386
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja, — Kar se je že naprej vedelo, zgodilo se je 21 dne t. m. o glasovanji za to: ali naj se po predlogu poslanca Schaupa odloži bankino vprašanje ali pa po drugem predlogu prestopi v nadrobno obravnavo bankine postave. Prvi predlog je bil zavržen s 185 glasovi proti 86, drugi pa sprejet s 160 glasovi proti 103. Glasovalo se je imenoma, zato ostane zgodovinsko znano, kdo je tako in kdo drugač glasoval. Zdaj se vrši specijalna debata. O generalni debati naj omenimo še to, da je predsednik poslanca Schoffelna grajal zato, ker je rekel: ,,Ministerstvo je reklo, da bode odstopilo (kvitiraio), če bo videlo, da nima več zaupanja zbornice. Jaz mislim, da je zdaj prišel za kvitiranje čas in to brez karakterja".
— Poslanec Fischer in tovarši so vprašali ministra nauka in bogočastja: ali je res dal ukaz, da imajo deželni šolski nadzorniki oblast, nadzorovati kršanski nauk po šolah? Poslanec Proskovec in tovarši so prašali ministra notranjih oprav: ali je vlada že kaj učinila za obrambo goveje kuge?
— Zbornica poslancev ni pripustila, da bi se med zborovanjem poslanec Nabr ga j v preiskavo vzel zarad tožbe, ki jo je glasoviti učitelj Masten v Proseku proti njemu napel. Masten je sina Nabergojevega v šoli s palico tepel; to je g. Nabergoj v časniku „Citta-
dino" razglasil, in v tarokirani posebno izvrstni učitelj Masten ga toži zarad razžaljenja časti. Izid te tožbe menda ne bo — masten za Mastna.
— „N. W. Tagbl." piše, da ni več dvomljivo, da ste si Dunaj ska in Pruska vlada zelo navskriž-misli o Rusko-Turški vojski.
— Delegaciji ste sklicani 5. decembra na Dunaj.
Hrvaško. — Ogerski zbor je sprejel načrt želez* niče po Vojaški granici tako, kakor so Magjari hotli. Poslanca Sram in Mihajlovic sta živo žago-varjala drugo pot, al nio ni pomagalo! Po vsej deželi je zato velika in pravična razburjenost, katere nikakor ne bode potolažilo to, da je 7 poslancev Hrvatov izstopilo iz „kiuba liberalne stranke Ogerske", v katerem ne bi bili smeli nikdar biti. Čedalje bolj prodira misel po deželi, da Hrvaška ni sužna dekla Magjarov. Ali bo prihodnji deželni zbor o mnozih zadevah postal glas dežele, videli bomo kmalu.
Ogersko. — Državni zbor je sprejel postavo o dua-lističm banki. S to banko pa Magjari zunaj zbora niso prav nič zadovoljni; oni hočejo svojo lastna banko imeti, zato sklicujejo zdaj ljudske tabore, ki naj zahtevajo lastno Magjarsko! — General Klapka je iz Carigrada poslal manifest „Ogerskemu narodu", naj z vsemi postavnimi (menda tudi druzimi) sredstvi, vlado prisili v akcijo stopiti za Turčijo, sicer si Magjari sami sebi podpišejo smrtni list!
Iz Rusije. — Tudi Rusi imajo zdaj dobiti ustavo. Kakor se namreč od tam zve, je že izgotovljena in se ima 2. marca 1878 ob obletnici cesarjevega vladanja razglasiti. Ob enem so pripravljene velike premembe za zboljšanje kmetiškega stanu.
Iz Rusko-Turškega bojišča. ¦— Dnevi pri Plevni gredo h koncu. Dne 24. t. m. so Rusi vzeli dobro vtr-jeno mesto Etropol in s tem zaprli zadnjo pot Os-manu, ki se bo zdaj moral podati. Sliši se celo, da sa Turki že Orhanje popustili. — Ob Srbskih mejah se zbira veliko Turške sodrge vsake vrste, ki je željna plena. Zato so Srbi naglo odločili se za vojsko. Dne 7. decembra ima knez oditi k vojni, sredi istega meseca pa se vojska uradno napovedati. — Črnogorci so si osvojili vso zemljo ob Baru do S kadra in zdaj tudi tam vedno prodirajo. Le grad v Baru se jim menda še ni podal. Pri tem jim je zopet prišlo v roke 22 kanon. Albanci, Miriditi in Kučijanci se bratijo ž njimi in v Albaniji utegne počiti vsak hip ustaja. — Tako se podira vse na Turke, ki v tej zadregi že beračijo za mir, pa povsod dobivajo odgovor, naj se v tej zadevi obrnejo do Rusije. Tak odgovor jim je dal tudi že tako zavezani grof Andrassv.