ARHIVI XVIII 1995
P c*' Ju arhivov in zborovanjih
123
lastninjenje družbenega prL-rro/.cnja, povrnitev odškodnine medvojnim izgnancem, obnova povojnih sodnih procesov in poprava krivic, ugotavljanje državljanstva, povrhu tega pa Se različne parlamentarne preiskave ter razne politične afere so v zndnjih letih v arhivu izredno povečale število uporahnikov, 7,a ilustracijo: izgnaneom v letih 1941-45 smo same letos idali že I6?00 potrail iz ohranjenega gradiva povojnih repalriaeijskih baz. Za zgodovinske raziskave in študije pa gradivo že dalj časa uporablja povprečno 900 raziskovalcev na leto.
Na tem mestu naj opozorim, da naša država še vedno ni uredila pogojev zr, uporabe »rhivtkcga gradiva v skiadu .s prip iročili Mednarodnega arhivskega sveia ter v skladu z načeli varovanja državnih, uradnih, vojaških in pclo /nih tajnosti in z demokratičnimi načeli varstva osebnih pedalkov. Pričakujemo, da bo destopnost in uporabo arhivskega gradiva v najrazličnejše namene uredil že dolgo pričakovani Zakon o arhivskem grndivu in o arh vih, ki ga pripravljamo, že od lela 1989. Ze dalj časa je v drugem hranju v parlamentu, kjer se zaradi različnih razlogov ne premakne.
1'risiojuc^n in status Arhiva Republike Slovenije
Z novim zakonom bomo morali določit, naloge varstva javnega in zasebnega arhivskega gradiva, kije že ali h: že moralo biti v arhivu ier pristojnosti glede varstva nastajajočega arhivskega gradiva pri novih državnih organih in institucijah z javnimi pootilastin, ki delujejo za območje ccle države.
Organizacija in kadri Arhiva Republike Shveiuje
Arhiv Repuhlike Slovenije je v preteklih 50 letih večkrat menjal svoj status. Od leia 1991 je republiška upravna organizacija v sestavi Ministrstva Lia kulturo. Je.scni 199? je bila izohlikovna sedanja orgamzadja arhiva. Skupaj 71 delavcev in pripravnikov je razporejeni v:
I Sektorju zu varstvo arhivskega grauiva z dvema oddelkoma, dvema dislociranima enotama in Sloveu skim Hlmskim arhivom,
2. v Sektorju zu restavracijo in konservacij? arhivskega gradiva
3 in v Službi z p matične arhivske stroko"ne na loge, za katero Jclimo, da hi se ra/viia v Center za arhivski strokovni razvoj.
Arhiv že pet let deluje bre/ lakuimenovanih skupnih služb, Investicije in vzdrževanje premoženja zelo uspesno opravlja za arhiv Servis Vlade skupnih služb, finance Skupne računovske službe pn Ministrstvu za finance, personalne zadeve Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije, računalniško opremljanje oziroma iniomiatizacijo vodi Center Vlade za informatiko, v mnogočem pa sme odvisni seveda od našega Ministrstva /a kulturo. Arhivski kadre nam poieg matične službe in tujih arhivskih šol izobražuje predvsem
Oddelek za zgodovino Filozofske lakullcte v L iubjiani. Vsem se za resnično uspešno sodelovanje in pomoč lepo zahvaljujem!
Na koneu se želim zahvalili tudi vsem ustvarjalcem, irročiteljem in darovalcem arhivskega gradiva ter vsem, ki kakorkoli prispevate k ohranjanju in prezentaciji slovenske zapisane kulturne dediščine Posebno zahvalo in česutke ob 50-lciniei ustanovitve pa namenjam vsem nekdanjim in sedanjim dclavccm in .sodelavcem Arhiva Republike Slovenije, Mednje prištevam tudi vse raziskovalce arhivskega gradiva,
Nam, arhivskim delavcem in šc posebej arhivskim dokumentom, ki se v neustreznih pogojih stiskajo in eaka',0 na sprejem v nas skupni slovenski spomin, pa želim čimprejšnjo dostojno streho nad glavo v nek dan ji kasarni na Roški eesti v Ljubljani!
Vladimir Žumer
50. obletnica Arhiva Slovenije
Govor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, Ljubljana, 7. septembra 1995
Gotovo so v svetu državni arhivi, ki so urejeni sodebnejc in se ponašajo /. razkošnejšo opremo. A po ljubezni do g.adiva, ki mu je zaupamo v hrambo, in po skrbnosti, s katero ga varuje, je Arhiv Republike Slovenije mogoče postaviti ob bok tudi najbolj znanim arhivom v svetu. Kdor pozna državni Arhiv Republike Slovenije in ljudi, ki v. njim upravljajo, bo tej ugotovitvi brez pridržka pritrdil
Po svoje pa je vendarle presenetljivo, da je spoznanje o pomembnosti arhivov vstopilo v naše zavest, p.edvscm v zavesi slovenske politike, šele z državno osamosvojitvijo in s procesi družbenih in političnih sprememb, ki to ji sledili. Presnetljivo glede na po men, ki ga imajc arlrvi za driavnoupra/no zgodovino in njeno kontinuiteto pa ludi glede na njihovo vrednost kot naiboJj verodostojen pričevalce preteklosti. Resnici na ljubo jc to spoznanje vstopalo v slovcrski prostor dostikrat tudi na ineidenten naein, piedvsem 'akral, kc je bil ;:ancsljiv elovcški spomin v tolmačenju preteklosti -oočen z dokumentom.
. Najpomembnejša naloga, pred katero je tačas Arhiv Repuhlike Slovenije, jc vsekakor razprava o nasledstvu državnih arhivov nekdanje Jugoslavije. To je del širše razprave o nasledstvu slovenske države nasploh ir po pomenu presega zgolj arhivski vidik. Ure za načelno razpravo o državnopravnem nasledstvu, ki po svojih posledicah določa tudi državnopravno zgodovino Republike Slovenije in njeno državr.opravno kontinuiteto, Prevedeno v praktičen političen jezik gre za vprašanje, ali smo Slovenci stopili med sodobne državnotvorne narode že lela 191K z ustanovitvijo Dr-
\?A
O delu arhivov in zborovanjih
ARHIVI XV1I1 1995
zave SHS pc razpadi: Avstroogrskc monarhije, ko ;mc po svoji volji sklenili oblikovali državo skupaj z drugimi južnimi Slovani. Ta je svoje življenje zaživela kot Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Kasnejša zgodovina je s sklepi AVNOJ a ohranila življenje le prostovoljno oblikovane države vse do laki al kc so zaostrena notranja nacionalna in druga nasprotja ter spremenjene mednarodne okoliščine jasno pokazale, da nobeden >d narodov, ki so državo ustanovili, v njej ne želi več živeti in je, ko1, je na koneu bila, nc šteje več za svojo.
S piehiscilom. s katerim sme uveljavili svojo na ravne pravico do samoodločbe, smo Slovenci sprožili proces rLzdruževanja Jugoslavije. Predlagali smo tudi formalizacijo leg»? procesa s sporazumom o razdružitvi, Tako bi verno proccsu nastanka države sporazumno uredili tudi medsebojna razmena v proccsu njenega nzdruževama in posledice živ'jcnia v skupn: drŽavi, pomembne za državijan.^ in državo vk'ju2no z državnopravnim nasledstvom. Žal naša prizadevanja niso naletela na razumevanje Nc takrat in nc kasneje na mirovnih konferencah o Jugoslaviji v Haigu. Bruslju in Lonuonu.
To jc zdaj že zgodovina, a vprašanja nasledstva ostajajo 5c vedno odprta in 7, njimi tudi vprašanje nasledstva arhivov. To pa je eden ključnih vidikov drT.avnnpravnega vstopa Slovenije v s"et mednarodnih in meddržavnih odnosov, v razmerje pravic in obveznosti, ki so nastala v času življenja v skupni državi, To jc hkiati tudi ena bistvenih sestavin nase državnopravne camoza vesti in verodostojnosti, ki nima zgolj načcinc. zgodovinske veljave, ampak ima tudi povsem praktične posledice. Npr. ko gre za ve Ijavnesl in prevzemanje mednarodnih in meddržavnih pogodb med nekdanjo Jugoslavijo in drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Med njimi so, če naštejem le nckaicrc najpomembnejše, tudi Ustanovna listina OZN, Helsinška sklepna listina, Osimski sporazum in Avstrijska državna pogodba.
Pri nasledstvu pripada drla vi nasicdmci dci državnih arhivov nekdanje države, k: je potreben za normalno upravljanje nove države in pa listi, ki se nanafca neposredne na ozemlje države naslednice. Drugi državni arhivi pa sc naslednicam t/ primeru prenehanja prejšnje države predaje po načeiu pravičnosti pri čemer se upoštevajo vse pomembne okoliščine. Med njimi vsekakor tudi dostopnost do celotnega arhivskega gradiva, ki morebiti ostane sporazumno v skupni hrambi.
Odveč bi bilo spuščali se podrobno v vso problematiko nasledstva Jugoslavije. Toda že arhivski vidik zgovorno pove, zakaj Srbija lako trdovratno vztraja pri tem. da jc ona edini dedič nekdanje skupne, države in zakaj želi, da vsi drugi nastopamo lakorekoč goli in bosi v svelu meddržavnih in mednarodnih odnosov, kot da sme vanje vstopili šele z dnem naše osamosvojitve. izsiljen*, pmv zoper logiko in nasilje le iste uniiarisličnc politike. Od tod pa do stališča, s katerim sr pogosto srečuje naša diplomacija, da po-
godbe ki j h jc s pesamez imi državami sklepala nekdanja lugoslavija, npr. (udi z Italijo, nc veljajo več oz da so prcsc icnc, ker jc Jugoslavija prenehala obstajali, jc zqoli korak Ne glede na dejstvo. du jc Sloveniji z ustreznimi državnopravnim. dejanji teli držav prznano nasledstvo v ich pogodbah.
Tudi sicer bi pomen arhivov prav v tolmačenju preteklosti zaslužil mesto, ki ga ima v stabilnih, civiliziranih. demokratičnih in pravnih državah. Tam imajo arhivski dokumeti, hranjeni po profesionalnih nače lih arhivistike, vso verodostojnost. Pri povpraševanju kaj sc je v nekem pietekicm času dogaialo in /godilo, zato iam odgovarja dokument Ta odgovor jc vero-dosloicn, ker jc verodostojen dokument. Iz arhivov po samovolji politike, ali posameznika lam ni dopustno jdlujevati dokumentov, si jih prisvajati ali jih prirejati. V naši preteklosti sc jc vse lo žal ic dogajalo in tako /manjialo avtoriteto in verodostojnost arhivskih lislin /manjšala pa ludi verodosiojrost arhivov, da bf bili lahko v oporo dostikrat nezanesljivemu in su")jck'iv nemn človeškemu spominu, ludi ko gre pisanje mc-moarske literature Obratno početje ima komajda kat vzorov
Prav zato narod in država, ki kaj dasta na svojo lastno verodostojnost, skrb'ta ludi za verodostojnost svojih dokumentov. Ti niso Ic zagotovilo pravne varnosti. amnak ludi dokaz, picd zgodovino. Zato ne moreta pristali na prakso uničevania arhivov, osebnega prisvajanja uradnih listin ali delov uradnih arh: vov, njihovega odtujevanja in trgovanja z njimi v nasprotju s pravili, ki veljajo 2a poslovanje z državnit-i1 arhivi, m jih uponhljati mimo )dobritve pristojnih V Sloveniji pa je ?.al skorajda edini trg, ki deluje ta-korekoč hrez motenj, nc da bi na njem usahnila po nudbu, sivi trg uradnih listin in arhivalii, ki so ! odi . z zlorabo pooblastil, h.odisi g subjektivno presojo in trditvijo, da v uradnih arhivih listine mso dovolj zavarovane. ali ljudje, ki bi jih morali hranili, ne vredni po treh nega zaupanja - postale predmet politične trgovine in s tem v formi "dosjejev" ali kot individualni dokument predmet sleherne zlorabe, od izsiljevanj do drugih kršitev človekovih nravic. Ob tem pa ¿al listine izguhljajo kredibilnost in nc morejo več slutiti kot povsem verodostojen dokument, ludi če najdejo potu nazaj v uradne arhive.
P.av čai>, ki smo ga živeli, in za katerega upra vičeno pravimo, da sc nam je v njem lako zelo zgostila zgodovina, jc izrednega pomena ux naSr narjdno in državnopravne zgodovino. Dokumenti lega časa bodo nekoč služili kol bistveni argument za tolma čenje dogajanja, kije pieko samoodločbe pripeljale do ustanovitve samostojne .slovenske države. Služili bodo kot dokaz, kakšna in kolikšna so bila prizadevanja Slovenije za mirno rešitev jugoslovanske krize, za lo, da hi sc izognili vojni in da nc bi prerasla v balkansko in svetovno tragcd«|o, ki n prav zdaj, po štirih krvavih letih, \ Ohiu končno peskufajo najti rešitev Služili bodo ko' dokaz, zakaj je prišlo do vojnega nasilja v Sloveniji do umika Jugos'ovansKe arnude, kako jc
ARHIVI XVIII 1995
O delu arhivov in zborovanji h
115
prišlo do mednarodnega priznanja Slovenije in njenega sprejemanja v UZN, Svel Evnpe m druge mednarodne organizacije. Služili bodo krt naš dokaz in legitimacija pred zgodovino. Dokaz o tem, kaka se je rodi'a in odraščala naša država.
Zalo je skrajni čas, da država zavaruje svoje lastne dokumente in vzpostavi avtoriteto arhivov, ludi državnega arbi"a. To ni apel na zakrivanje njenega početja pred sodbo .javnosti. Nasprotno. Jc apc1 za strokoven profesionalen vpogled v vsa njena ravnanja, ne da bi la vpogled bil že sam po scK pcMlična manipulacir ali v funkciji manipulacije. Gre za zaščito arhivskega gradiva in za zaščito pravicc do vpogicda vanj. Strokovnost, profesionalna etika, urejenost slovenskih arhivov, zgodovinskih, cerkvenih, arhivov Zveze komunistov Slovenije, družbenopolitičnih organizacij in drugih, zlasti državnega arhiva Slovenije, zmanjšujejo bojazen, da državne listine, izročene arhivom v varstvo, ne bi bile dobro. zanesljivo, korektno in profesionalno varovane, če bo le preprečena politična samo volja pri poseganju vanje. Potem z ugclavljanicm zgodovinskih dejstev o času, ki ga živimo, kdaj krsnejt ne bo pesebnih lezav.
Pogoi za to pa jc dosledne vzpostavljanje obveznosti, da se dokumenti izročajo v arhivsko *wstvo in speštuje red pri njihovi uporabi. Potem m argumen lov, Še manj v subjektivnih presojah, s katerimi bi hilo mogoče opravičevati uničevanje državnih listin, nji hovc od te go vanje državnemu arhivu in zrsehno poslovanje z njimi. Civiliziranost države in veljava prava v njtj ter navsezadnje nudi dolg do zgodovine ali do prihodnjih narodov se meri ludi po ravnanju 7. državnimi listinami. Drzavni arhiv m prostor shranjevanja zaprašenih starih listin. Jc živ organizem v kaicrcgii se povezujejo vsi arhivi državnih organov in ustanov. Jc sesiavni dci mehanizma sodobne države, varuh njene verodostojnosti. bkrati pa ludi pravic državljanov, da nadzirajo delovaje države in jo podrejajo službi ljudstvu,
Z željo, da bi Arhiv Rcnublikč Slovenije tudi v pri hodnjc uspešno opravljal to nalogo in cla hi mu bilo omogočeno to nalogo opravljali v celoti, njogtivim de lavccm ob jubileju cesti,am, s hvaležnostjo za opravljene visoki profesionalno delo.
40 let Ptujskega arniva
Zgodovinski arliiv v Ptuju jc v letošnjem letu pra ■¡noval svojo 40, obletnico. Sklenili smo, da praznovanja v klasičnem smislu - m proslava, govori, kulturni program, hvale in zahvale ne bomo pripravili dovolj se nam jc zdelo pomembno, da bemr, pr iredi iclji slovenskega -rhivskega zborovanja n da bomo lahko gosli I i vse slovenske arhive. Zborovanje smo želeli predvsem dobro strokovno pripravili, izdati v
razmnoženi oblik_ vse referate in korcfcralc, skozi vse leto pa pripraviti več razstav, V okviru večletne akeije Slatul 1376 smo izdali prvo izmed predvidenih sbjav gradiva Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 16841917 (ZAP, Viri I Marija Hernja Masten)
S tem prispevkom želimo osvežiti le nekaj zranih dejstev o pravno formalnem nastanku našega arhiva ter o njegovih predhodnikih, ki so vplivali na njegov nastanek.
A rit i v v skfapu Muzejskega društva
Ob nastanku Muzejskega drušiva na Ptuju leta I8y.3 je ic-to prevzelo skrb za zb..-anje in urejanje arhivskega gradiva v mestu in njegov okolici. Pri vila 17. leta 1904 imajo v tretjem členu že vključena določila, ki druš'vu nalagajo raziskovanje p'ujske zgo-doi ine na pudingi virov in spomenikov, pridohivanjc teh v originalih z darili, izkopavanji, nakupi ali v dobrih kopnah in posnetkih, pridobivanja tiskanih del, rokopisov in spiskov bakrorezov, lesorezov in lilografij.
Piujčam so zmeraj živeli s siarirami in se jih niso nili zavedali, predolgo so bili brezbrižni dc svojih pisnih n oslalib spomenikov. Tako so naše arhivalije zbirali drugi. V Gradcu jc deloval Deželni arhiv wl leta 1868. Ta je nastal z združitvijo lela 1811 ustanov Ijcncga Joancuma in stanovskega arhiva. Že ta dva sta s prizadevanji nadvojvode Janeza :n arhivarja Jusela W-m1 in gorja in Jcsefa |ll Zahnna v začetku 19. stoletja prevzela veCji del ohranjenih arhivov graščin, mest in trgov današnje itajerske Arhivarji so r.a svojih arhivskih popotovanjih ' Archivbcrcfsung'" evidentirali, popisovali tisto gradivo, ki gaje bilo vredno in poMehno prevzeti v svoje dcpoic. Lahko rečemo, da jc bil lako rcScn arhiv mesta Ormoža, ki jc bil v zelo slabem stanju na podstrešju rotovža. Mesto je arhiv predalo, zadržalo pa si je mestni staiui iz leta '386, za katerim je kasneje izginila sleherna sled V letu 1908 je mestna občina Piuj ped vodstvom župana Orniga odstopita ves starejši arhiv mesta Ptun 'ajerskemu deželnemu arhivu v Gradec, in sicer kot depozit s pridržkom lastninske pravice. Da ptujski župan mestnega arhiva ni predal muzejskemu društvu, temveč ga jc deponiral v Gradcu, je bilo krivo stanje v muzejskem druilS in spori med žjpanom Omigom in Ferkom. Muzejsko cirušlvo jc sicer z darili in nakupi pridobivalo slarciSc arhivalije, vendar je težko konkuriralo strokovni jrganizaeiji v Gradcu. Dr. Kotnik jc p arhivski problematiki na odborovi seji leta 1921 poročal da je tudi Sv. Jurij ob Južni železnici lela 1907 izročil svoj arhiv v Gradec.
Po konen 1 svetovne vojne se jc dele. v društvu nadaljevalo. Vodstvo društva je prevzel predsednik Vajda. V leiu 1973 se jc muzej razdelil na oddelke. Dr. Kotnik je prevzel narodopisni iddclek in arhiv. V easu historične razslave v Varaždinu od ¡4, do 20, julija 1923, so na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki Zgodovinskega društva Ma-iboi ler Muzejskih društev Ptiij in Celje, obravnavali vrnitev javnih