
ponedeljek, 8. marca
9.05 Odprta univerza. 9.35
TV v šoli, 10.30 Nemščina,
10.45 Angleščina, 11.00 Osno-
ve splošne izobrazbe, 14.45
TV v šoli. 15.40 Nemščina,
15.55 Angleščina, 16.00 Fran-
coščina, 16.45 Madžarski TV
pregled, 17.38 Napoved spo-
reda. 1740 Mendo in Slavi-
ca. 18.00 Risanka. 18.15 Ob-
zornik. 18.30 Ljudje v sose-
ski. 19.00 Mozaik. 19.05 Mladi
za mlade. 19..50 Cikcak, 20.00
TV dnevnik. 20.25 3-2-1, 20.35
J. Brandt: Velika kupčija,
21.45 Kulturne diagonale.
22,30 Poročila. 22.35 Svetov-
no, hokejsko prvenstvo sku-
pine B
torek, 9. marca
9.35 TV v šoli, 10.40 Rušči-
na, 11.00 Osnove splošne izo-
brazbe, 14.45 TV v šoli, 15-35
Ruščina, 15.55 TV vrtec, 16.10
Angleščina, 16.45 Madžarski
TV pregled, 17.45 Tiktak,
18.00 Risanka, 18.15 Obzor-
nik, 18.30 Srečanje v studiu,
19.00 Mozaik, 19.05 Sodobno
gospodarstvo, 19,30 Vzgoja za
življenje v dvoje, 19.40 Pet
minut za boljši jezik, 19.50
Cikcak, 20.00 TV dnevnik,
20.25 3-2-1, 20.35 Ladja nor-
cev, 22.40 Poročila, 22.45 Sve-
tovno hokejsko prvenstvo
skupine B.
sreda, 10. marea
8.15 TV v šoli, 13.55 Jena:
Nogomet: Carl Zeiss — Cr-
vena zvezda, 17.55 Čarobna
piščalka, 18.15 Obzornik, 18.30
Vaš slager sezone, 19.05 Naš
ekran, 19.20 Na sedmi stezi,
19.45 Cikcak. 20.00 TV dnev-
nik, 20.25 3-2-1, 20 35 Teh na-
ših petdeset let, 21.25 VOS,
21.35 Glasbeni nokturno, 22.05
Poročila.
Četrtek, ii marca
9.-35 TV v šoli, 10-30 Nem-
ščina. 10.45 Angleščina, 11.00
Francoščina, 14.45 TV v šoli.
15.40 Nemščina, 15.55 Bern:
Svetovno hokejsko prvenstvo
skupine B: Italija — Jugo-
slavi,ja, 18.00 Risanka, 18.15
Obzornik, 18.30 Skrivnosti
živali, 19.00 Mozaik. 19.05 En-
krat v tednu, 19.20 Vse živ-
ljenje v letu dni, 19.50 Cik-
cak, 20.00 TV dnevnik. 20.25
3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgle
di, 21.45 S. Maugham: Bežn
zadeva, 22.25 Karajan vas
predstavlja: A. Dvoržaii
simfonija št. 5, 23.15 Poro
čila.
PETEK, 12. marca
9.30 TV v šoli, 11.00 Angle
ščina, 14.45 TV v šoli, 16.11
Osnove splošne izobrazbe
16.45 Madžarski TV pregled
17.40 Veseli tobogan, 18.1:
Obzornik, 18.30 Zabavni
glasbena oddaja, 18.45 Varie
te, 19.00 Mozaik kratkega fil
ma, 19.50 Cikcak, 20.00
dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.3!
Totto, Peppino in sladko živ
Ijenje. 22.10 Izkažimo se, 23.li
Poročila.
sobota, 13. marca
9.35 TV v šoli. 14.35 Sofija
Atletika v dvorani, 16.25 Dr
žavno prvenstvo v košaric
18.00 Obzornik. 18-15 Narodi
običaji Korčule, 18-45 Hi
landski dragulji, 19-15 W
zaik, 19.20 S kamero po sve
tu, 19.45 Cikcak, 20:00 T'
dnevnik. 20.25 3-2-1, 20.3
Glasbena križanka, 21.25
premagljivi. 22 15 TV kažipo
22.35 Poročila. 22.40 Svetom
no hokejsko prvenstvo s^^
pine B. 4
TEDNIK  Izdala časop'sn'  savod Ptujski  »-ednik  Ptuj, Herola Lacka 2   -■ Urejuje uredni.^k^ CKlbor  Odgovorni urednik le Anton Banman   - Iz^^
ja vsak Četrtek. — Tekoči račun ori SDK Ptuj. 5t 524-3-'72  - Tiska fiasoplsno oodjetje Mariborski tisk Maribor Svetozarevska ulica 14. _