Leto VI. (Vol. VI.) November, 1914. Štev. (No. 11.) Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHN F ARLEY-j a je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. □ Na pomoč dušam v vicah! EE " Itudndarnost je prijetim vhciii živim, pu tudi mrtvim no odrekaj miloSiSlno!" (Hir. knj. 7, 8.) GRA, da, najnevarnejša in najnegotovej-ša igra je človeško življenje. Dan so vrsti za dnevom, tedni pode ino-■neee, in leto za letom tone v brezmejno vernost. Ljudje, najpopol-,1('jsa bitja na zemlji, se porajajo drug za drugim ter doživljajo zapovrstjo dogodke za dogodki, vese-'(1 in žalostne, malenkostne in zna '"•'tlite, dokler jih ne dohiti najzad-'jji, najusodnejši in najpoinembnej-— dokler ne potrka trpka smrt na človekove duri ter ne odpelje dnše iz njegovega telesa. In glej! Nic drugega kakor ihteče žalovali je, vroče solze, obupen jok in mrtvo truplo ostane v hiši za kruto smrtjo. Za umrlim se solzi in pla-ka eela hiša, vse sorodstvo, morda cela vas, eela srenja, vsa dežela ali celo celokupna država. Pa naj ie tudi to slednje,, pokojnikova du- ša •a pn cd strogega sodnika. pred Stvarnika vsega sveta, pred vsemogočnega Boga, ki je izvor vsega življenja in zapoveduje smrti. Tu, pred nebeškim sodnim stolom se odloči njena usoda, ali gre čista in neomadeževana liki lilijin cvet med presrečno nebeško družino, ali jo pahne užaljeni nebeški sodnik vso grešno in blatno v grozno trpl jenje hudičevega kraljestva - v strašni pekel, ali pa mora še ne dovolj čista za nebeško veselje v očiščevalnico — v vice. Nepopisno hrepenenje po vživanjn nebeškega veselja je najgroznejše trpljenje duše v vicah. Vijoč se v teh strašnih mukah milo zdihuje duša ter ječe prosi pomoči od svojih sorodnikov, prijateljev in znancev na zemlji. Usmiljena srca dobrih ljudi ustanavljajo razna dobrodelna društva, katera skrbe za osirotele otroke, pomagajo ponesrečencem ter preživljajo in prehranjujejo onemogle starce in starke. Nekateri so v celem svojem življenju nesrečni. Ali imajo nesrečo v svoji družini, ali so bolehavi, ali se jim nič ne posreči, karkoli započno. Tretji delajo in se mučijo vse svoje žive dni ter se preživljajo s težkim in uaproniin delom, a vendar so vedno siromašni ter trpe ol> vsej svoji pridnosti silno pomanjkanje. Četrti se rode pohabljeni, vsled česar morajo prenašati venomer zasmehovanje in zaničevan je od strani hudobnih l judi. In kdor obrne dobra dela, nesreče, trpljenje, zaničevanje in pomanjkanje vprid dušam v vicah, ta jim je prijatelj in velik dobrotnik. Taka dela mu bodo z obrestmi za-računjena pred sodnim stolom božjega sodnika. Pa ne samo s tem, ampak tudi s prisrčno in pobožno molitvi jo zelo veliko pomagaš ubogim dušam v vicah. Če izmoliš očenaš za uboge duše v vicah, jim je silno veliko trpljenja izpregle-danega, če pa daš maševati zanje, potem jim je odpuščenih neizmerno veliko kazni. Katoliška cerkev venomer opo- minja svoje vernike, naj nikar ne pozabijo vernih duš, dokazovaje z jasnimi zgledi, kako silno so potrebne duše v vicah naše pomoči. V ta namen obhaja tudi vsako leto god vseh vernih duš. Vsako leto ožive tisti dan po Vseh svetih pokopališča po svetu. Kdor ima le koga na božji njivi zakopanega, pohiti tisti dan na njegov grob, ga o-kinča z venci, in gorečimi svečica-mi. Človeku se zdi na vernih duš dan, kakor bi mu bili mrtveci bližji, kakor bi se pogovarjali z njim. Zdi se mu, kakor bi se celo pokopališče izpremenilo v ognjene vice, iz katerih vijejo naši rajnki roke k nam ter nas prosijo pomoči. Tu prosi milo sin, ali hči svoje stariše, sestre in brate, tam zdihuje v silnih mukali mati ali oče ter prosi svoje otroke rešitve. Vse polno je izhuj-šanih rok, izmučenih obrazov in objokanih oči, okoli katerih se obli-zuje st rasen ogenj! In prijatcli, ali se ti ne omehča srce ob tem pogledu in se ti ne zasmili tvoja hči, ali tvoj sin, tvoji sta risi ali tvoji znanci in prijatelji v teli groznih mukali in strašnem plamenu?! Mislim, da ni na svetu tako trdosrčnega človeka, ki bi ga ne prevzelo nepopisno trpljenje vernih duš v vicah. Zato pa bo vsakdo sklenil v svojem srcu na ta dan, da hoče neprestano pomagati ubogim dušam v vicah, iu to z dobrimi deli na zemlji, s pobožnimi molitvami, s svojim pozemelskim trpljenjem in pomanjkanjem, s postom in svetimi mašami, in prepričan naj bo, da mu bodo verne duše hvaležne ter dospevši v nebesa molile zanj pred Hogoni. Morda pa bi se le kdo upal izgovarjati, češ, da mu ni treba moliti za tega, ali onega, ker je šel vsled svojega pobožnega in lepega življenja naravnost v nebesa. Temu odgovarjamo samo s tem, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih. Iii ker pravi sveto pismo, da ne pojde nič nečistega v nebeško kra- ljestvo, in ker nam je znano, da tudi vsak pravičnik greši sedemkrat na dan, moramo reči, da je zgornji izgovor popolnoma neveljaven in neprimeren. Potemtakem le neprenehoma molimo za verne duše v vicah ter jim pridno posvečajmo vse svoje veselje in trpljenje! Sliko pestre, plehke sence gleda mož v metežu ceste, i'ilQOOf^^ioi=l O o o o Nekaj o špiritistih. |C=ZT30I=51l3O83f^=301=3| O 0 o o Ljudje, ki nočejo verovati v Boga, so pogosto največji prazno, — babje — in vražjeverci. Vsako neumnost rajši verujejo, kakor v pravega Boga. Verujejo, da je številka 13 neserečno število, da jo petek ali tudi torek nesrečen dan, da imajo nekateri ljudje oči, s katerimi morejo začarati, odvzeti n. pr. kravi mleko, storiti otroka bolnega itd. V Boga no verujejo, v hudobca pa. A-ko pa celo zavržejo peklenščka, pa veru jejo v vsakojako neumnosti. Med tako praznoverce spadajo tudi špi-ritisti. Ti verujejo v "duhove" in pravijo, da imajo nekatere osebe tako moč v sebi, s katero zamorejo priklicati duha kakega umrlega človeka, da znjim govore ga vprašujejo, duh jim odgovarja, deli celo darove kot cvetke, sadje itd. Vse to jo navadna goljufija, prevara, katero uporabljajo 'kunštni' ljudje, da vlečejo lahkovernežem denar iz žepa. Ni kdo še ui s pomočjo špiritizma neovrg-Ijivo dokazal, d« je priklical dušo umr loga, še manj pa, da bi ta duša govorila ali celo "občinstvo" obdarovala. Pač pa imamo polno dokazov o prevarali in goljufijah. Tisto glumače, ki so trdili, da morejo priklicati duha, ki bo govoril. se je razkrinkalo kot navadil" goljufe in lažnjivce. Osebi, ki "zna" priklicati duha, prn vi j o "medium". Tak medium z imenom gospa Oadwell iz Brooklyna, N. Y.. je leta 1H00 prirejala v Now Torku špiritis tične seje. kjer so "nastopali" razni du hovi. Stir jo poročevalci Newyorškega lista "Now York World" trije gospodje in ona dama so sklonili tn medium r:iz krinkati. flospodio so imeli v rok'ivili skrito električno žarnice, vsak no dve. Tri špiritistični soji jo bilo zbranih okolo 40 oseb. V dvorani jo vladala skrivnostna tema. Zdaj se ,io prikazal kak umrli no* uik, zdaj zopet kaka slovita, že davno mrtva gledališka igralka, tu Indijanka in več drugih. Ko se zopet prikaže posebno slaven duh, ga na dogovorjeno znamenje vsi štirje zgrabijo, "duh" se obupno brani. šest električnih svetilk zažari, dvorana je svetla kot podnevi in čudom so čudijo vsi. Duh je bila gospa Cadwell. /a to svojo spretnost je bila obsojena ni daljši zapor. Ana Potho je bila tudi tak imeniten spiritističon medium v Berlinu, tako i/ vežban, da je včasi na on večer dobiln vstopnine nad 1000 mark. Pri njonib špi-rifističnib vajah so deževale ljubke evol ko — "erartrože" — mod občinstvo. Te rože so boidn prinašali duhovi iz "onemi" sveta. Todn crlei trn spaka. izvedelo se je. da io madatiie Polhe to rožico kn pila prod seio uri vrtnarju. Dno 1. marea 1H02 stn prišla na seio dva preoblečena policijska uradnika. Ko so začele padati cvetke mod začudeno občinstvo zorrnbi lili« koma policijski uradnik Ano Potile za ro ko. Pri preiskavi so našli na njeni obleki ogromne žepe, v katerih jo imela 1.r>n vrtnic, 2 eitroni in 3 pomeranče. Tn r>2 letni "medium" s cvetkami je bil obsojen za radi goljnfiio na en in poldrugo leto ječo. Takih in podobnih slučajev bi lahko navedli mnogo. Ne rečemo, da ni med nebom in zom-io še nnm neznanih moči in sil, todn prvič to moči niso nadnaravne, drugič pn nam So nikdo ni mocrol jasno pokazati dclovanin in učinkovanja teli nepoznanih s'l Posebno nn nnm nikdo no more doka-/nti zvezo med "duhovi" in temi silami. A so liudie ki rajSi vriamoio tnkn do ninevanja in včasi celo hrozmisclno trdit ve, toda v vsembdrogn in vsemogočnega Botra, ki lahko na nadnaravni način dela največje čudeže, in ti čudeži so neovrg- Ijivo dokazani — v Boga in v njegove ču dežc pa ne verujejo. Zakaj ne? Odgovarja nam Kristus Gospod: "Na teli ljudeh se izpolnuje prerokovanje Tza-jije preroka, ki pravi: S sluhom boste slišali in ne boste umeli in z očmi boste gledali in ne boste videli; kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo in oči svoje so zatisnili, da ne bi kdaj z očmi videli in z učesi slišali in s srcem umeli in se izpreobrnili in bi jili jaz (Bog) ne zdravil. (Mat. 13., 14— 15.) A. B. mi V petek. m m "Že zopet petek", vzkliknila je gospodinja v postu in nevoljno stresla z glavo. "In celo post je!" V petek jesti meso jo greh ! se ji je oglasila vest. "Kaj pa naj vendar skuham, ko se kaj postnega ne dobi tukaj}" si je mirila gospodinja vest. "Fish! Fresh 1'ishl" oglasil se je ribič na uliei z glasnim krikom ter ponujal gospodinjam lepo priložnost zdržati se mesa. "Zakaj ne kupiš rib'/ Saj je tudi meso! Mala izpreiuemba enkrat na teden, to je zdravju jako koristno," prigovarja ji vest. "Kje morem toliko potrošili, ribe se drage," tešila si je vest. "Twelve cents a pound. Kisli! Fresh I'ish I" je klical ribič pred hišo dalje in vabil kuharice k sebi, opominjajoč jili na Postni dan. "Vidiš meso stane l'unt 1 Sc., ribe pa Naino 12c. Ali niso ribe ceneje? "Grem gledat" se je odločila. Kepe kose okusnih morskih rib je imel •'ilii8 na svojem vozu razstavljene. Cel kup žena j(( stalo pri vozu in kupovalo. ^ 'dela je tam vse slovaške sosede iz vseli sosednih hiš, videla je tam Nemko Weis • 'z sosedne hiše. Vse tri Irke iz hiše črez ••lieo, I 'oglej, vse katoliške gospodinje, cela "kolien kupuje ribe, znamenje da se hod < l"'i vseli postili. Ali je vreden košček me da bi se človek smrtno pregrešil?" klicala ji je vest. "Bom videla, ako pride Petrička," se je zopet izgovarjala. "Ona je bolj pobožna kakor pa jaz". "Fish! Fresh fish!" klical je vesei ribič, da je že toliko prodal. "Petričke ni." "Ali je mama doma V" vprašala je Pe-tričevo deklico ki se je igrala s sestrico, na ulici. "So!" "Če ona ne bo, pa še jaz ne bom. Saj to ni tako velik greh," mirila si je vest,. In naši 'fantje' tudi vsi težko delajo, saj se ne morejo postiti. "Kisli! Fresh fish, lady!" Nagovoril jo je ribič, ki jo je opazil pri oknu. "They are very cheap and fresh." "Three pounds," prisopihala je še celo debela Italijanka s posodo. "I'oglej, še Italijani se bodo postili, ki nimajo nobene vere, in ki opravljajo najtežja dela," poskušala jo je vest zadnjič pregovoriti. "Pa naj bo!" in vzela je krožnik in odprla omaro za denar. "Kaj bodo pa 'fantje' rekli? Kregali se bodo. .Morda bo šel kdo še preč!" motila jo je zopet skušnjava. "Pa naj bo! Kadi ljubega miru. Mary, pojdi k mesarju in prinesi tri funte teletine." Mary je odhitela v mesnico, ribic ji' odšel, naša gospodinja je pa skuhala meso in jedli so vsi in tako je ona povzročil" da je K oseb danes v tej hiši Boga sunili > žalilo in to radi - koščka mesa. m hoe i(U m Satan na delu. Bolanden. Iz nemščine prevel X. m 3 c 3 on U0 (Dalje.) VII. Doma. In slednjič sta se vrnila dr. Frank in Stahlberg s svojega dolgega potovanja vsak na svoj dom. Še tisti dan je pripovedoval Valder svoji sestri pripetljaje in doživljaje, ki sta jili s prijateljem doživela na Francoskem in Nemškem, ter končal svoje pripovedovanje s pripombo, da je zdaj tudi Stahlberg popolnoma na jasnem glede satanovega delovanja. "Dasi prav dobro poznam Alfredovo rahločutnost in njegovo globoko čustvovanje, "še pristavi mladi doktor, "vendar me je silno iznenadila njegova dušna bolest, ki so mu jo povzročili popotni vtiski in vplivi." "Temu se ni prav nič čuditi," pripomni sestra. "Saj je že samo tvoje pripovedovanje o smotrih in ciljih protikrščanskcga modernega svetovnega naziranja grozno." "Da, za ljudi, ki ne bojujejo silnih duševnih bojev današnjih dni in žive brez skrbno in brezbrižno liki nevedni in nerazsodni otroci," še pridene Matildiu brat. "Kdor pa že nekaj let sem s pazljivim o-česom motri in zasleduje tok sedanjega časa — kdor izpoznava čedalje večje nasprotje med svetlobo in temo, med resnico in lažjo, se nikakor ne more čuditi strašnim izrodkom protikrščanskega svetovnega naziranja. Predrzni upor proti božjim naredbam bo vedno silnejši in lju-tejši, dokler se ne razlete divji hudourniki strašnega propada ob oni skali, ki jo je postavil Jezus Krist kot zaklad resnice in vir izvelieanja za vse ljudi in vse čase. Da se ni že večkrat zavzel Vsemogočni za svojo ustanovo na zemlji, bi že zdavnaj slavile neprestano delujoče peklenske sile svojo zmago. Brez božje Previdnosti in mogočnega razvoja krščansko kulturo bi bilo že zdavnaj podleglo slabotno človeštvo strašni sili oholega Luciferja ter se pogreznilo v brezno, kjer se ne blešči čednost božje svetosti — kjer ne sveti luč večne resnice — kjer ni blaženega poplačila za krepostno življenje — kjer se ne razliva osrečujoče veličastvo neskončnega Boga — ampak vlada večna tema, sika zloba, in ječi in se zvija grozen obup." Matilda preneha medtem s šivanjem, ga izpusti v naročje ter molče premišlja nekaj časa bratove besede. "Čeprav si spet nekoliko pofilozofiral, vendar mislim, da sem te razumela," prekine slednjič deklica molk. "Ti ne pripoz-navaš samo kulturnega napredka v svetovni zgodovini, ampak vidiš v tem razvoju tudi neprestano borbo dveh nasprotujočih si sil, borbo med resnico in lažjo, boj med dobrim in hudim. Kadarkoli se pa že nagiba zmaga na stran peklenskih sil, tedaj poseže Bog v to borbo ter razbije moči laži in zlobe. Nekaj takega nam pripoveduje tudi sveto pismo iz časa očaka Noeta. Izrečno je rekel užaljeni Bog če-stitljivim patrijarhom, da hoče uničiti celo človeštvo, ker je človek, krona vsega vidnega stvarstva, poslal brezbožen ter odpadel od njega. Iu nastopil je vesoljni potop ter iztrebil z zeniskega površja ves tedanji popačeni človeški rod razen Noeta in njegove pobožne družine. Ali misliš, da nam grozi tudi sedaj taka katastrofa?" "Ne tega nikakor ne mislim, draga moja sestra. Kajti še so milijoni zvestih kristjanov mi zemlji, in Bog jili gotovo ne pokonča, da iztrebi na tak način satanizem iz človeštva." "Potemtakem se nam ni treba bati ničesar hudega," se oddahne Matilda. "Ne! Kdor se boji Boga, se mu sploh ni treba bati ničesar," se je glasil Val derjev odgovor. Stahlbergov prihod prekine tedaj njun nadaljni razgovor. Spoštljivo pozdravi prišlec gospico Matildo in toplo stisne prijatelju roko. Ob tej družabni dostojnosti in spodobnosti pa ni ušla deklici globoka potrtost mladega moža iz oči. Pri tem pa se je takoj spomnila bratovega opisovanja, kako silno je potrlo Stablberga potovanje po Francoskem in Nemškem. "Oh, Valder," prične Adolf s skoro tresočim glasom, "ko sem se vrnil domov, se mi je pripetilo nekaj nezaslišnega! In zdaj prihajam kot zapuščenec k tebi, da najdeni tolažbo in pomoč pri svojem prijatelju." In In mu je obtičala vsaka nadaljna beseda v grlu, tako silno ga je prevzela pobit ost, Matildi so globoko segle besede potrtega Stablberga v srce, a njen brat je menil, da teži in vznemirja le kakšna malenkostna nezgoda ineliko dušo njegovega prijatelja. "Pomiri se in se ne razburjaj preveč, moj ljubi prijatelj," ga prijazno tolaži doktor. "Naj se ti ji' pripetilo že karkoli, I i prav rad pomagam po svoji moči. Kar povej, kaj te je doletelo!" ".Medtem ko sva midva zalezovala satana po tujem, je ta prav pridno deloval v moji lastili hiši. Blagajno sem našel popolnoma izpraznjeno. Ves denar, srebro, zlato in vrednostni papirji so izginili iz »je skupaj 300.000 kron. Mesto te svote sem našel pisanje svoje sestre, v katerem mi javlja, da je samovoljno vzela v,,s denar iz blagajne. l'o oporoki ,ji gre znesek fiOO.OOO kron, piše nadalje. Tako ji dolgu jem še 200.000 kron, katere naj ji »akažem, kadar jih ho zahtevala. Samotarskega življenja na .Marijini gori do Kfla sita zapušča Kvropo v spremstvu gospoda Dirlelda, s katerim jo veže neomaj-»a ljubezen. Oh, oh, kolika sramo-1,1!" vzklikne konečno Adoll' ter si pokrije obraz z obema rokama. lu tedaj je zavladal mučen molk po sobi za nekaj minut, 'Matildo j,, silno prevzela Stahlbergova nesreča. V lica je prebledela liki zid, nje-"e oči so nuSiroko odprte počivale na A-dolfut eegar srčna bolest je tako pretresla deklico, da so ji pripolzele vroče solze na bleda lica. Franku pa je čedalje bolj tem-nelo čelo, in nepopisen srd se je bliskal v njegovih očeh. "Na vsak način prav žalostna zgodba!" pretrga slednjič Valder nevšečno molčanje. "Po mojem mnenju pač ni to satansko početje brezbožnega Dirfelda ni-kakšna nesreča zate, temuč ravno nasprotno. Javnost te smatra vkljub sramotnemu koraku tvoje sestre še vedno za poštenjaka ter te še nadalje visoko ceni in spoštuje. To pa edinole zastran tvojega skromnega in vzornega življenja, Večkrat si mi tožil, da ti je tvoja sestra Berta s svojim svobodi)jaštvom in brezverstvom samo v preglavico in sitnost. Nadalje sem povzel iz tvojih besed, da sta si ona in Dirfeld prizadevala na vso moč pridobiti te ztt svoje moderno naziranje. Spomnim naj te le premeteno zapletenega načrta, s katerim sta te hotela pregovoriti, da bi prodal "zastarelo" Marijino goro, ki je baje v zasmeh vsemu naprednemu in modernemu svetu. Vidiš, prijatelj, tudi v tem slučaju je imel satan svoje kremplje vmes. Ali ta nakana se mu je izjalovila docela, in Marijina gora ostane še zana-prej dostopna pobožnim romarjem." Te besede so zelo blagodejno vplivale na Stahlbergovo dušo, in potrtost je kar vidoma izginevala z njegovih lic. "Imaš prav," izpregovori Adolf čez nekaj časa. "Berta je bila popolnoma gluha za vse moje opomine ter se vedno le rogala moji blagohotnosti. Tako mi je neprestano povzročala h- žalost in bolest. Da, z njo nisem izgubil prav ničesar in tudi nisem kriv njene nesreče." "(V si vsled izpraznjenja tvoje blagajne v stiski, ti iz srca rad priskočim na po- . . — y > * 11100. "Hvala za tvojo prijazno ponudbo, dragi Valder! fte precej denarja imam naloženega v banki, vsled česar ne preti mojemu podjetju nikakšna nevarnost." "Kdaj in kani je izginila sestra? vpraša nato dr. Frank. "Kakor je soditi po pisanju, pred tremi tedni. Določenega cilja ne omenja sestra v tem pismu. Kakor sem že povedal, pra- vi samo, da ostavlja Evropo. Najbrž že plava ta krasni parček po Oceanu." '"Ali nisi te zadeve prijavil varstveni oblasti?" "Seveda ne! S tem bi si nakopal le še javni škandal na glavo, česar si pa ne želim pod nobenim pogojem. Doslej nihče v celem našem okraju ne ve zagotovo, kako je v resnici s to zadevo. Zato sem se zatekel semkaj, ker vem prav dobro, da nikdar ne izda Frankova hiša zaupane skrivnosti." "Dovolite, gospod Stahlberg," se zdaj oglasi Matilda, "da se Vam zahvalim za pravkar izkazano zaupanje ter Vam izrazim obenem najiskrenejše sočutje ob Vaši nesreči. Sicer pa mislim, da ta izguba ni bogve kako velika. Kajti takšna deklica ne more biti prava sestra." "Presrčna hvala za Vaše dobrohotne besede, milostijiva gospica! Zvesto in odkritosrčno prijateljstvo, na kakršnega sem naletel prav sedajle, mi je na veliko radost in tolažbo." (Masen pisk iz signalnega roga velikega avtomobila, stoječega odspodaj pred veznimi vrat mi, prekine ta presrčni razgovor. "Zdaj pa moram oditi," de koj nato Alfred, "šoferju sem namreč naročil, naj me pokliče ob polštirih s takim signalom. Kajti natanko <>h štirih imam kupčijsko posvetovanje s svojimi uradniki." To izgovorivši se poslovi od Matilde. "Blagovolite nas prav kmalu spet ob i skati," mu še reče s prijaznim nasmehom. "Prijazno povabilo v Krankovo hišo mi je vsikdar v veliko čast ter se popolnoma strinja z željo mojega srca," odvrne odhajajoči vljudno. V aider ga pospremi do dvorišča. Ko se je jel voz polagoma premikati, se Adolf obrne ter pogleda proti balkonu, kjer je stala Matilda. Dvignivši se s svojega sr deža sname Stahlberg klobuk z glave ter pozdravi deklico, zročo doli /, balkona, z njim v slovo. In ona mu odzdravi veselo s svojim snežno belim robcem. "Kakšna razlika med sestro in bratom!" sprejme Matilda kmalu nato svo jega brata, povrnivšega se v sobo. "Stahlberg je vsega spoštovanja vreden mladenič — a Berta sramota svojega spola." "To je res," meni Valder. "Ali jako se bojim, da utegne najino potovanje zelo slabo vplivati nanj. In vrhtega pa še ta nesramnost njegove sestre! To je jako nevarno stališče za značaj, ki še ni dovolj utrjen proti sedanjemu svet oboi ju in le-targiji. Zato pa je tembolj treba Adolfu svetlih, oživijajočih in osrečujočih žarkov, sicer mu morda preti nevarnost, da 11111 omaga duša in celo telesna moč." "Ne, ne, preveč ga podcenjuješ," se poganja Matilda zanj. "Kes je sicer, da ima Adolf zelo mehko dušo kar mu je le v čast ali omahljivec, slabič fii bil in ne bo nikdar. Kako vzvišen in blag je njegov značaj! Niti ene trde besede ni izrekel nad svojo ničvredno sestro!" "Te so ta čustva spoštovanja in občudovanja na obeh straneh, potem pa že imamo tisto svetlo in osrečujoči) moč, o kateri sem govoril pravkar," meni Frank pomenljivo. Matilda so po teh besedah zardi do u-šes ter obrne hrbet svojemu bratu. "Nikar ne bodi huda, draga sestra! Tudi jaz spoštujem in ljubim Adolfa. Pač pa se veseli, ker sem istih misli kakor ti." "fv ga ljubiš, potem pa se zavzemi zanj." "Seveda, toda to pa le, a ko mi tudi ti pomagaš pri tem." Občevanje med Frankovo in Stahlber-govo hišo je bilo odslej kaj živahno. Vsak teden je prihajal Adolf po enkrat na Prankovino na čaj, in ravno tako pogostokrat sta pila brat in sestra v Stahl-bergovi vili. Adolf je posodil Matildi na njeno prošnjo svoj dnevnik. Iz njega je hotela deklica izpoznati inladeničev značaj. "Vaši dogodljaji na potovanju so zanimivi v dvojnem oziru," je pohvalila Matilda njegov dnevni zapisnik danes. "Vso dogodivščine slikate v tako živih barvah, da je človek že kar ob čitanju poleg ter plodil z lastnimi očmi, kako deluje satan. Potem se pa tudi natanko izpozna cilj iu smoter modernega svetovnega naziranja. Tn nehote se izviie molitev i/, prs, naj ščiti l?og svoje vernike pred močjo peklenskega hudobca." "Da, res je tako, milostljiva gospica! Vaše razumevanje mojih zapiskov zasluži vse priznanje." "Te pravkar izrečene pohvale pa ne zaslužim jaz, "odgovori deklica smeje. "To svoje razumevanje sem povzela iz Vaših zapiskov in glos. Zato ne sodi meni po-hva'a, ampak Vam." Frank se zasmeje nadvse prisrčno. "Ni se ti treba zardevati po dekličje, Adolf!" izpregovori zdaj Frank, da opraviči svoj smeh. "Saj se nisi hvalil sam. Pa tudi Matildino odkritosrčnosti se ne more in ne sine pograjati, ker je povedala bi ■oz nameravane laskavosti čisto resnico." ''Potemtakem sva lahko zadovoljna oba, jelite, gospod Stahlberg?" se šali deklica. "Vrhtoga mi je šinila pravkar misel v glavo, ki ni zapisana ali izražena v Vašem dnevniku. Velika večina našega ljudstva uinia niti pojma o bistvu in smotru ne-k :"i"nnskega modernega svetovnega nazi-riinja in tudi ne o satanovem delovanju. Kaj, ko hi Vi ponudili našemu narodu poučljivo vsebino svojega dnevnika? Docela sem uverjena, da bi s tem tisočo re-N'li iz satanovih mrež." "V resnici krasna misel, da je le izvršiva!" meni Frank. "Ali hi pa nudilo nerodno opisovanje '"ojega dnevnika tudi zanimivo in privlač-"" čtivo? Mislim, da ne." Ali nuj ponovim svojo pohvalo Vašega l'isanja?" se ponovno šali Matilda. "Vse-kaltor pa hi zajel priljubljen katoliški pisatelj bogato snov za dragoceno in pouč-'•i'v<> povest. To snov bi oblekel v lepe oblike, in prepričana sem, da bi taka povest zadovoljila celo najrazvajenejše či-tatelje. Zelo bi me razveselili, gospod Stahlberg, če bi mi usličali to prošnjo." "Iz srca rad bi Vam izpolnil to željo, milostljiva gospica! Toda žalda ne poznam niti enega beletrista. Ker sem na polju lepe literature popolnoma nedomač, ne bi mogel nadlegovati nobenega gospoda." "Kavno v tem tiči vsi težkoča, pripomni Frank. "In če bi imel kar celo kopico novelistov za svoje prijatelje, bi vsi brez iz.jeme zavrnili tvojo namero, ker bi bilo njeno uresničenje zoper sedaj vladajoča (navila umetnosti. Po dandanašnjem modernem naziranju je umetnost absolutna, cilj sama sebi, to se pravi, ona ne sme kazati nobene tendence. Vsebina tvojega dnevnika v obliki romana ali novele bi bila najstrožja obsodba sedanjega svetovnega naziranja, posredno celo poveličevanje našo vere — torej tendenčno /.mašilo brez vsakršne umetniške vrednosti. Takega zločina ne stori noben romanopisec, kateremu je le količkaj na dandanes meodajni kritiki." "Zapik, dragi prijatelj," odvrne Stahlberg. "Kaj pa tiste nage figure in slike po izložbah v Monakovoin? Ali veljajo te današnji kritiki za najvzornejše umotvore? Ali ne vsebujejo te vidno tendence, ki naj zbuja in neti in pali nizkotno po-žel.jivost?! In ('arducei-.jcvo odo se povzdiguje v deveta nebesa, dasi ima namen blatiti vero in povzdigovat i hudiča. Tembolj se mora potem strinjati s pravili umetnosti novela, koje tcnuulica meri na to, da priporoča resnico in poveličuj« dobro, a slika podlost in zlobnost v njuni pruvi luči." (Konec prihodnjič.) Ameriški Slovenci, kaj hočemo? Rojakom v resen prevdarek spisal A. Tomec. (Dalje.) Naše razmere. Oh, žalibog! Tega, kar tako zelo potrebujemo za posameznika in za. eel narod, ni med nami. Mesto medsebojne ljubezni, bratske edinosti in vzajemnosti vlada med nami medsebojno sovraštvo, razdvojenost in prepir. Kako je to žalostno! Kako za nas usodepolno! Kako mora to boleti srca, ki ljubijo svojega brata, svoj narod! V resnici sp žalostne razmere med nami. Tega pač nikdo ne more več prikrivati. Vsakega rodoljuba mora misel na naše razmere navdati s skrbjo, da se resno vpraša: Kam prijadramo, mi ameriški Slovenci, ako veslamo še nadalje v tej smeti.' Ali se naš narod ne bliža gotovi pogubi in razpadu, ako ne krenemo na drugo pot? Da je naš narod na potu propada, to vemo vsi. Kaj pa naj storimo? Ali naj dopustimo, da naš narod kar tako izgine z zemeljskega površja? Ali nn.j si mi kar sami podpišemo smrtno obsodbo? Ali naj bo vseeno, naj naš narod še živi, ali pa naj pogine? Naš narod potrebuje nujne pomoči, da ne propade. Kakor se mlado drevesce, ko mu začne črv izpodjedati korenine, začne sušiti, kakor človek, ko se ga loti bolezen, jame slabeti in hirali, ravno tako je začel naš narod v Ameriki duševno pešati in pojemati, Zakaj .' Ker se je v njega za ril črv črnega sovraštva, blede zavisti, ker se je medenj za-sejalo kup brezverstva, brezboštva in zmot. Ker se je vanj zaneslo kali hude bolezni, katere so v njem bujno pognalo, ki so se tako močno razrastle, da mu preti skoro neizogibna katastrofa. Naše narodne bolezni. Bolezni, na katerih boleha naš narod v Ameriki in ki ga žugajo uničiti, so: \Te- edinost, sovraštvo, prepir, nevoščljivost, nezmerno pijančenvanje, nemoralnost, nevednost in njena sestra nevera. Posledico tega so! Brezbrižnost za Boga, za vero, za ecikev, za narod. Mlačnost vtada v vsem dobrem, razdrto je družinsko življenje, slabo vzgojena mladina. Kršenje božjih, naravnih in državnih postav, poboji in umori, pregrehe in zločini. In kakor je treba mlademu drevesu u-ničiti črva, da ga ne usuši, in kakor je tieba bolnika ozdraviti kali njegove bolezni, ravnotako je treba tudi naš narod zdra-\iti njegovih bolezni, ako hočemo, da jim ue podleže. To pa še ni zadosti, da hočemo naš narod zdraviti, ampak moiamo tudi skibeti, da ga varujemo vsega, kar mu povzroča bolezni, da odstranimo od nje na, strup in prežeiiemo one, ki na zastrupljajo. Zatorej vi vsi, ki vam je kaj za narod, kaj pravite, ali naj ga mirno prepustimo njegovi usodi, da izhira na svojih boleznih in izkrvavi na svojih ranah, ali naj ga skušamo rešiti? Kakor sami hočemo, tako lahko storimo. Lahko še rešimo, narod sedaj; ni še prepozno. A s,»veda še veliko lažje pa do pustimo, da izbira in izumre. Ali kje je potem naša narodna ljubezen in zavest kje ruš ponos?! <"•«. smo res tako slabi, tako nezavedni in brezbrižni ,da nam je vs >-(no, naj živimo, ali ne, potom pa tudi dru goga ........ vredni, kakor df. propademo. Naše javne mnenje. Naše javno mnenje, ki ga vodi večina naših slov. amerikanskih listov, je v veliki meri napačno in krivo, da zmedeno. Ti listi širijo s svojim nedoslednim, nelogičnim in pristranskim pisanjem nejasnost. Mnogi, ki bi bili najboljši ljudje in kato ličaui, či- bi imeli resnico na dlani, so vslcd napačnega mnenja postali mlačni in slabi. Naše javno mnenje je zelo motno glede različnih nasprotujočih si struj, idej in na-ziranj, in narod nima pravega pojma o vseh teh nasprotujočih si silah. Kajti večina naših listov, ki so narodu na razpolago, pač pišejo o vsem tako zmedeno, da si ubogi narod ne more biti na jasnem še niti ne glede glavnih pogojev svojega blagostanja. Zato je med nami tako čudno pojmovanje o krščanstvu, o klerikalizmu, o soei-jalizmu, o svobodomiselstvu, o razmerju med vero in politiko, med vero in narodnostjo, da se mora človek kar za glavo prijeti. Toda v resnici pa to nič čudnega ni. Kajti če človek ni o vsem sam dobro poučen in .le le od drugih odvisen, da ga uče, kakor sami hočejo, potem ni čudilo, če ima napačno mnenje o eni ali drugi stvari. Zato naj sledi v nastopnih vrsticah nekoliko razprave o nekaterih rečeh, zaradi katerih smo amer. Slovenci tako žalostno razdvojeni, da se moramo že sami sebi smiliti. Krščanstvo. Koliko se dandanes piše in govori o veri, posebno o katoliški veri, o katoliški cerkvi, z drugo besedo, o krščanstvu. MoJ ^()g! Ko hi bilo vse res, kar se piše dan-»a-dan po zagrizeno protikatoliških listih o sv. veri, cerkvi, papežih, duhovnikih, redovnikih, celo o katoliških lajikih, — kdaj '»i že moralo hiti konec krščanstva! Kaks-»e propalice, izvržki, bedaki in nevedne/i '•i morali bili vsi tisti, kateri bi se prištevali h krščanstvu, če bi bilo v resnici 'ako, kot ga opisujejo njegovi strupeni sovražniki! Krščanstvo je drugačno v resnici, kot K" "pisnjejo in slikajo nevednim ljudem "jegovi sovražniki. To pa lahko izpoznanio Iz tega, ker o njem pišejo tako le iz so v,'»stva. Zato je jasno kot beli dan, da o »jem iu. pigejo resnice. Kj , . boni opisoval krščanstva, kakor ga o-J"sl'Jejo njegovi sovražniki, ker žalibog od ' st''ani ga veČina naših ljudi le preveč |,oz»ft. Iu bolje bi bilo, da bi ga od te sirn-I" eisto nič ne poznali, ker krščanstva. 11«>r ga nam slikajo njegovi sovražniki, '' 0,1 »'• Sami so si zmislili takega, kakrš- nega ni, zato, da uničijo takega, kakršno je v resnici. Zato nekoliko besed o krščanstvu, kakršno je v resnici. Razlika med krščanstvom, kakršnega o-pisujejo njegovi sovražniki, in med onim kakršno je v resnici, .je večja od razlike med nebom in zemljo, večja od one med opoldanskim solnceni in temno polnočjo, večja kot razlika med življenjem in smrtjo. Krščanstvo je človeštvu to, kar je soln-ce za zemljo, brez katerega bi vsahnilo vsako življenje na zemlji. Enako bi bilo tudi življenje človeštva brez krčšanstva nemogoče, ali bi vsaj dolgo ne moglo obstati. Ko bi človeškega uma ne obžarjala luč ra-zodete resnice in vzvišenega nauka, in hi človek ne vedel za nadnaravno življenje, odkod je, čemu je, iu kaj je njegov namen na z.-m I ji, ne vedel za svoj vzvišeni cilj, za katerega edino je vstvarjen, potem bi bila njegova usoda brezmejno žalostna. Ker je Bog človeka vsi varil za vzvišen namen, iim ga je tudi razodel, ga poučil, mu dal svoje zapovedi, da jih izpolnujc in prejme zato plačilo po smrti. S tem je tudi urejeno življenje na zemlji, kakor posameznega človeka, tako tudi celega človeštva. Pomislite, sovražniki krščanstva, kako bi bilo na svetu, če bi istega ne bilo, če bi ne bilo vere. Kdo bi bil še potem pošten in pravičen, če bi se ne bal greha in kazni zanj in ne upal plačila /a dobra dela? Kje hi bil poleni red, ako hi ne bilo nobene vezi, ki bi človeka držala v mejah dostojnosti ter ga brzdala v izpridenosti človeške narave?! Ali je kaj dobrega česar krščanstvo ne uči, zapoveduje priporoča in pospešuje? Ali je kaj slabega, česar bi krščanstvo ne grajalo, ne prepovedovalo in 11 < > obsojalo, pred čemer bi ne svarilo in odvračevalo? Ba dovolj o tem! Na tem mestu ni dovolj prostora, da bi se moglo o krščanstvu natančnejše razpravljati, ker se samo o njeni lahko napiše debelo knjigo. Vsakdo se pa lahko pouči o krščanstvu iz knjig in listov, ki o njem razpravljajo in katerih tudi nam Slovencem ne manjka, samo ako se hoče kdo poučiti. Klerikalizem. Zdaj ko smo nekoliko govorili o krščanstvu, katero nam je že bolj znano, si pa oglejmo še nekoliko čudnega zmaja, ki se imenuje: "klerikalizem". Pred to čudno in strašno zverjo imajo naši delavski in ljudski "prijatelji" tak strah, da se jim kar lasje ježe, kadar samo čujejo o njem. Kaj ]>a je torej klerikalizemNajprej naj povem, da to ni tako strašna in huda zver, kakor si nekateri doinišljujejo. Ju ti naši delavski in narodni prijatelji, ti strahopetci, ki se klerikaliztna tako boje, imajo prazen in neopravičen strah pred njim, ker klerikalizma v Ameriki sploh ni. Klerikalizem ni nič drugega kot politična stranka katoličanov v onih državah., kjer si izkušajo s politiko priboriti moč in besedo v postavoilajnih zborih sovražniki krščanstva, pa naj bodo to že liberalci, socijalisti, svobodomiselci ali drugi brezverci, da bi o vsem sami odločevali in tako kovali katoličanom sovražne postave, ki naj bi zadale krščanstvu gotovo smrt. Klerikalizem je torej politika katoličanov proti oni njihovih sovražnikov, krščanstva, o čemer pa v Ameriki sploh govora ni. V Ameriki ni nobene politične stranke, ki bi se borila proti krščanstvu, zato pa tudi ne more biti njej nasprotne, to jc klerikalne stranke. Ali morda mislijo ti naši bojazljivi socijalisti, svobodomiselci in nekateri polo-vičarji, ki se tresejo strahu pred "kranjskim" klerikalizniom v Ameriki in kriče, da hočemo mi, slovenski katoliški lajiki, in duhovniki zanesti v Ameriko "kranjski" klerikalizem, da bo nas peščica "kranjeev" imelo kdaj v Ameriki svojo "kianjsko" klerikalno stranko in kandidirala svojega "kranjskega" klerikalnega kandidata za predsednika Združenih držav?! Klerikalizem je le odpor katoličanov, le b"atiiba krščanstva proti njega sovražnikom. In to j«' le dolžnost katoličanov. Saj je naravno, da. kar kdo ima, to tudi brani, ako mu hoče kdo vzeti ali uničiti. V tem smislu je vsak pravi katoličan obenem tudi klerikalec, to je branitelj svoje vere in cerkve. Kdor pa noče biti klerikalec, kjer je to potrebno biti, ta uidi ni pravi katoličan, ker katoličan je i a vrnila ko dolžan bianiti vero pred sovražniki in se za njo potegovati, kakor po njej živeti. Povzročitelji klerikalizma torej nikakor niso klerikalci sami, to je katoličani, marveč oni, ki vpijejo: "Smrt klerikalcem!" Kjer klerikalizma še sploh ga ravno oni zbujajo s tem klicem. Katoličani ne pač nikjer ue branijo in se tudi braniti ne morejo, dokler jili sovražniki lic začno napadati in preganjati. Zatorej vi, I i se klerikalizma tako bojite, ki tako divjate proti njemu, ki mu hočete smrt, 1 i piavite, da nočete klerikalizma v Ameriko, vi, in vi sami ste tisti ki kleiikalize m delate, in sicer takrat najbolj, ]:o se borite proti njemu. Mi slovens' i katoličani ne maramo nobenega klerikalizma, nobenega boja z nikomur, ampak želimo le v miru živeti. Klerikalizem v Ameriki hočete le vi, ki pravite, da ga ne marate; vi ste tisti, ki nam vsiljujete boj in hočete tako povzročiti kleril alizem med nami. Ali mislite, da se vam bomo mi katoličani, katere nas tako izzivate in silite k odporu, pustili kar žive pokopati?! Kdo torej dela nemir med nami, vi ali mi?! Vidite, klerikalizem ima tako čudno lastnost, da bolj ko ga preganjajo, več ga je in močnejši je. Čimbolj se ga zatira in ubija, tem bolje je živ. Zato pa vi, ki se ga bojite, ga pustite kar pri miru, pa ga nikjer ne bo še bi se dalo marsikaj povedat i o kle-likalizmu, pa upam, da so cenjeni čitatolji že iz dozdaj povedanega izpoznali, kaka pošast je to: Klerikalizem, Socijalizem. Kaj pa je socijalizem? - Kakor nekateri trepetajo pred klerikalizniom, tako zbuja socijalizem drugim veselo upan je in sladke nadc. Saj bo le on rešil trpina, zlasti delavca, vseli nadlog ni težav ter mu vstvaril prijetno in srečno življenje, da, paradiž ali nebesa na tem svetu. Xt'iV • Zato pa pozdravljen, socijalizem, pozdravljen ! Saj le ti si naša boljša in srečnejša bodočnost, katera bo prepodila vsakršno revščino in vsa zla s sveta. Tedaj bo zavladala vsesplošna bratska ljubezen, zažarelo bo solnce zlate svobode, enakost se bo razprostrla po celem svetu, in vsega bo v izobilju, karkoli si more poželeli človeško srce in telo! — Oj, pridi lista srečna doba, pridi!... Jiaj ne, kako lepe sanje in niarnje! Ali žal, kako varljive in neizpolnjive L. Ivaj je torej socijalizem ni kaj hoče? Jvaj ne, socijalizem je neka ideja (misel), katera naj bi združila vse delavca (.proletarce) v mogočno organizacijo, ki bi naj bila kos brezvestnim kapitalistom, izkoriščajočiin in izinozgajočim telesne in duševne moči delavstvu. Socijalizem je torej boj proti kapitalizmu, je organizacija delavcev, ki stremi za povišanje de-iavskih plač, za izkrajšanje delavnega časa, izkratka za izboljšanje bednega po ložaja in žalostnega stanja zatiranega delavstva. Socijalizem si prizadeva rešili delavca nenasitne pijavke, — grabežljivega kapitalizma. Socijalizem uči dalje, naj bodo vsi ljudje enakopravni, ter oznanja, da smo si vsi ljudje bratje, ki imajo isto pravico do življenja in svobodnega gibanja in se ne sinejo preganjati drug drugega, se ne izmozgavati in ne izkoriščati. S takim socijalizmom bi se moral strinjali vsakdo, ki ima le količkaj pravičnosti, le trohico ljubezni do bližnjega in človekoljubja v sebi. Kajli vsakomur je dobro znano, kako silno velika je krivica, da si kapitalist neprestano kopiči neizmerno bogastvo s pomočjo delavčevih žuljev, da po nepotrebnem razsipava to '»ogatstvo ter se kar koplje v razkošju a delavec, ta bogatinov suženj, se pa niti pošteno preživeti ne more, še manj pa m more kaj prihraniti za slučaj smrti, za onemoglost in starost. Ali socijalizem, ki ga oznanjujejo soci-jidistični voditelji ni niti oddaleč takšen. V mislih imam namreč socijalizem, ki ga pridigajo iu seje,jo med naš narod naši takozvani "kranjski" soeiji. Naj jc kaka jed ali pijača sama na se-01 se taiio Uoura m zdrava, pa se pokvari, ce ji le količkaj slabega ali strupenega primešaš. lega mi pač niliče ne more ta-jiul in, glejte, taka pokvarjena, ali zastrupljena jed je tudi socijalizem, zlasti oni, ki so ga zanesli semkaj nasi ljubi kranjski socirugi in s katerim okužajo nase ljudi, in zakaj/ Zato, ker so si zapi sali na svojo rdečo zastavo boj proti krš čanstvu, katoliičanstvu, proti katoliški veri in cerkvi, ki je edina podlaga pravičnosti in ljubezni do bližnjega, kot prvo in poglavitno načelo. In ravno to je tisti strup, ki uničuje vse druge dobre strani našega socijalizma. Krščanska ve ra uči namreč kapitaliste in bogatine, naj ne stiskajo revežev, naj ne izkoriščajo delavcev, in naj se vsi ljubimo med sabo kakor bratje. Nadalje zahteva v svojih naukih, naj bodo delodajalci pravični in dobri napram svojim delavcem. Toda kapitalisti ravnajo s svojim delavstvom ravno nasprotno ter ga izmozgavajo in izkoriščajo, ker se zmenijo za katoliško vero in cerkev ravno toliko, kolikor to delajo socijalistični voditelji. Sicer trde socijalisti, da je vera čisto zasebna zadeva vsakega človeka, to e pravi, da socijalizem ni veri nasproten in nima ničesar proti zasebnemu prepričanju svojih pristašev. Vsakdo naj veruje kar in kakor hoče sani, in nikogar se ne sme zaničevati radi njegove vere, vsakdo bodi sloboden glede svojega pre pričanja. Toda koliko protislovja je med tem na likom in pa ravnanjem socijalistov! Le prelistajte nekoliko naših slovenskih socijalističnih listov, pa se boste ua lastne oči prepričali o resničnosti mo je zgornje trditve! Ali ne pišejo ponajveč in ne razpravljajo neprestano le o veri, o cerkvi, in njenih duhovnikih?! Ali ne napadajo ve nonicr krščanske vere, ne blatijo njenih služabnikov, duhovnikov in redovnikov, ter se ne norčujejo neprenehoma iz zavednih vernikov?! Ali jim ni vsak katoličan najpodlejši človek na svetu in naj večji hudodelec pod božjim solncem?! Ali ne sika iz socijalističnih listov sama zloba, ne puhti ostudua lažnivost in se ne kadi iz njih gujuseiu smrad liinavščine, potuhnjenosti in sirovosti?! Ali ne vidite, kako nesramno in neotesano žalijo nas, katoličane, in naše duhovnike?! Ali ne čutite, kako neusmiljeno padajo njihovi biči po katoliških delavcih, in ne po izkoriščevalcih vsega delavstva, po kapitalistih 'i! Mar se pravi tako pisarenje verska svoboda/! Ali je to zasebna svoboda verskega prepričanja?! Vprašam vas, ali more tak socijalizem izboljšati naš delavski stani Odgovarjam jaz sam, da jc nezmožen izvršiti ka.) takega. Kajti tak socijalizem le ovira u-godno rešitev delavskega vprašanja. Saj liujska in ščuva delavca zoper delavca ter razdružujc in uničuje delavsko silo. in kjer ni skupnosti m vzajemnosti, m iiiuage, ni nadc na izboljšanje našega bednega stanja. JL>a, tak socijalizem. je nam ie v pogubo in nesrečo. Da namen socijalizma ni boj proti krivičnemu kapitalizmu /a izboljšanje soci-jalnili (družabnih) razmer, ampak proti Kleriaalizmu, t. j. proti veri, proti kato liški cerkvi 111 njenim vernikom, to so dokazali socijalisti sami že neštetokrat ol> raznih prilikah in v različnih slučajih. Najjasnejši dokaz za to pa je dejstvo, da je med socialističnimi voditelji največ kapitalistov in bogatih Židov. Da pa taki voditelji ne marajo pljuvati v svojo lastno skledo, mi menda ni tre ba še posebe povdarjati. Zato je delavstvo vedno tam, kjer je bilo izpočetka svojega gibanja za človeške pravice. Niti za ped niso napredovali. Kjer so jih pustili njihovi prvotni idealni in pravični vodi telji, tam tiče še dandanes. Kajti če bi se uresničile delavcem njihove upravičene želje, bi ne potrebovali nobenih več voditeljev, a te bi to pripravilo ob mastne dobičke, s katerimi si polnijo svoje velike malhe. Iz vsega tega je jasno kakor beli dan, da jc kranjski socijalizem za izboljšanje bednega delavskega stanja natanko to, kar je olje za pogasitev uničujočega ognja. Ali je delavec upravičen do vsega, kar producira? jieu nebrojuimi napačnimi nauki današnjega socijalizma naletimo tudi lia o-nega, ki pravi, da ima delavec pravico d" vsega, Kar prouucira s svojimi močmi. Ali je pa to tudi mogoče?! iNe, 111 stokrat ne! Kajti to je proti človeški pameti. Tako izpreviui* pisec ten vrstic, ki se sam muči v tvornici za vsakdanji kruli, in do tega zaključka mora priti vsakkateri delavec, ki le količkaj misli. Da, če bi si bil postavil, tvornico sam, si dal nabaviti stroje in drugo tvor uiško orodje s svojim denarjem, ter o pravljal vsa dela sam, potem bi imel pravico do vsega, kar se bi produciralo ali izdelalo v tvoji tvornici. Vidiš, kapitalistične družbe odpro rudnike, zgrade tvor nice, dajo položiti železne tire po pod zemskih rovih, napravijo vozove za rudo, vzdržujejo tovorno živino, plačujejo rudarje, voznike in ljudi, ki delajo po tvor-niških pisarnah. Vse to jili pa stane o-gromno denarja. Ali more potem reči delavec, da ima do vsega pravico, kar na redi s svojimi rokami?! On je plačan za svoje delo. Kako je plačan, je pa drugo vprašanje. In to zadnje je, za kar bi se morala potegovati vsaka delavska organi /acija, in tako tudi kranjski socijalizem. I-i pa rajši, kakor že omenjeno, napada zlasti katoliško vero, blati njene duhov nike ščuva svoje pristaše zoper krščanske delavske tovariše ter jih slepi in mami s pozemeljskim paradižem. Nebesa na tem svetu. Najm umnejši se mi zde oni ljudje, ki sanjajo o nekakih nebesih na zemlji. Ii. n.iši ljubi socijalisti verujejo v ta poženi ska 'lehesa, dasi jih doslej ni okusil še noben človek, najmanj pa oni, ki nimajo nikake vere in hočejo živeti brez božjih zapovedi in posvetnih postav. Vsak panic ten človek lahko izprevidi, da so nebesa na zemlji nemogoča, da ni popolne sreče na tem sevtu. ("Vtudi ima kdo vsega v izo- bilju, kar mu more uuditi zemlja, vendar 111 popolnoma srečen, ker je človeško srce že tako vstvarjeno, da ga nič ne more popolnoma zadovoljiti in osrečiti na tem svetu. Ali naši ubogi soeijalisti se tolažijo s pozemskimi nebesmi iu s trdno ve ro pričakujejo onih srečnih časov na zem lji, ko nam ne bo treba delati in se no pehati za vsakdanji kruli. To se bo pa zgodilo takrat, ko ne bo nobene več vere na svetu. Mislim, da se prav nič ne motim, če primerjam te naše duševne reve /. zaslepljenimi Židi, ki še vedno pričaku jejo obljubljenega Mesije. Kakor ga ti ne pričakajo nikoli, tako se naši socija-lisi i zaman mami jo s pozemskimi nebesmi. Pomislite! Nebesa bi bila šele potem mogoča na zemlji, če bi ne bilo treba obdelovali polja, če bi zemlja kar sama od sebe rodila, če bi ne bilo treba skrbeti človeku niti za jelo, niti ne za odelo, če V oktobrovi številki je prinesel naš list "Ave Maria" cenjenemu čitateljstvu sliko novega papeža Benedikta NV. in pre-srčno čestitko vsemu katoliškemu svetu, da je dobila Cerkev tako izbornega vidnega poglavarja v njem. Sedaj pa hočemo podati našim čitate-Ijein nekaj značilnih slik iz življenja novega papeža. Star služabnik je razobesil z balkonu starodavne in skromne palače v vasi Peg-li, ki leži v italijanski Rivieri, par din pred praznikom Svete liozalije belo-rine no zastavo s trojno tiaro in dvema križema počez. Na zid zadaj za zastavo pa je Piitrdil plenieiiitaški grb papeževe rod bine. Tako je bila razglašena v njegovem domačem kraju vesela novica, da je dose gel Don (liacoino Delia Chiesa najviš.j mesto, katerega more doseči človek na zemlji. Pegli .je bilo tedaj skoro docela zapuš bi ljudje ne bili podvrženi nikakšnim na i akam in slabostim, če bi ne bilo ne jeze, ue zavisti in ne sovraštva v njihovih sr cih, če bi ne bilo lakomnosti in ne požreš-nosti na svetu, da so ljudje sami svetniki, ,1< zemlja nedostopna vremenskim nezgodam in nevšečnostim, in da ni bolezni in smrti. Ker pa je- vse to še na svetu, bi bilo treba odpraviti vsa ta zla, če bi ho teli imeti nebesa na zemlji. In kdo naj bi bil izmed ljudi tako mogočen, da bi vsa ta človeška gorja iztrebil z zemlje'/1 .Morda socijalistični voditelji s svojo ne vero in brezboštvom? Kdor je tako brezmejno neumen in zabit, naj jim le veruje ter jih pridno podpira s svojimi krvavimi žulji, da se brezskrbno zabavajo in tem lažje uživajo pozemske prijetnosti, ali on sam pa zaman pričakuje boljših časov, še manj pa pozemskih nebes. (Dalje.) čeno in prazno. Ob navadnih razmerah s ■ v septembru kar tare obiskovalcev v tem prijaznem kraju. Ali letos ni bilo tako, ker divja po celi Evropi silna vojska. Gruča časnikarskih poročevalcev, sedeča v avtomobilu, se vstavi pred carinskim uradom, kjer jih jame nezaupno ogledovati in motriti carinski uradnik, ki je pravkar prišel iz uradnega poslopja. "O, vi ste časnikarski poročevalci," iz-pregovori ta, ko so ga vprašali prišleci za pot do palače Delia Chiesa. "Povejte svojim čitateljem, da ljubimo vsi M on signora. Še predkratkim smo ga videli tu. Tudi govorili smo z njim, in vedno je bil zdo prijazen znami." Antonio Roncallo, eden izmed gledalcev — radovednežev, se jim ponudi z.i vodnika, in namah je sedel med poročevalci v avtomobilu, kjer jim jame z ve likim navdušenjem in spoštovanjem pri povedovati o novem papežu. "Pričakovali smo ga za jutri, za praz Nekaj črtic iz življenja Njegove Svetosti novega papeža Benedikta XV. liik svete Rozalije. Ali zdaj ga ne bo. Izvolili so ga za papeža. Zadnja leta je prišel vselej na ta praznik semkaj. Kako lepo je znal pridigati! Tako prijazno iu ljubko je govoril, da bi ga človek moral poslušati neprenehoma, in kako dober je bili" Zastava se vije, pritrjena na strelovod-ni drog, z vrha vitkega zvonika cerkve, posvečene Brezmadežni, z občinske hiše, z balkonov gostilnic in zasebnih hiš plapolajo narodne zastave ter se igrajo s toplim morskim vetričem. Pegli je odeto v praznično obleko. "Vi visoko cenite svojega rojaka," pripomni med vožnjo nekdo izmed poročevalcev. "Ne rojaka — ampak prijatelja, brata! Monsignore, Njegova Svetost — .se bomo odslej naprej morali navaditi pač tako nazivati — ni bil rojen v Pegli. Njegova Svetost je Genovčan." Toda 1'egli ga pozna bolje kakor pa Genova, ker je njegova rodbina bivala že nekaj stoletij sem v 1'egli. In Giacomo Delia Chiesa je preživel vsa svoja otroška leta tukaj. Palača Delia Ohiesov, zidana v dve nastropji in iz belega kamna ter krita s streho iz rdeče opeke in zgrajena v iestnastem stoletju, stoji ob glavni cesti. Tukaj preživi starejši brat novega pa peža, podadmiral markiz Uianantonio Delia Chiesa vsako poletje, pozimi pa biva v Rimu. Po celi italijanski Rivieri žive njegovi sorodniki, vsi sami potomci starodavnih plemenitašev. Kajti Benedikt XV. je ari-stokrat, potomec najbolj demokratične aristokracije, starodavne ligurijske ple-menitaške rodbine, kojc člani so se vedno odlikovali v učenjaških strokah iu kupčiji rodno dežele. Plemstvo njegove rodbine sega tja v dvanajsto stoletje. Njegov oče jc bil markiz Giuseppe Del-la. Chiesa, in njegova mati markiza Gio-vanna Migliorati, katera pa sta že oba mrtva. Njegov starejši brat je admiral iu lastnik palače v Pegli. Nadalje ima novi papež še eno starejšo sestro, ki je vdova po grofu Kausto Persico v Benetkah, in mlajšega brata Julija, ki je tudi pomor- ski častnik ter živi sedaj kot poročnik v pokoju. Bilo je 21. november leta 1854., ko je zagledal novi papež v stari palači Taglivac-clie, Šalita Santa (Jaterina št. 10, v Genovi luč sveta. Kojenček je bil zelo slabotnega zdravja, in vsak hip se je bilo bati, da ne ugasne njegovo mlado življenji'. Zato ga je takoj ob rojstvu krstil dr. Alberto Rocco. Naslednji dan je prejel krst po cerkvenem obredu v cerkvi Nostra Signora Uelle Vigne.Za botra mu ji bil markiz G ia coni o Spinola, in pri krstu ga je držala markiza Ana ( enturioni. Iz rodbine njegove matere je izšel že tudi en papež v t sebi lnocenca Vil., ki je bil rojen kot losimo Migliorati, za papeža i/voljen leta M04., a umrl jc ž< čez dve leti, in sicer leta 14()(j. Otrok je po skrbnem prizadevanju izkušenega zdravnika okreval. Vendar jc bilo njegovo zdravje še vedno jako rahlo iu slabotno, šele potom, ko je jel skakati po mičuem morskem obrežju in krasnih ligurijskih gričih, se jc popolnoma utrdilo njegovo zdravje. Tovariš njegovih detinskih dni je bil Carlo Montalto, sin premožnega kmeta iž soseščine. .Montalto je danes papežu najdražji prijatelj. Njegova hiša je blizu palače Delia ( liiesov. Danes je Carlo M on talto zelo važna osebnost. Časnikarji ga obiskujejo neprestano ter ga izprašujejo o spominih iz papeževe mladosti. V naslednjih vrsticah je nekaj takih njegovih pripovedovanj. 'Toliko let sem preživel z njim, da prav rade pobite moje misli v ono zlat.) dobo, ko sva se skupno podila po obrežju in vrtovih. In prav dobro se še spominjam, kako se je obnašal takrat. Prav rad se je udeleževal naših mladostnih iger, ali to pa le samo za kratek čas. Nenadoma, kakor bi ga prešinila velika misel, j<> prenehal, oddirjal proti domu, se zaprl v svojo sobo ter se pričel učiti. On je preveč študiral. Njegov« mati, v silnih skrbeh za njegovo zdravje, mu je prepovedala nekoč odpreti še kako knjigo. Dala mu je lopato ver mu velela, naj obdeluje vrt." j ii ponosni mož popelje svoje obiskovalce do palače papeževe rodbine stopi z njimi v cvetlični vrt ter obstane pred krasno palmo, koje ljubko perje je prijetno šumelo v lahkem vetriču. "To je palma, katero je vsadil mladi vrtnar, sedaj najvišji poglavar svete cerkve. To drevo mu je zelo pri srcu. Vsakokrat, kadar me pride obiskat, je njegovo prvo vprašanje: Kako je z mojo palmo? To pa vpraša s tako presrčnostjo. kakor bi bila človeško bitje. Nato zre dolgo časa vanjo, jo boža narahlo ter se pogavarja z njo. Zatem jo zapusti ter o-dide v hišo. "Zadnjikrat jo je videl ter se pogovarjal z njo, ko je bil imenovan kardinalom. Takrat je bil tudi pri nas v hiši in sedeli smo z njim tri ure za mizo, jedli sladčiee ter se razgovarjali o minulih dneh. "V zadnjih letih je čestokrat opazoval z okna svoje sobe v bratovi palači naš dimnik. Zapazivši oblake sivkastega dima, ki so se jeli dvigati iz dimnika, je takoj vedel, da se kuha pri nas polenta. Takoj nato je poslal svojega strožaja k nam naročilom, naj pošljem svojega otroka s kosom polente k njemu. In ko je bil še desetleten deček, se je postavil pred odprto okno svoje sobice ter se vadil v pridiganju." Papež prav rad podraži Montalto z do godkom, ki se .je pripetil od priliki njegovega posvečenj« v škofa. Stara prijatelj« sta tedaj skupaj potoval« v Rim. Oe I'cinonijn se jo vršil« v sikstinski kapel' in Monsignore Dell« Chiesa je velel Mon tallu, naj bi bil ob slovesnosti oblečen v salonsko obleko. Ali Montalto je bil v mini zadregi, ker ni imel take obleko in ni še nikdar nosil. Tod« želji svojega visokem« prijatelja ni nikakor mogel od '•'"či. Zato si jo jo izposodil pri nekom svojoin prijatelju v Rimu. Ali ko jo oblo um je bil« peozk«. In čeprav je odlo kar največ spodnjo obleke s sobo, mu .1»' bil« kl.jubtomu še vodno preozka. Tako ,lo bil revež mod celo ceremonijo v sil n,,in strahu, d« bi mu kje no popustil šiv Zdaj pa še nekaj spominov izza njegove deške dobe. Mali Giaeono Delia Chiesa si je silno želel postati duhovnik. Komaj je izpol nil trinajsto leto svoje deške dobe, je razodel to svojo željo svojemu očetu. Sta ri markiz se je neizmerno razveselil nad tem, dasi je mislil, da se bo njegov sin posvetil pravnim študijam. Ali kljubtemu je bil predober mož, da bi nasprotoval srčnim težnjam svojega sina. Zato mu jo dejal tedaj: "Za to imaš še dovolj časa, dragi moj otrok! Zazdaj se le z vstrajnostjo popri-mi svojih študij. Ko jih dokončaš, se bova pomenila o tej zadevi." Mladi dijak ni več omenil tega do svo jeg« onindvajsetoga leta. Naprej je dokončal privatno šolo očetov Novaro in I).' Giusso, potem pa je nadaljeval svoje študiji; v sosednem seminarju. Leta 1875. je dobil odvetniško diplomo. Zatem je šel prod svojega očeta ter mu rekel: "Papa, zdaj sem pravnik. Tn prosim te, d i mi izpolniš željo, ki jo že izza svoje mladosti nosim v svojem srcu." In tako je vstopil v kolegij Oapran' ca v Rimu, kjer je bil čez štiri leta zatem posvečen v duhovnika Ko j na to je vsto pil v akademijo z« cerkveno ploinenitašc odkoder ga je potem poklical monsignov Kampolla za svojega zasebnega tajniku. Leta 189:1. .jc poveril papež Lev XIII. Rainpolli poslaništvo v Madridu, ki je bi lo velikanske važnosti in pomena. Saj je bilo treba diplomatičiiim potom poravnati spor med Španijo in Nemčijo radi Karolinških otokov. Mladi duhovnik Oiaeomo Delia Chiesa se .jc takoj izpočetka prikupil velikemu državniku Rampolli. Zato pa ga jo tudi izuril v diplomatični umetnosti tako, kakor bi ga no bil mogel nihče drugi. In mladi duhovnik je bil nadvse dovzeten učenec, poln odločnosti in natančnosti, poluduhovitosti in humorja. Njegova govorica je bil« jedrnat« in nagla, živahna in duhovita, polog toga jo pa lintunko vedel, kdaj je treh« govoriti in kdaj molčati. (Konce prihodnjič.) Bilo je na večer. Solnčna krogla je pravkar izginila za gore, in mračne sence so se razprostrle nad ravanjo. Pred ubožno kočo se igrata majhna otro ka. Tedaj ju pokliče mati iz veže k večerji, in malčka naglo odbrzita v hišo. V sobi je otožno, pusto in hladno. Kajti le malokdaj se prikrade vanjo toplo soln-ee skozi majhna in nizka okna, čez katera sega globoko slaba slamnata streha. V kotu stoji siromašna postelja, in na tem ubožncm ležišču sedi bolni hišni gospoda'1 držeč skodelico juhe v tresoči se roki Pevež boleha, že dolgo časa, že več mesecev. Mati prinese torej skledo na mizo. in starejša sestrica sede mod oba malčka, ki sta bila še nekoliko prookorna in nerodna. Po iodi so morali otroci moliti, in potom iim jo mati velela v postolio. Ali otročind so danes ni dala u.efn, sv. Antonu Pad. m sv. Notlnii^i. Kajti le ti niognfni svetniki ho nn izprosili zdravje oil vsemogočnega Boga. Drn K'e rojakinje, če je katern iz med vas v tako težki 'in položaju, kakor sem bila Jaz, naj se obrne N polnim zaupanjem na imenovane priprošnjiko tor se jim i/.roči v iskreni molitvi! M. 8. ZAHVALA. "Ave Maria" .ie list, ki hudi v nas zlasti l.ju hezeu do naše ljubljene nebeške matere Marijo. Zato nn priporočam vsem Slovencem in Slovenkam. Itiln sem liudo bolna. Vsa doktorska zdravila so bila brezuspešna, vsi denarni izdatki zaman. Ko lui sem se priporočila z zaupnim srcem rajski kraljici ter jo prosila pomoči v svoji bolezni, so je kar vidoma boljšalo moje stanje, iu zdaj sem popolnoma okrevala. Zlito jo kličimo neprenehoma na pomoč tor ho t. vsem zaupanjem ohračajmo nanjo! T. T, Za mesec november, ki je posvečen molitvi za naše rajnke, je najprimernejši inolitvenik "TOLAŽBA DUŠAM V VICAH". Ta pobožna knjižica je že dokaj razšir jena med slovenskim ljudstvom. Saj vnema katoličane za plemenito delo usmiljenja, za pomoč dušam v vicah, ki ne bo brez poplačila v nebesih. Cena tej knjižici z rdečo obrezo je 50 centov. Dobi se jo v npravništvn našega lista "Ave Marija". ZA CERKEV SV. FRANČIŠKA SERAFIN SKEGA V ŠIŠKI SO DAROVALI: Miss An tonin Vi.li.-, $1.40; Miss Ann« Lopartz, 50c.; Mr. I..... Milkovich, +1.011; Miss Annn Lampe, $10.(10; skupaj $12.90. Mož, popolnoma izučen v vrtnarstvu, poljedelstvu in vinarstvu, z dobrimi izpričevali iz starega kraja, išče službe, najraje v kakem župnišču. Pripravljen je opravljati tudi vsa domača dela. Natančnejše podatke pove iz prijaznosti upra-vn i št. v o "Ave Marijo". Slovenska knjigarna v Brooklynu, N. Y., 1. N. 15th St., ima na prodaj najnovejšo velezanimivo knjigo: "ZLOČIN V SARAJEVU" Tragična smrt prestolonaslednika Fran Ferdinanda in njegove soproge vojvodin.fe ITohenberg. Življenje in tragična smrt pokojnikov je v tej knjigi po najboljših virih ganljivo in zgodovinsko zanesljivo popisana. Lično knjigo krasi H s 0> o »—4 c« S 4> •»—» -o O n o> •«—» a S a O) m > < u> a> B 8 ti t.«. a I i o B t« (.)( )( )< XXXXXX XXX X X X X X X K....... H X X >(' X' X X H X' )U)(U(W»0)WOe)OXO(il«KlXUU)(Wua 1 iiuMTURr. <-,r.om;( .l .soMVNtP/.