919. štev. V Ljubljani, sreda dne 8. julija 1914. Leto III. Possmezna številka „Dneva“ stane 6 vin. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljen na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno T90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". Telefon številka 118. Neodvisen političen dnevnik. Posamezna številka »Dneva«* stane 6 vin. DredniStvo in upravoiSfvo: Ljubljana. Milanska ulica M 5. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Telefon številka 118. Pulita lEjstia. Tragična in nepričakovana smrt prestolonaslednika Franc Ferdinanda je napolnila s tihim sožaljem ves omikan svet, najbolj seveda nas, ki živimo v državi, katere žezlo naj bi bilo v doglednem času izročeno pokojnemu nadvojvodi. Sivolasi vladar starodavne habsburške države se je zasmilil vsakemu in sleherni Jugoslovan je na tihem pomiloval njegovo usodo. Resnična žalost je namreč tajna bolečina in se ne kaže na zunaj. Našli so se na našem jugu ljudje, katerih politična sreča ni ravno velika, ki so pograbili kot krvoločni volkovi žalostno tragedijo v Saraje-vem in jo zlorabili v svoje separatistične politične namene. Pri tem so se posluževali svojih klerikalnih načel, ki so se topot pokazali v sijajni luči, razsvetljujoči vsa klerikalna divjaštva, rope, umore in požige. Neverjetno, toda resnično! Ob tej priliki se ne spodobi naštevati vsa zla, ki so jih storili hrvaški klerikalci v Bosni, Hercegovini in v Zagrebu. Njihovo »žalost« osvetljuje tudi dejstvo, da so jim pri divjanju pomagali tudi Turki! Koliko milijonov škode je storila podivjana klerikalna druhal nedolžnim avstrijskim sodržavljanom! Klerikalno »viteštvo« prekaša moralo divjih afrikanskih rodov. Klerikalci so javno pokazali, da so očitanja, ki padaja na njih naslov, popolnoma resnična in opravičena. Iz posledice? Na Dunaju so se jih zbali in so z najstrožjimi naredbami ustavili klerikalno divjanje. Cel svet obsoja klerikalne izgrede. Svetovno časopisje se čudi avstrijski notranji politiki, ki dopušča divjaško državljansko preganjanje. Na ta način se ne pridobiva narodov! To so spoznali tudi na Dunaju in so hitro ukrenili, da ohranijo najinlajšim avstrijskim podanikom vsaj trohico avstrijskega patriotizma, ki je vsled divjih klerikalnih izgredov gotovo močno trpel. Italijanska vlada naravnost zagovarja avstrijske Srbe, za katere se je potegnila tudi Rusija. Ostro je nastopila tudi Francija. Zato skušajo popraviti, kar se še popraviti da. Težko bo v doglednem času popraviti, kar so zakrivili klerikalni pristaši. Hrvaškim klerikalcem so pomagali tudi Mažari in Nemci. Italijani so se skozinskoz lojalno vedli! Iz tega je razvidno, za kaj gre našim brezdomovinskim klerikalcem. Kaj mislite, da so klerikalci divjali iz patriotizma? O tem se ne more niti govoriti! Šlo jim je za vladno pomoč s katero bi radi zatrli vsak napredek. Pa so se silno zmotili. Avstrijski Jugoslovani so v teh žalostnih dneh pokazali svojo zvestobo do habsburške dinastije, katero so onečastili klerikalci z divjanjem in zločinstvi. V imenu vere so pobijali ljudi, v imenu katoliške morale so kradli tuje imetje in v imenu klerikalizma so teptali avstrijske zakone! To so dejstva, ki izključujejo klerikalce naroda, ki je v teh težkih dneh pokazal svojo »danost do častitljivega vladarja celokupne monarhije. KoroSko. Zakaj ni bilo ljublj. slov. igralcev v Celovec, se v večjih krajih izprašuje, a pravega vzroka ne vemo. Slovenski »Hotel Trabensinger« v Celovcu je s I. junijem prevzel nov gostilničar iz Borovelj, ki je imel dosedaj restavracijo v Št. Vidu ob Glini. Upamo, da ostane vse tako, kakor je bilo pri prejšnji zavedni slovenski najemnici g. Leon. Na predvečer sv. C. in M. so se lepo videli na več krajih kresovi. Lepo opazovati jih je bilo v Rožni dolini, v Zingavci in nad Stjonžom. Videli so se tudi v drugih krajih. Celovški patriotje. Na dan (v soboto zvečer) ko so pred dobrimi par urami pokopali našega nepozabljenega prestolonaslednika Franca F. d. Este in njegovo soprogo, je bil »koncert« s civilno godbo pri »Hotel Kaiser von Osterreich«. To sc je zgodilo v prvem tukajšnjem hotelu, kjer se ustavljajo vse višje vojaške in civilne osebe, zraven ima še ime »Cesarja od Avstrije«. Godba je igrala v najobljudeni ulici zraven hotela, torej zunaj in ne notri v kakem vrtu. Crno zastavo stran in godbo sem! Kaj pravijo k temu celovški patriotje! V noči od nedelje na ponedeljek ob polu 12. uri je infanterist Schuss-tnann od 7. pešpolka zabodel svojo ljubico neko šiviljo takoj do smrti. Zvečer jo je spremljal domov, njo in njeno mater iz Št. Petra pri Celovcu, ko so prišli domov se je mati nič hudega sluteč, podala v svojo sobo spat. Schussmann je vprašal ljubico, zakaj je v Št. Petru z nekim drugim govorila, na kar ji je z bajonetom zadal prvi sunek v spodnji del života, druzega v prsa in tretjega v srce. Dekle je takoj izdihnilo. Bila je lepa 181etna šivilja. Schussmanna so zaprli. Štajersko. Mi in Nemci. Zopet bodemo imeli lepo priliko opazovati nemško delo za — Veliko Nemčijo. Od 3. do 8. avgusta se vrši v Lipskem (Nemčija) neki »nemški kongres«. Delo tega »nemškega kongresa« in njegovo stremljenje — oboje je danes znano vsakemu otroku: »Nemški kongres« bo držalo pa 100 tistih ljudi, ki v Nemčiji preparirajo javnost za pohod v Avstrijo, t. pr. za priklopitev avstrijskih alpskih dežel k Veliki Nemčiji. Ta kongres vzdržuje število tistih ljudi, ki so tudi ustvarili »društvo za vzdržanje in okrepitev Nemštva v Inozemstvu«, pravilneje v Avstriji. Človek bi torej mislil, da na takih kongresih za avstrijskega podanika — ni prostora. Mi smo sicer videli že pred leti, da je šel mariborski protestantovski pastor dr. Mahncrt v Nemčijo in tamkaj rotil nemško javnost, da se naj vendar za božjo voljo zavzamejo za neodrešene avstrijske »Nemce«, zlasti za one, ko-jim smo mi mejaši. Zlobni jeziki so trdili sicer, da je šel dr. Malmert in pozneje tudi celjski patriot in trikrat žegnani »Nemec« Ambrožič, v Nemčijo beračit samo pruske marke za »Siidmarko«, a ostala javnost si je pošepetavala še marsikaj druzega. Dr. Malmert je baje takrat dobil velik nos in če je res, tudi dični celjski amtsvorstand dr. Ambrožič. Eno je moralo gotovo biti, kajti vsaj ta dva velika Nemca — nista šla več agitirat v Nemčijo. Ker pa morajo Nemci v Rajhu vendarle videti in slišati kako težko pričakujejo zlasti naši štajerski »Nemci« pruske polke, pojde h kongresu dne 3. do 8. avgusta tokrat največji nemško-avstrijski velmož, t. pr. sam koroški Slovenec Dobernigg, rojen kot priprost Do-bernik. On bo tam zastopal oficielno prusko filialko — zloglasno »Siid-marko«. Vrhu vsega pa bo še predaval o »stališču avstrijskih Nemcev južno od Donave«. Komentar k temu Dobernikovemu romanju bomo prinesli svoječasno na drugem mestu. Wastlanova afera je sedajle povod najraznovrstnejšim nemškim zadregam. Graški listi se sedaj, ko je Wastian oproščen, zvijajo v groznih krčili, kdo da je prvi spravil v svet one obdolžitve, da je bivši poslanec Wastian v Gradcu knjige kradel. Sedaj seveda noče biti noben graški list prvi. Povsod iščejo krivca, a eden za drugim odklanja vsako odgovornost. Ta zadrega graških nemških listov je tim značilnejša, ker se v nji zrcali strah pred zamero na-pram Wastianu. Iz vse te pisarije sledi, da se boje nemški meščanski listi Wastina za slučaj, da bi v bodoče zopet prišel v politični javnosti do veljave. Samo eno je pri vsej tej nemškonacionalni zadregi na kar se vsi upirajo: Da je imunitetni odsek našega dežel, zbora se sam čutil primoranega odvzeti poslancu Wasia-nu poslansko imuniteto in, da Wa-stian do zadnjega hipa ni sam odložil obeh ostalih svojih odličnih mandatov. Graški listi v svoji mo-mentani zadregi ne vidijo, oziroma pozabljajo, okolnost, ki se ji v Mariboru splošno veruje, namreč, da je javnost, družba in odlične nemške osebe Maribora pritisnila na Wastia-na — da se je sam izročil konečno po skoro 8. mesecih sodniji. Kdo je delal proti Wastianu? Že svoj čas, kmalu ko se je razširila o Wastianu že omenjena vest, smo poročali, da so bili glavni rovaši proti Wastianu — Einspinner in še drugi njegovi politični ter osebni sovražniki. Kar se je takrat z vso odločnostjo domnevalo, se pač tudi danes ne bo moglo spraviti več iz sveta, čeravno je zelo neprijetno. Celjski »Nemci« so letos podarili »Sudmarki« kot izreden dar 1015 K. To svoto so baje prikegljali ob raznih v to namenjenih večerih. — Nemcem gre za »Schulverein« in »Siidmarko« na roko prav čisto vse in še sami napravljajo med seboj neprestano velike zbirke. Mi sev na tem zgledu lahko mnogo učimo. Čim bolj pritiskata »Schulverein« in »Siid-marka« tim bolj zbirajmo za slovensko šolsko C. M. D. in narodno obrambno društvo »Branibor«. Tema obema skusimo posvetiti vso našo vže vsestransko objavljenem vsporedu. Zlet bi se moral vršiti sicer že 5. julija toda vsled žalostnih dogodkov v Sarajevem ga je župno predsedstvo preložilo na nedeljo. Goriško Sokolstvo je do sedaj po močeh pokazalo, da se neoinaja-no drži sokolskega programa. Marsikatero zapreko je odstranilo in previdno ter vstrajno ustvarjalo v sebi ono moč, ki je potrebna, da po- 2 Zahtevajte novi poveiani cenik zastonj In poitnine prosto. ! Ne pustite se premotiti I Kupite po nizki ceni in dobro pri svetovno-znani solidni tvrdki H. Suttner, u*m «"■ i Lastna protok. tovarna ur v Švici. Tvrdka H. SUTTNER nima ItObene podružnice v Ljubljani in ne drugje. LISTEK. M. ZEVAKOJ Visoka pesem ljubezni. Nadaljevanje romana »Srce in meč«. (Dalje.) Popihati jo moram. Toda kam? Pro-» severu? Na jug? Vseeno je, da pndem ie čimdalje od tod! Haj-dnno! . . .« In skočil je na noge. Zdajci Pa se mu je stemnil obraz. Kdor Iioce iti daleč, mora imeti mnogo denarja. HjR0 je pobrskal po svojih žepih in dognal, da premore komaj par beraških grošev. Takoj nato pa mu je šinila po malopridnih možganih dobra misel; obraz se mu je razjasnil tako, da bi bil rekel vsakdo: Znorel je! Toda Iljko ni bil znorel! Spomnil se je bil samo, da je on sicer siromak, toda stric da je velik bogatin. Ob svojem pogostem iztikanju po dvorcu je bil našel Iljko že zdavnaj častitljivo skrinjo, v kateri je kopičil stari lij svoj zasluženi in svoj nakradeni denar. Nikoli se Iljku ni posrečilo, odpreti to skrinjo izlepa. V teh okol-nostih pa jo je bil tudi pripravljen vlomiti. Pograbil je sekiro, segel po ključe, planil v stričevo stanovanje in odprl kabinet, v katerem je stala slavna skrinja; vse to je bilo brzo-nogemu Iljku delo par trenotkov. »IIj ima tako še za četrt ure posla s Pardajanoma!« je dejal sam pri sebi. In četrt ure je bilo več kot dovolj časa zanj, da razbije skrinjo, napolni svoje žepe z zlatom in spravi svojo osebo iz dosega stričevih pesti. Preden je zadal prvi udarec, je potipal Iljko pokrov skrinje, da vidi, kje bi jo bilo najbolje načeti. Izpreletel ga je dolg drhtljaj radosti in presenečenja: skrinja se je dala dvigniti brez težave! Bila je nezaklenjena! Kako to? Iljko se ni vpraševal. (Čitatelj pomni prav gotovo, da je bil tu že stari Pardajan na delu!) Odprl je skrinjo na široko, zarjul veselja, padel na kolena in pogreznil roke do komolcev med stebre tolarjev, ki so se zamajali in se podrli s sladkim žvenketanjem. V tem hipu je pozabil Iljko nebo m zemljo; pozabil je Pardajana, pozabil strica. Strahopetnost, požrešnost, lenoba, vse je ugasnilo v tej grdi duši, ostali sta edino lakomnost in skopost. Po dolgem vzhičenem strmenju si je dejal Iljko vendarle, da je prišel napolnit žepe s tem bleskom in žvenketom; nemudoma je začel z operacijo. »Kolika škoda, da ne morem odnesti vsega!« ie zamrmral z vzdihom srditega obžalovanja, kakršnega je zmožen samo pristen skopuh. Ves Iljkov značaj je bil v teh besedah. Mašil si je tolarje v žepe, v čevlje, v ned rije, ne misleč, da tako ne more storiti po ulici niti koraka, ne da bi žvenketal kakor mezeg s kra-guljčki in sejal okrog sebe zlato in srebro, kar bi gotovo opozorilo nanj stražo in povzročilo njegovo aretacijo. Iljko je nalagal brez oddiha. »Se te zlatnike, ki se svetijo tako lepo!« Žepi so mu že pokali: Zlato ga je napihovalo od glave do nog. »Še teh par Srebrnjakov!« Nasul se jih je v čepico! In ko ni imel več kam mašiti denarja, se je odmaknil, ves težak in okoren, napet kakor pijavka, ter zamrmral:1 »Gorje mi! Vzel sem komaj polovico. A zdaj bežimo!« Obrnil se je proti vratom in obstal kakor vkopan; smrtna groza mu je razširila oči, spodnja ustnica se mu je povesila globoko ... Stric je stal pred njim! Naslonjen s hrbtom na zaprta vrata, ga je gledal strašni lij: mrtvaški smehljaj mu je begal po obrazu. Iljko je hotel skloniti roke; ob tej kretnji pa se je vsulo par prgišč zlatnikov na tla, kjer so se začeli trkljati in plesati... Iljko se je spustil na kolena. Zdaj so mu Dočili čevLii; oles tolarjev se je začel iznova, in spremljala ga je peklenska godba, žvenkečoča dirka zlata, ki jo je opazoval starec s hudobnim očesom, smehljaje se tako grdo, da se niti satan ne more grje. To videč, se je poizkusil tudi Iljko nasmehniti; toda Čudno nasprotje je bilo med njegovo in stričevo grimaso. »Stric, predragi stric,« je zajecljal Iljko. »Kaj pa delaš tu?« je vprašal starec. »Oh nič... saj vidite... vašo skrinjo urejujem ...« »Aha! Lepo! Mojo skrinjo urejuješ? No, le nadaljuj, dečko moj.« Iljko je zazijal. Vedel je, da je stric lij neznansko porogljivega značaja. Strašni starec se je smejal nadvse rad in krute šale so mu bile najmilejša zabava. »Na-nadaljujem naj?« ie Jeknil Iljko na višku groze. »I, seveda: v moji skrinji je bilo devetindvajset tisoč tristo petinšestdeset liver v srebru in šestdesettisoč dvesto osemindvajset liver v zlatu, vsega skupaj devetinosemdesettisoč petsto triindevetdesettisoč liver.« »Devetinosemedsettisoč petsto triindevetdeset liver!« je ponovil Iljko mašinalno. »Moji prihranki,« je dejal IIji »Štej, sinko moj, preštej tu, vpričo mene, tolar za tolarjem, uredi mi vse to v stebričke po petindvajset; zlato na desno, ker ie žlahtneiše. sre- bro pa na levo; tak začni že... česa čakaš?« »Evo, dragi striček, evo, dobri striček!« je hitel Iljko, vprašujoč se na tihem, ali se ne razvozla vsa ta grda reč dokaj mileje, nego se je bal izprva. In začel je prazniti žepe, čevlje in nedrije. Urejevanje zlatnikov in srebrnikov se je vršilo vestno in natančno pod nadzorstvom stričevim, čigar oči so žarele kakor dva oglja in se niso ganile od nečaka niti za treno-tek. In ob vsakem novem strebričku denarja, ki se je vrnil na staro mesto v skrinji, se je zadavil v lljkoveni grlu nov zdihljaj, dočim je štel stric neomajno: »Še petnajst tisoč... še dvanajst tisoč... še šest tisoč...« Primanjkljaj se je skrčil čimda-lej bolj. Vendar pa je trajalo delo precej časa, kar si lahko mislimo. Začeto ob dveh popoldne, je bilo opravljeno šele ob petih zvečer. Vršil se je ta posel ravno ob času, ko se je vračal kralj Karel IX. v Pariz, baš takrat, ko sta se Pardajana — po vitezovem posetu pri Alisi de Luks in po starčevem čakanju v Katonini krčmi — borila v Mommartrski ulici na. življenje in smrt. Stric lij je bil nezmotljiv v svojem štetju. »Pettisoč liver manjka še... samo še štiritisoč... Še tritisoč.. lagoma odstrani vse predsodke, ter vstvari temelj zdravemu in uspešnemu narodnemu razmahu. Cilj, za katerim stremi goriško Sokolstvo, je še daleč, toda to ga ne ovira vedno razširjati svoj delokrog vsepovsod, ter s podvojenimi močmi hiteti za njim. Pri tem pa mora Sokolstvo računati v prvi vrsti na moralno pomoč vsega slovenskega življa na Goriškem. Kakor vedno do sedaj, tako tudi v nedeljo ne bo goriško Sokolstvo osamljeno, ampak vsak go-riški Slovenec bo s svojo udeležbo pokazal, da zna ceniti delo in trud Sokolske organizacije. Na zletišču bode vse najlepše pripravljeno: telovadišče za 250 telovadcev s tribunami je že postavljeno, nadalje se postavijo paviljoni z jedili in pijačami, da bo v vsakem oziru zadoščeno potrebam. Preskrbljeno bo tudi za vsestransko razvedrilo in zabavo: postavi se plezalno drevo, strelišče itd. itd. Za plesaželj-ne udeležence je preskrbljeno s čednimi plesišči, skratka, poleg oficiel-nega zletnega programa, javnega telovadnega nastopa vseh 24 v župi združenih društev, bo nudil zlet vsakomur zadostno razvedrilo v teh burnih časih. V Št. Andrežu bode po sprevodu na trg pred telovadiščem pozdrav in sprejem vseh gostov in udeležencev. Naj torej nihče ne zamudi prilike videti to, kar se more pridobiti le z delom in samovzgojo, ne pa s praznimi besedami. Vsemu zavednemu goriškemu Slovenstvu kličemo »dobro došli!« Grossov proces v Zagrebu. Kakor je nasm čitateljem še znano, je bil v Zagrebu nedavno aretiran stavbenih Gross, kar je izzvalo nenavadno senzacijo. Ta Gros Je zapeljeval in ako drugače ni šlo tudi posiljeval mlada nedolžna dekleta in tako uničil več mladih deklet. Ta stvar se sedaj' razpravlja pred sodiščem v Zagrebu. Obtoženi so: Viktor Gross, 37 let star, rojen v Vinkovcih, stanujoč v Zagrebu, židovskega veroizpovedanja, stavbni podjetnik, poročen, oče enega otroka, predkaznovan — radi zločina posilstva v dveh slučajih, radi prestopka proti javni nravnosti, prestopka proti javnim institucijam in naredbami, ki spadajo v javno varnost; Slava Veršec, 28 let stara, rojena in stanujoča v Zagrebu, katoliške vere, poročena in mati enega otroka, po poklicu hišnica, predkaz-novana — radi zločina zvodništva nedolžnih deklet, radi sokrivde pri posilstvu v dveh slučajih in radi prestopka proti javni nravnosti; Mirko Reberški, 37 let star, rojen in stanujoč v Zagrebu, katoliške vere, samski, brivski pomočnik, še ne kaznovan — radi prestopka zvodništva; Krunoslav Rosandrlč, star 27 let. pristojen v Karlovac. stanujoč v Zagrebu, katoliške vere. poročen, oče dveh otrok, bivši policijski agent še ne kaznovan — radi zločina zlorabe uradne oblasti. Grossa zastopa dr. Aleksander Horvat (znani klerikalno-frankovski politik), Veršecovo in Reberskega dr. Dragotin Katušič, a Rosandiča dr. Dečak. Državni pravdnik predlaga, da se vrši obravnava tajno iz ozirov na javno nravnost. Zagovorniki se temu protivijo, ampak senat sprejme predlog državnega pravdnika in potem nominirajo zagovorniki za vsakega obtoženca po dva zaupnika, ostalo občinstvo se pa odstrani. Zasliševanje obtožencev. Obtoženec Gross pripoveduje o Svojih zvezah z zvodiljo Slavo Veršec. Ne čuti se krivega in pravi, da so ga obiski pri Veršecovi veljali ogromnega denarja. Za priče pravi, da ne govorijo resnice. S Čavlovičko sploh ni imel opraviti, četudi je za njo potrošil okolu 150 K. Pusti-šekova se mu je sama vdala in on ne more razumeti, kako je mogla reči polic, agentu Juriču, da Jo je on posilil. Kar se tiče onih 100 kron, ki jih je dal Rosandiču, pravi, da ga je s tem zneskom nagradil, da se okolu govori, da je Čavlovičko posilil. On ni vedel, da je Rosandič detektiv in smatra, da to ni bilo nobeno podkupovanje. Predsednik za tem določi odmor. Ko se razprava zopet otvod, pove zagovornik dr. Horvat pred-' Bedniku, da so se priče napile žganja in da izzivajo s svojim vedenjem na hodniku javno pohujšanje. Obtožena Slava Veršec izjavi, da se ne čuti toliko krivo,, kot se ji očita v obtožnici. Pečala se je s pranjem perila in na stanovanju je imela dekleta, h katerim so prihajali moški. Čavlovička ie bila pri »jej me- sec dni i kadarkoli je prišel Gross k njej (obtoženki), je prišla Čavlovička vedno sama k njemu v sobo. Ako ga ni bilo par dni; ga je iskala po Zrinjevcu in po celem mestu. Pu-stišekova se je klatila po mestu in se je dala kot model slikati v Evinem kostimu. Ne veruje, da bi bila nedolžna. Predsednik: Vi ste jemali dekletom zasluženi denar. Obtoženka: »To ne stoji. One so kupovale razne stvari.« Državni pravdnik opozori obtoženko na njeno izpoved pred preiskovalnim sodnikom, obtoženka pa pravi, da je bila takrat preveč raz-1 burjena in se ne spominja kaj je vse rekla. Obt. Mirko Reberški pravi, da se ne čuti krivega. On živi z Veršecovo, ki je imela na stanovanju dekleta, h katerim so prihajali moški. Obt. Rosandič pravi, da mu je Koze-lova rekla, da je Gross neko malo dekle posilil. Naslednji dan je odšel k Grossu in mu je povedal, kaj je slišal. Gross je zanikal, da bi bila vest resnična, ali mu je dal za trud bankovec za 100 kron. Naslednji dan je našel Čavlovičko in ko mu je ta rekla, da ni res da bi ona imela kaj z Grossom, je onih 100 K brezskrbno potrošil. Drž. pravdnik: »Zakaj niste vsega sporočili policiji?« Obtoženec: »Pri policiji sem bil komaj poldrugi mesec, pa nisem vedel, da moram to naznaniti. Zakaj me niso dali v Šolo? Pečal sem se samo s psi. kot v Karlovcu.« Izpovedbe prič. Zagovornik dr. Horvat nasprotuje temu, da bi se čavlovički dovolila prisega, ker je ona od Grossa izsiljevala denar in govori iz sovraštva do njega. Državni pravdnik se temu protivi, ker sedaj ni več prilike za izsiljevanje in tudi vzroka za sovraštvo ni. Senat sklene, da Čavlovička priseže in ona potem izpove, soglasno s svojo izpovedbo v preiskavi, da jo je Gross posilil. Predsednik jo vpraša zakaj je Grossu pisala pismo, na kar ona odgovori, da zato, da dobi od njega denar; zato mu je tudi naznanila svoje stanovanje, da jo po-seti. Pri konfrontaciji priče z obtoženci je prišlo do živahne kontra-verze, ker ni hotela odjenjati od svojih izpovedb. Nekaterih vprašanj, ki so jih stavili nanjo zagovorniki, ni mogla pojasniti. Obt. Rosandič pravi, da je slišal, ko je priča bila v zaporu, da je vpila iz svoje celice Kozelovi, da ne pove pred sodiščem, da jo pozna kot »štriherico«, temveč kot nedolžno dekle. Priča to taji. Sedemnajstletna Suzana Pusti-šek izpove, da jo je Gross posilil in opiše vse to. Pri konfrontaciji z Grossom vztraja pri svoji trditvi. Na predsednikovo vprašanje, ako se je dala kot model naga slikati, odgovori, da je to res. Razprava se je na to preložila na naslednji dan, ko je bilo zaslišanih zopet nekaj prič, ki pa niso izpovedale nič posebnega, potem se je pa prešlo na čitanje spisov. — O izidu te zanimive razprave bomo poročali. ljubljanski občinski svet. Sinočnja seja. Zupan dr. Ivan Tavčar otvori sejo ob 6. uri zvečer, konštatira sklepčnost in objavi nekatere opravičene odsotnosti. — Potem prečita župan dopis deželnega predsednika, v katerem ta sporoča najvišjo zahvalo na izrazih sožalja in zvestobe povodom sarajevskega atentata. — Zupan predlaga, da ustanovi mestna občina s prihodnjim letom prosto mesto na mornariški akademiji na Reki pod imenom »Nadvojvoda Franc - Ferdinand in vojvodinja Sofija Hohenberg«. Sprejeto. — Dalje sporoči župan, da je inkorporirana Sp. Šiška. Da se pokažejo simpatije novim meščanom, predlaga župan, da se zadnjemu šišenskemu županu Seidlu podeli brez pristojbine ljubljansko meščanstvo. Sprejeto. To je formalno, stvarno pa zadeva s Šiško ni tako enostavna. Šiška ima svoje razmere, ki naj ostanejo vsaj do 1. avgusta nespremenjene. Sklene se, da se pooblasti župana, urediti provizorične razmere v Šiški. Izvoli naj se tudi poseben okrajni načelnik za Šiško. — Za dijaško streljanje je izdal župan 750 kron, kakor po navadi, za nakup daril. — G. Miihleisen je odplačal za mestne reveže 200 kron; izreče se mu zahvala. — Kor-no poveljstvo v Gradcu se za nekaj zahvaljuje, pa župan se na enkrat zmisli, da so vojaški krogi zelo občutljivi in nimajo radi, da se y jav- nosti govori o vojaških rečeh in zato župan te zahvale ne prečita. Personalnega In pravnega odseka poročila. G. Ivan Mejač, trgovec v Ljubljani prosi, da se mu podeli ljubljansko meščanstvo proti običajni pristojbini. Poroč. dr. Novak predlaga, da se Mejaču meščanstvo podeli. Sprejeto. Pritrdi se nekaterim spremembam »Mestne hranilnice«. . Pritrdi se besedilu Robert Koll-mannove ustanove za vzdrževanje mavzoleja, odnosno za mestne reveže. Z ozirom na samostalen predlog občinskega svetovalca Tomaža Novaka glede primerne označbe posameznih pisarniških prostorov na mestnem magistratu, se sklene, da se naroči županu, da ukrene vse potrebno. Ker je bil ravno prisoten mestni arhitekt g. Ciril Kch, se reši stavbna zadeva Marije Trškan. Posojilo 1,100 000 kron. Ker je to posojilo bilo že sklenjeno in tudi odobreno, se ima ono realizirati. Poroča dr. Triller o ponudbi »Kranjske deželne banke«, ki ni posebno ugodna, ker je emisijski kurz 90, ampak ker se proti 4 in pol odstofn^u obrestovanju dolg amortizira v 75 letih. Občinski svetnik dr. Zajc hvali ponudbo »Deželne banke« kot v sedanjih razmerah sijajno. Navaja nekatere slučaje izven dežele, kjer so dežele pod veliko neugodnejšimi pogoji, tako n. pr. je Bukovina sklenila večje posojilo po kurzu 85. Občinski svetnik Pammer izjavlja, da ie ponudba sprejemljiva in da se v današnjih razmerah ne bi moglo dobiti posojilo pod ugodnejšimi pogoji. Zupan tudi pravi, da je posojilo ugodno in sicer za mestno občino kakor tudi za banko. Ponudba se sprejme. Posojilo za kanalizacijo, zgradbo novih mostov itd. Za kanale zbiralnike in za ka-nalizačna dela, zvezana s tem, dalje za zgradbo novih mostov ter zgradbo tržnih lop bo treba še kakih 630.000 kron in ker bo treba še zgraditi kopališče na Ljubljanici, predlaga v imenu finančnega odseka podžupan dr. Triller, da se najame novo posojilo v znesku 1,000.000 kron proti največ 5odstotnemu obrestovanju in na dolgo dobo. Občinski svetnik Pammer pravi, da sicer ni razveselijvo, da se morajo proračuni tako prekoračiti, ampak glasoval bo za predlog, ker vidi, da drugače ne gre. Poročevalec odgovarja, da se ne gre za kaka prekoračenja proračunov, temveč za nova dela, sklenjena v občinskem svetu. Ljubljana mora izvršiti velikanska dela, ta pa stanejo denar. Župan pravi, da vseh teh izdatkov — posebno za kanalizacijo — ni smatrati za neplodne; tudi izdatek za tržne lope se bo sam od sebe amortiziral. Župan konštatira navzočnost postavnega števila občinskih svetnikov in odredi glasovanje. Predlog se sprejme skoraj soglasno. Stavbne zadeve. Magistratu! gremij se pooblasti, da odobri načrte za zgradbo šent-peterskega mosta in da odda dela za zgradbo. Pritrdi se spremembi regulač-nega načrta ob rimskem zidu na Mirju, s čemur se omogoča ohranitev zgodovinskega rimskega ozidja. Odobrijo se nekatere parcelacije ob cesti v Rožno dolino, v Levstikovi ulici in ob Zvonarski ulici.^ Franc Scagnetti se je pritožil proti odloku mestnega magistrata glede dovolitve zgradbe prodajalne barake Katarini Kovičevi v Metelkovi ulici. Pritožba se zavrne. Poročila finančnega odseka. Mladiki se dovoli 1700 kron podpore in povrhu še 200 kron za licejski gospodinjski tečaj. Obč. svetnik Štefe izjavi, da njegova stranka ni vložila pritožbe proti mestnemu proračunu za to, da se ne bi izplačevale podpore raznim društvom. Izjavlja to zato, ker so nekatera društva, ko so hotela dobiti izplačilo dovoljenih podpor, dobila odgovor, da se jim ne more izplačati, dokler se ne reši pritožba proti proračunu. . »Domovini« naj se izplača 500 kron subvencije. Sklene se napraviti nov hidrant na Dolenjski cesti. (Samostalni predlog obč. svetnika Likozarja.) Rezerve mestnega vodovoda in elektrarne. Ker izpade iz preračunjenih dohodkov precejšen znesek radi ne-odobritve povišanja gostaščine itd. predlaga finančni odsek, da se ta primanjkljaj pokrije z rezervami mestnega vodovoda in mestne elektrarne. Tudi se sklene opustitev regu-lačnega fonda, s čemur se dobi okolo 100.000 K za mestni zaklad. Opusti se fond za vzdrževanje znamenja sv. Trojice na Dunajski cesti in pritegne k mestnemu zakladu, občina je pa takointako dolžna skrbeti za vzdrževanje tega. znamenja. Ugodno se rešita prošnji Friderika Koširja in Alfreda Sinisegerja za odstop prednosti zastavne pravice za neko posojilo pred 30 % potresnim posojilom, ker bo potresno posojilo pri vsem tem še popolnoma varno. Ker je bilo že pozno, je župan preložil preostali dnevni red na današnjo sejo, ki se bo vršila tudi ob 6 uri zvečer, nato je pa zaključil javno sejo. Tajna seja. Načelnik stavbnega urada, stavbni svetnik Jan Duffe se na lastno prošnjo vpokoji in dobi naslov stavbnega nadsvetnika. Prizna se mu s 1. noyembrom 1913 pridobljeni značaj VI. činovnega razreda. — Na mestnem dekliškem liceju se potrdijo imenovanja licejskih učiteljic: Albine Zalar. Fride Kleč in Irme Petan. — Na novo ustanovljeno mesto učiteljice za kuharstvo in gospodinjstvo se imenuje Jerica Zemljanova. — Licejski učiteljici M. Wesner se dovoli celoletni dopust za šolsko leto 1914/15, da vodi Mladiko. — Rešijo se različne prošnje za obrtne in gostilniške koncesije. — Nadaljevanje tajne seje danes v sredo. Dnevno. Cesar proti preganjanju srbskega naroda. Včeraj smo priobčili cesarjevo lastnoročno pismo. V tem pismu se čita; »Blaznost male čete zapeljivcev pa ne more omajati svetih vezi...« S temi besedami je vladar sam obsodil vse tiste poskuse in tiste namene ljudi, ki hočejo iz same priliznjenosti radi sarajevske tragedije uničiti celi narod. S temi besedami je vladar sam energično pokazal, da želi imeti v državi mir. Slabe usluge mu izkazujejo hujskači, ki bi najraje videli, da bi kri v potokih tekla. Slovensko ljudstvo naj cesarjeve besede pazljivo prečita, da sprevidi, kj je želja in zapoved sivolasega vladarja. Cesar za enakopravnost Srbov v Bosni. Žalost »ogorčencev« se je kaj hitro umaknila krvoločnosti. Pristaši škofa Stadlerja v Bosni in fran-kovci na Hrvatskem so mislili, da je sedaj po nesrečnem atentatu prišla doba za njihove orgije. Pokazali so z ropanjem in razbijanjem svoja nag-nenja. Že so se veselili, da je napočil čas, da bo en cel narod izven uradne brambe. Toda vračunali so se. »Edinosti« se poroča z Dunaja: Zadnja avdijenca ministra Bilinskega pri cesarju nikakor ni bila tako nemilost-ljiva, kakor se je takrat poročalo. Nasprotno! Cesar je vzel poročilo Bilinskega z dobrohotnostjo na znanje in izrazil željo, naj pride k njemu načelnik srbskih vladnih poslancev, dr. Ditnovič. Dr. Dimovič je bil faktično tekom preteklega tedna sprejet pri cesarju v dolgi avdijenci. Po avdijenci je Dimovič izjavil, da je dobil vtis, da je cesar odločno proti temu, da bi se uresničile želje gotovih elementov, ki hočejo uvesti v Bosni protisrbski kurz, ampak vztraja pri načelu ministra Bilinskega, ki priznava muslimanom, Srbom in Hrvatom popolno ravnopravnost. Zatrjuje se nam tudi, da o odstopu Bilinskega ni niti govora, pač pa bo moral pravi provzročitelj žalostnih dogodkov po atentatu, deželni šef Potiorek, izvajati konsekvence in se umakniti. Neka tukajšnja korespondenca celo poroča, da je bil fzm. Potiorek že pozvan, da naj prosi za vpokojitev. Tudi jugoslovanski narodni krogi na Dunaju so dobili vtis, da vladar nikakor ne želi, da bi se uvedla na Jugu enostranska, proti-srbska politika. Današnji dogodki v hrvatskem saboru, kjer je koalicija izbacnila iz sabora vse one eleinente ki so svojo imuniteto izrabljali za gonjo proti Srbom, so^ najboljši dokaz, da ostane kurz državne politike na jugu monarhije v glavnih načelih isti kakor dosedaj. — Kranjski klerikalci so se zopet enkrat zagalopi-rali. Le manj denucijacij in podti-kavanj, pa več lojalnosti in spoštovanja do vladarja, gospodje klerikalci. »Neue Freie Presse« z dne 5. t. m. (to je namreč tisti seveda čifut-ski list, ki v Avstriji vse najbolje ve) piše pod naslovom »Sokolska politika v Avstriji«, da uganja dr. Šušteršič, deželni glavar na Kranjskem — sokolsko politiko — in, kranjski deželni glavar dr. Šušteršič, ki ne pozna nobenega gospoda nad seboj, vznemirja — Trst in Koroško! Naravnost neverjetno je, kako malo poznajo na Dunaju dr. Šušteršiča, če mu pripisujejo »Sokolsko« politiko, oziroma, da se on zavzema za Trst in za Koroško. »N. Fr. Presse« bi morala biti pač bolje informirana. V. etn oziru so graški nemški listi skoraj bolje poučeni, ker so s primernimi besedami zavrnili hinavščino tlerikalcev. Zaradi dr. Šušteršiča ahko propade Trst in Koroška - samo, da se reši S. L. S. S primerno besedo omenja »Edinost«, da je na goriški slovenski gimnaziji izšlo izvestje v slovenskem je ziku — kar se na Kranjskem »vsega-mogočni S. L. S. ni še posrečilo. \!es. Že zopet vidimo, da so gimnazijska izvestja na Kranjskem nemška. To je značilno za naše razmet^ pod vlado S. L. S. Zveza dramatičnih društev se obrača tem potom — da si prihrani nepotrebne stroške in trud — vnovič do vseh narodnih dramatiko goječih društev, ki so prijavila svoj pristop k »Zvezi« in tudi do drugih, odpira avstrijska vlada. Ta delegat je prosil v Celovcu pomoči, za odrešenje, in glej! Kmalu potem poči vest. da Nemci kupujejo v Škorklji neko posestvo, kamor prepeljejo vse okostenjake svojih društev. Tisto posestvo je torej kupljeno in Švaba si vesel mane roke, da se je vse izteklo tako gladko. German je s svojim »domom« zabil v Trstu prvi kol, ki naj bi mu pomagal kvišku. Da so si Nemci kupili svojo hišo, pa znači tudi, da so se jugoslovanske misli nad vse prestrašili, ter iz tega strahu pobrali svoje »raztresene ude« ter jih prenesli v Škorkljo. Dosedaj so Nemci imeli »Turnverein« tu »Schulverein« tam, odslej pa so svoja društva strnili v eno središče. Gotovo je, da imajo Nemci še druge namene. Zato opozarjamo Slovence, naj pazijo, komu prodajajo svojo zemljo. Ustanovitev ekspresne pošte V Dolini pri Trstu! Dolinčane je obdarila poštna direkcija z novo drakonsko odredbo, v kateri citira, da se ima s 1. julijem odpraviti poštno zvezo Trst—Dolina a namesto te naj vozi pošta Boršt—Dolina. Preje smo dobivali dvojno pošto na dan. Časopise, pakete in pisma smo dobivali še isti dan ko so bile stvari odposlane. Sedaj, ko je odpadla popoldanska pošta, dobivamo časopise in pisma komaj drugi dan, a pakete n. pr. v katerih so jestvine pa takrat, ko je kruh trd kot kamen in solata, limone in drugo vse gnilo. Paketi se voziio torej jx) 2 do 3, včasih tudi 4 dni. Če naroči oseba zdravilo lahko stokrat »crkne« predno pride »arcnija« z ex-presno borštansko pošto. Za to zvezo se je potegoval g. Mučič iz Boršta samo, da bi bila neka gospa, ki je po-štarica, pomaknjena v doglednem času v višji plačilni razred! Z odpravo popoldanske pošte je uničit tudi cksistenco postiljonu Štranju, ki vozi že 27 let, je moral plačati 300 K za popravo voza in ima še ženo vedno bolno. Usmiljenost samaritanstva! Kaj ne? Uradi so že odločno rekuri-rali. Poživljamo tržaško poštno ravnateljstvo da v najkrajšem času zopet vpelje vozno pošto Dolina—Trst —Dolina. Vozna pošta v Boršt ni prikladna, ker je cesta dvignjena 18°. Za vporabo je ta cesta — nesposobna! Vsi Dotlnčani. Ali poštni ravnatelj Pattai — spi? Kolikokrat smo že opozarjali na krivice, ki jih povzročajo telefonisti-nje na poštni direkciji slovenskim strankam. Kdor kliče številko v slovenskem jeziku, ta mora biti pripravljen na četrturno čakanje, kajti prej kakor italijanska »frajlica« pokliče sotovarišico, ki je zmožna tudi nekoliko »narobe slovenščine«, bi človek lahko iz kože skočil. Odločno zahtevamo, da se napravi na telefonski centrali red. Če se pa italijanske »signorine« z ozirom na svoje nacionalistične čute nočejo pokoriti pravičnemu, enakopravnemu postopanju z vsemi strankami — in bodi da so italijanske ali slovenske — potem naj pa se Pattai posluži najbolj pripravnega in edinega sredstva, cule naj jim da v roke in naj jih pošlje v Rim. To je naš zadnji mirni opomin, v drugič pridemo z ostro — krtačo. Seja mestnega sveta. Ponedeljkova seja mestnega sveta se je vršila v prisotnosti 50 poslancev in je obravnavala kot glavno točko dnevnega reda mestni proračun. Asesor Gabrielli je prečital posamezne točke in rubrike, tičoče se poprave cest in naprave javnih vodnjakov. Svet. Nicolao je predlagal, da se napravi javen vodnjak v ulici E. de Amicis, svet. Pertot, Sancin in Miklavc po so priporočali napravo vodnjaka pri sv. M. Magdaleni spodnji, v Rocolu, v Skednju, na Proseku in v Gropadi. Nato so predlagali svet. Cernagoj, Pincherle in Pertot pokritje nekaterih vodovodov, ki bi lahko povzročili s svojimi higijeničnimi nezadostnimi opremami razširjanje raznih bolezni. Svet. Nicolao je pred-lagar razširjenje ulice med ulicama De Amicis in Dellosguardo. Za napravo kanalov se določi svoto 30.000 kron. Slovenski predlog glede cest v okolici je propadel, ker so glasovali zanj le socialisti in Slovenci. Po nekaterih določilih je bila seja ob pol 1. zvečer zaključena. V torek bo nadaljevala. Obrtna šola. Prošli teden so se na obrtni šoli vršili zrelostni izpiti pod predsedstvom ministerialnega nadzornika vit. A. Kocha. Gojencev oddelka za mehaniko je bilo enajst, od teh so trije prestali izpit z odliko. »Glmnastica« je imela prošlo nedeljo na Montebellu telovadne tekme. Da predočimo svojim čitate-ljem obiskovalce in člane tega napadalnega društva, navajamo le nekaj imen odlikovanih tekmecev: Branizza, Ferluga, Sirisch, Jerchig, Michlavetz in Vodopivetz. Pa to le mimogrede! Poročajo nam, da je v tržaških uradih tako prenapolnjeno švabskih uslužbencev, da celo izvrstno kvalificirani prosilci ne morejo dobiti mest. Te urade si bomo v kratki pri-hodnjosti natančneje ogledali. Čudno. V Skednju je priredila podružnica »Narodne delavske organizacije« preteklo soboto društven shod Zanimiva ie. ta dA. Je vla- da poslala na ta nedolžni shod, na katerem se je razpravljalo samo o notranjih zadevah NDO., o kongresu itd. dva vladna komisarja! Ali se je vlada mari bala protisrbskih demonstracij? Zlet »Tržaške Sokolske Župe« se vrši v nedeljo, 12. t. m. na Opčinah. O poslancu Brocchiju in njegovem nameravanem odstopu bomo pisali te dni. Iz poročila o seji mestnega sveta smo to nalašč izpustili. TRIJE DOLARJI IN TRI KRONE, PET DOLARJEV IN TRI TEDNE ZAPORA. Trst, 6. julija. »Brezplačna vožnja iz Napolja v Trst, na potovanju trije dolarji in tri krone, ki ste jih ukradli Narcino-višu, ter pet dolarejv, ki so zmanjkali I. Jerkoviču; za zadnjo tatvino imamo pričo; to so vaši grehi, sedaj govorite!« Obtoženec Mihael Riccaiardel-li se ne čuti krivega, opravičuje svoje potovanje na račun slučaja, o štirih dolarjih pa, ki so mu jih našli v čevlju, pravi, da so bili njegova lastnina. »Seveda potem, ko ste jih ukradli; toda prej, da bi jih zaslužili sami, ne.« Narcinovič: »Mene je okradel med spanjem; ko sem se prebudil, sem pogrešil dolarje in krone.« »Ali ste čuli?« Sodnik se obrne proti obtožencu, ki mu odgovori: »Slišal sem, toda kriv nisem!« »In vi?« Jerkič si pomaga s pričo Bene-dettijem: »Med mojo odsotnostjo je Ricciardelli vlomil v mojo kabino, šiloma odprl kovčeg in izmaknil denar.« »Benedetti, ali niste znali dejanja preprečiti?« Priča: »Nisem. Bal sem se, da bi me poplačal z orožjem.« Državni pravdnik utemelji krivdo obtoženca in sodnik ga obsodi. Ko stopita tožnika iz sodne dvorane, se obrne Narcinovič k Jerkiču: »Dovolj za enkrat! Tri tedne.« Zaradi grožnje je policija aretirala 381etnega zidarja Karla Škrlja, ki je svojemu bratu grozil s smrtjo. Karl Škrlj se hladi v zaporu. Poskus samomora. V pondeljek si je poskušala končati življenje 24-letna Ana Tamburini. Revici se je omračil um. Poklicali so Trevesa, ki jo je odvedel v opazovalnico za slaboumne. Tatvina. Aretiran je bil 401etni Ivan Bajt zaradi poskušene tatvine. Bajt je pred par dnevi izmaknil vrečo otrobov in jo hotel spraviti na varno. Šel je po cesti z ukradeno vrečo. Spremljal ga je neki drut. Ko pa je ta ugledal stražnika, je zbežal. Policaju se je ta beg zdel sumljiv, in zato je vprašal Bajta kako in kam. Bajt je vedel od kje, ni pa znal izgovora in so ga radi tega tirali na kotnisarijat in od tam v zapor. Kočija }e podrla 481etno A. Va-resso ter ji pri tem poškodovala desno nogo. Ženo so prepeljali v deseti oddelek bolnišnice. S fenikaino kislino se je polil deček L. Pritz. Pritz je stikal po mizi in prevrnil steklenico, v kateri je bila fenikalna kislina. Malemu ne-previdnežu so pomagali na rešilni postaji. Barka Janeza Kopitarja. Dne 7. junija je plavala barka, katere krmar je bil Janez Kopitar v bližini Gornjih Gameljev. Barka se je čudovito gugala in se je parkrat že mislila potopiti. Nagnila se je z yso močjo na desno stran; k sreči pa se je vseeno dvignila in se gugala naprej. Guglje se barka, guglje, sedaj na desno, sedaj na levo, kakor že pač pihlja veter. V Gameljnih se približa barki posestnikov sin Nande Debeljak. 18 leten fant. Ko je Nande zagledal barko, je obstal in se začudil. »Kako je to mogoče? Barke navadno plavajo samo IX) vodi, po morju, v Trstu, ne pa po suhem. Pa še v Gameljnah!« je modroval Nande polglasno. Toda zvesti krmar ga je slišal in se je razjezil. »Fant, ti si še mlad, pojdi spat! Saj si se komaj iz plenic izmotal, pa že hočeš vedeti več kakor izkušen krmar, kakor sem jaz. Tudi po suhem se vozijo barke, posebno po polnoči. V Ljubljani še prej, ker je tam več dela in več pristanišč. Sicer pa Nande, umakni se in beži, drugače se zadene barka obte in potem bo huda. Toda Nande ie le stal in se čudil. To pa je imelo slabe posledice. Bolje bi bilo zanj, ko bi bil ubogal krmarja Janeza Kopitarja. Tako pa se je zadela barka ob nesrečnega mladeniča in se je z desnim krilom podrsnila ob Nandetovem licu. izide ta teden ie v sredo 8. gulila, ter bo obsegal 20 strani in priobči mnogo slik, ki so posnete po posebnih fotografkah Iz Sarajeva, Trsta, Ljubljane, Dunaja itd. Med drugim priobči sledeče: slovesni sprejem prestolonaslednika Fran Ferdinanda in njegove soproge kneginje Zofije Hohenberške v Sarajevu: pred 1. atentatom, na magistratu po 1. atentatu, Smrtno ranjena po 2. atentatu peljejo v konak. Aretacija atentatorjev Čambriča in Principa; Demonstracije in opustošena poslopja v Sarajevu. Mrtvaški sprevod iz Sarajeva. Prevoz krst po morju in izkrcanje v Trstu. (5 slik.) Sprevod po Trstu na kolodvor. Dvorni vlak s krstama v Borovnici. Civilni in vojaški dostojanstveniki pri dvornem vlaku na kolodvoru v Ljubljani, kjer je škof Jeglič blagoslovil krsti. (3 slike.) Sprevod s kolodvora v cerkev na Dunaju. Rakvi na mrtvaškem odru in častna straža v cerkvi. Ta številka „Slov. Ilustrov. Tednika" priobči tudi pregleden popis pogrebnih svečanosti od Sarajeva po morju in železnici na Dunaj in v Arnstetten bo torej zgodovinski dokument ter se dobiva po to-bakarnah, knjigarnah in na kolodvorih izvod za samo 22 vin. Zunanji, ki žele to številko, naj vpošljejo 22 vin. v znamkah uprav. »Slov. Ilustr. Ted.“ in jo dobe takoj. Revežu je prišla na pomoč njegova mati, toda tudi njo je zadela barka in siccr od dveh strani, od leve in desne. Nesrečni mladenič Nande se je razveselil, ko ie zagledal svojega očeta, ki se je bližal, da reši sina. Toda barka se je tudi vanj zadela in ga poškodovala na roki, na palcu. Razume se, da so poškodovanci tožili krmarja radi njegove neprevidne — ali kaj! — radi njegove hudobne vožnje. In tako se je moral krmar Janez Kopitar zagovarjati pred sodiščem. In glejte ga, posta-lenca! Pred sodiščem se ie razjasnilo, da sta bila barka in nje krmar eno in isto. Krmar je trdil, da ie barka vsega »uržah«, ker je bila v preveč pristaniščih, kjer so naložili vank) toliko blaga, da se je morala gugati na vse strani. Pri tem pa je seveda zadela Nandeta, njegovo mater in očeta. Krmar Janez Kopitar je oil oproščen. Kriva je bila torej Janezova barka, ki se je imenovala »Alkohol«. Kegelj v glavo. Zbrali so se fantje — kje drugod kot v gostilni. V Šmartnem. Precej jih je bilo. Med njimi se je nahajal tudi France Presetnik, ki je po po-plicu železniški delavec. Fantje so pili kakor za stavo, zato so bili kmalu v vinsko radostnem razpoloženju, ki pa se je kmalu spremenilo pri nekaterih v popolno pijanost. Posebno pa pri fantu Janezu Anžurju. France Presetnik ga je imel precej v glavi, vendar se ni mogel v pijanosti primerjati z omenjenim Anžurjem. Poslednji je bil tako pijan, da je pozabil, da je v gostilni in da si je predstavljal, da je doma. Dvignil je nogo in jo je lepo položil na mizo, obuto, kakor je že bila. Francetu Presetniku ni to prijateljevo obnašanje prav nič ugajalo. »Glej jo, nemarast, jdaj misli, da mora biti na prtu na mizi tudi njegov čevelj. Ali ga boš dal hitro z mize ali ne!« sc je obrnil Presetnik k pijanemu Janezu Anžurju. Ta pa kakor da ne bi ničesar slišal. Noga s čevljem pa se je majala na mizi, kakor nihalo ure: zdaj na desno, zdaj na levo. France Presetnik je sklenil, da bo ogorčen. Najprej je stopil k Anžurju in mu rekel kakor prijatelj prijatelju, naj bo tako prijazen in naj se blagovoli potruditi iz gostilne domov. Janeza Anžurja so bile všeč te lepe besede prijateljeve, toda on je imel že tolikšno porcijo vina v glavi, da se mu je vse vrtelo. »Naj bo, v imenu božjem, kakor je že« si je menda mislil. Tu je France Presetnik sprevidel, da so njegove besede padle na nerodovitna tla. Zalo se je razjezil, vstal je in je hotel lastnoročno potisniti pijanega Anžurja iz gostilne. To pa ni bilo všeč Anžurjevemu bratu Štefanu, ki se je takoj zavzel za pijanega Janeza. Tu pa se je France Presetnik razjezil v najvišji meri. Zagrabil je steklenico in jo je poslal ekspresno Štefanu Anžurju v glavo. Nato se je pripognil, zagrabil je bližnji kegelj in ga je poslal prijatelju Janezu Anžurju v glavo. Tudi ekspresno. Zadnja ekspresna pošiljatev po zraku pa je bila kaj draga, tako za Janeza Anžurja, kakor tudi za Franceta Presetnika. Prvi je dobil na glavi težko poškodbo, zadnji pa tri mesece težke ječe. PRINZIPOVA STAROST. Belgrad, 7. julija. Listi prinašajo avtentične dokaze, da ie atentator Prinzip rojen 25. Julija 1895 in torej še ni star 19 let. PO 8 14. Dunaj, 7. julija. Jutrajšnja »Wiener Ztg.« prinaša cesarski patent, ki se tiče ustanovitve c. kr. avstrijskega veteran, kora in to na podlagi predloge, ki io ie vlada že trikrat predložila zbornici, pa je bilo obravnavanje od soc. demokratičnih in drugih opozicijonalnih poslancev nreprečeno. (Gre /o veterane.) PROTI SLOVANOM. Dunaj, 7. julija. Dunaj se ne more pomiriti, enkrat bi rad vojno s Srbijo, drugič bi rad potopil Čehe. Nocoj je zopet prišlo do protičeških demonstracij v 3 oktaju: pol milijona Čehov bi se rado učilo v češki šoli. Nemcem pa to ni po volji in bi se radi znebili češke šole v 3 okraju. Napadi na šolo so bili tako divji, da ie morala policija poseči po sabljah. PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE. Przemisl, 7. julija. Tu je prišlo do protineinških demonstracij, v katerih je bilo nekaj šip pobitih. Z BOLGARSKO - RUMUNSKE MEJE. Sofija, 7. julija. Na bolgarsko -rumunski meji je bilo ustreljenih par rumunskih vojakov. Da se v bodoče prepreči vse podobne lučaje, je bolgarska vlada na predlog vojnega ministrstva predložila srbski, rumunski, turški in grški vladi, da naj se sklene sporazum, v katerem se kot glavno pravilo določi, da se naj vojaške straže postavijo 100 m od inejne Unije. POGAJANJA S SRBIJO KONČANA Dunaj, 7. julija. Avstrijski in ogrski posredovalci v zadevi vprašanja Orijentskih železnic so se vrnili na Dunaj. Pogajanja so končana. Con-vention a quatre ostane še nadalje v veljavi, Avstro-Ogrska dobi za svoje izdelke izredne tarife. Srbija zgradi železnice na svoji zemlji, ki bodo imele zveze z avstrijskimi železnicami. Tudi je dosegla Avstrija varstvo interesov svojega blagovnega prometa. Zahteve, ki jih je stavila Srbija, so avstrijski delegati v polni meri pripoznali. Srbska država prevzame proge Orijentskih železnic za 42 milijonov frankov, dobička je pri tem 14 milijonov frankov. Mali ogi&si. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mallb oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-aaoji Inserentl v znamkah. Zaključek mallb oglasov ob 6. uri zvečer. DUNAJSKA VLADA RAZOČARANA. Dunaj, 7. julija. Današnji ministr-skisvet se je pečal z rezultati preiskave v Sarajevu. Dunajska vlada je silno razočarana z rezultati, ki jih je podala preiskava, kar se tiče razmerja atentatorjev z uradnimi bel-grajskimi krogi. (Ali bodo sedaj^ molčali judovsko-katoliški in mažarski listi?) Ministrski svet se je pečal z re-organlzacijskimi odredbami v Bosni In Hercegovini, ki se tičejo politične uprave, policijske organizacije in šole. Preuredbe bodo takšnega značaja, ki bi preprečile velikosrbsko agi tacijo. V vojaških zadevah se ne bo nič izpreminjalo. Jutri se poda grof Berchtold v IšI, kjer bo poročal cesarju. INŠPEKTORJA ARMADE IN MORNARICE. Dunaj, 7. julija. Za inšpektorja armade bo Imenovan nadvojvoda Friderik, za inšpektorja mornarice pa admiral Anton Haus. Potrtim srcem naznanjamo vsem soroduikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni oče, brat, stric, gosp. Viktor Stare slikar danes ob polu 11. dopoldne v starosti 53 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 9. julija 1914 ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, 7. julija 1914. Žalujoči ostali. Spretnega krojaškega pomočnika delovodjo samo za boljša in salonska dela s prav dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster Fran Kraigher, Gosposka ul. 5. CORČEUfl ■ KOlLESf* P.RH2NAN,0.Nfl 5« CDflNJOSTI Ljubljana Mari j e tere: ZIJE CESTR ŠT.1% HOVI 5VET NA5PR0T! KOLIZEJA ZAH: TE,y^jTE,f8WI SLOU^EHIK mk 30letni državni uradnik, tukaj tuj, išče sobo z vso oskrbo pri samostojni dami, eventualno skupno gospodarstvo (Gcineine Haushalt). Tudi v okolici. Dopisi do 12. t. ni. na SF. S. 30. poštno ležeče, Ljubljana. Nemeblovano ali meblovano sobo s hrano išče V, Golob — Gosposka ulica 12. I. 662—1 Proda se skoro nov Necarsulm motor 3 1/2 HP, v. 2 prestavama. Odda se event. tudi na obroke. Natančneje pri Premeri & Jančar, tovarna oljnatih barv. za dva konja in prostor za vozove v Slomškovi ul. 14 se takoj odda. Natančno se poizve pri »Obrtno pomožnemu društvu" v Ljubljani, Kongresni trg št. 4. Nogavice in druge pletenliie, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v seSilHLB"! A. & E. Skabernč Mestni trg; štev. IO. "Velltea iztoiral. ,, Solidna, pootrežfba! , SANATORIUM - EMONA I IZA.NOTRANJE^^CNE.BOLEZM. / LtJUBLdANA • KOMENSKEGAULICA- 4 \ ^p-2XiwwN!K:PRiiiARiJ-DR- FR. DERGANC' ■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M ........ Dobro In poceni KAVO priporoča j M. SPREITZER, skladišče Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši Telefon žt. 245. v Ljubljani. Telefon St. 245. Velika zaloga kave v Ljubljani in v Trstu. St. 1. : I ; M . 10. . 11. , 12. Surova Santos . . . , , , . K 2*— Rio naravna............... 2-16 „ zelena . » . . . „ 2 20 . naravna.................2-30 Mlnas ................... 2-40 Santos Superior .... 2 60 » Primes ...... , 270 j, Perl naravna . . „ 3 — „ * zelen ...» 3-10 Lave ....... , 2 80 Prima naravni . . . . , 3-— Salvador naravni ... . 3-20 kava: Št 13. Salvador zeleni . ,14. „ ze'o fina „ 15. , najfinejša , 16. Guatemala . . . .17...................... * 18. Portorika fina . . . 19-, 20. „ 21. CeyIon „ 22. Ceylon, zelo fina . „ 23. Cevlon najfin. , 24. Cuba, zelo močna najfin. Piraldi St. 1, , 2. K 2-64 . 2-80 Pražena kava: St 3. . . K 3— II Št. 5. . .K 3 40 . 4. . . „ 3-20 H , 6. . . „ 3-60 II St. 7. K 3— , 3iO » 3 20 » 3-— . 3-10 , 3 20 , 3-30 „ 3-60 , 3-30 , 3-50 , 3 80 . 3-60 K 3-80 : ■ ■ ■ ■ ■ ■ : ■ 3 ■ K ■ 1 ■ S Naročil po pošt! od Vh kg naprej, ter po železnici v vrečah od 25 kg do 60 kg franko Vaia postaja. Zamotenje se ne računa. V skladišču blaga Malvina Weisz Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti „Kazine“. n o d > a a o o9 od a co «15 M C? .Ss N O £B O u Uh Zaradi pozne sezlje. Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko zniianih cenah. MINKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg Stav. 21. »Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Edna posebnost | likerja je 1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva . . . 1 komad namizni prt s 6 servijeti 1 komad namizni prt iz damasta (bel). . ; ..... . 3 komadi brisače, izvrstne . .............. 6 komadov platnenih prtov za steklenino ........ 1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom ... 6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . . 12 komadov ženskih in molkih žepnih robcev.................... 1 komad moška srajca (bela ali barvasta) 1 komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona . . . 2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja .... 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena . . 1 komad žepska srajca iz šifona . . .......... 1 komad ženske hlače iz šifona z volanom ....... 1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona ..... 2 komada moderčkov (šifon), lepo nakinčanih.................. 1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami . . . 1 komad svilena šerpa ali ruta............................... 2 komada platnene blazine s franžami za divan ..... 1 komad svilen robec (ruta) prima.................. 1 komad moška nočna srajca, prav velika ....... 1 komad predpasnik iz listra, prav velik................ 1 komad šal...................................... 1 komad bluza za izhod .................................... 12 komadov brisalk za prah.................................... Na deželo se izpod 10 kron ne pošilja. 1-96 1 96 1-96 196 1 96 1-96 1-96 196 1-96 1-96 196 1-96 1 96 1-96 1-96 1 96 1-96 1-96 196 1-96 196 196 290 2-50 196 1-96 SP SO i—» % S o © e *-d o >—<• 30. O ft* O I—1. ES i— i Pošilja se tudi po postnem povzetju, a ko blago ne ugafa, se denar vrne. mm Radi minute sezone prodaja m uuJ]SKI [(III. 10 M 0. Bmtovil Mestni trg 5-6.