SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 46
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 12 de noviembre -12. novembra 1998
.
JANEZ GRIL
Za zedinjeno Slovenijo!
Letošnjo jesen mineva 50 let, odkar se je okoli 7000 slovenskih političnih beguncev naselilo v Argentini, več tisoč pa tudi v Angliji, ZDA, Kanadi in drugod po svetu. Obletnica spominja na veliko krivico, ki se je zaradi komunistične revolucije med ^ru8° svetovno vojno in po njej na Sionskem zgodila ljudem, ki so ji nasproto-vali ali pa niso hoteli prenašati njenega krvavega nasilja. Da bi si rešili gola živl-Jerya, so odšli v tuji svet.
Današnja uradna slovenska politika se tega zgodovinskega dogodka še ni sporn-n^a- Ne predsednik republike, ne kateri ^gi uradni predstavik slovenske države °b tej priložnosti še ni obiskal nekdanjih Političnih beguncev in se jim v imenu demokratične slovenske države opravičil Za krivice, ki se jim je zgodila med revolu-cyo in po njej. Še je čas, da to naredijo. ac'riji begunci so v Argentino prispeli februarja 1949. Domovina jih je dolga desetletja zanemarjala in zapostavljala.
Česar ni naredila država, je že zdavnaj gorila katoliška Cerkev. Rojakom je ves Cas stala ob strani in jim z organizacijo Verskega in kulturnega življenja pomagala Pri preživetju in razvoju. Ob 50. obletnici °dhoda Slovencev v politično begunstvo le Turistično romarski urad Družine orgazmi množičen obisk rojakov v Argentini- Več kot 190 ljudi je v preteklih treh dnih obiskalo sorodnike in rojake v tej r^avi. Med romarji je bil tudi predstavnik . ovenske škofovske konference, ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran.
. delovali smo na prazničnih prireditvah 1X1 i'b s svojo navzočnostjo tudi soobliko-Vab- Obiskali smo stare naseljence iz Primorske, ki so v Argentino pribežali pred izmom, in politične begunce, ki so be-^ Pred komunizmom. Vsi so naši rojaki, 0 zaslužijo našo pozornost in skrb. Nova slovenska država le s težavo eljavlja novo politiko do izseljencev. y esto ločevanja, podpiranja enih in tavljapja drugih, počasi uvaja enot-.. skrb za vse Slovence, ne glede na °ve politične, nazorske, verske in dru-
On p ., v	'
Umnosti. Največ zaslug za to imajo d za Slovence po svetu pri zunanjem 'strstvu in posamezni diplomatski dstavniki, ki bolj sledijo mednarodnim ^ darclom kot domači liberalni politiki, ^So še bolj ali manj pod vplivom nekda-Partijske raznarodovalne in ločevalne
^meritve.
Dogato in živo versko, kulturno in Prii°nOSlno	je, ki smo ga imeli
kih Zn°st doživeti med obiskom pri roja-s v Argentini, bi našo državo moralo bodo L večji pomoči. Le na ta način rojaki doseženo lahko ohranili in
p°globili
več
Uici
tudi v prihodnje. Težav bo vedno
na vseh področjih. Duhovniki, učite-Sv . ln drugi kulturni delavci so se pri delu °1 Požrtvovalnem in nesebičnem dtoč 26 tQO(Xno izčrpali. Potrebna bo poslov V	in	denarju. Nove učitejice
j^jo exx'skega jezika v sobotnih šolah priha-
druge
tojenp	m	tretJe’ že v Argenlini
tej .. generacije. V veliko pomoč so jim
b0^fOVenskega jezika v Sloveniji. Če
La politika skoparila pri tak-
ali kako drugače ovirala nji-
EZ KRITIZIRA SLOVENIJO
hovo strokovno usposabljanje, zasluži vso obsodbo.
Bogato versko in kulturno dejavnost zmore samo dobro organizirana narodna manjšina. Slovenska skupnost, povezana v krovno organizacijo Zedinjena Slovenija, to prav gotovo je. Staronaseljenci, ki takšne organiziranosti niso imeli, so se veliko bolj utopili v argentinski družbi. V dobri organiziranosti najbrž tiči razlog, zakaj današnja slovenska, pretežno liberalno usmerjana politika, še vedno z nekakšnim nezaupanjem in odporom gleda na ta del slovenske skupnosti v Argentini. Kot da bi se bala, da se bodo vrnili v Slovenijo in doma naredili red. V tem je najbrž potrebno iskati razloge, zakaj je bilo doma tako malo narejeno, da bi se več izseljencev lahko vrnilo v svojo ali v domovino svojih staršev in starih staršev. Strah ima velike oči.
Katoliška Cerkev se svojih rojakov, raztresenih po vsem svetu, ne boji. So njeni sinovi in hčere in to bodo ostali tudi v prihodnje. Ker so nekdanji komunisti tudi letos praznik reformacije izrabili za napade na katoliško Cerkev in ji med drugim zaradi prizadevanja za vrnitev denacionaliziranega premoženja očitali tudi oblastiželjnost, je morda prav, da javnosti tudi ob tej priložnosti povemo, da Cerkvi ne gre za oblast, temveč za služenje. Vrnjeno cerkveno premoženje bo služilo tudi temu, da bo kakšen slovenski izseljenec v domovini našel kos kruha in možnost za življenje. Ne bo prvič v slovenski zgodovini, da katoliška Cerkev skrbi za tisto, kar bi morala storiti država.
Slovenski narod je preživel marsikaj, zato ga tudi danes ne bo konec. Katoliška Cerkev bo obstala, evangeličanska prav tako. Njuno sestrinsko sodelovanje se bo poglabljalo še naprej. Kvazi-liberalna pokomunistična politika in njeni zagovorniki, ki si oblast ohranjajo tako, da ljudi delijo in mednje vnašajo razdor, nima prihodnosti. Ne doma in ne na tujem. Tako uči zgodovina in takšna je tudi človeška izkušnja.
Družina št. 44; 8. novembra
Spomenik argentinske slovenske ustvarjalnosti
Univerzitetni profesor dr. Jože Velikonja nam je iz Washingotna poslal sledeže pismo:
„Poštar mi je prisnesel Zbornik. Kar nisem se mogel odtrgati od njega in sem ga prebiral pozno v noč.
To je zares spomenik argentinske slovenske ustvarjalnosti. Kako ste zmogli spraviti skupaj to dokumentacijo? Res bi imel pripombe za podrobnosti, vendar je publikacija zares monumentano delo, v katerem se srečujem z znanci in prijatelji, ki sem jih bodisi poznal od doma, iz Rima, ali iz mojih obiskov v Buenos Airesu.
Z naj lepšimi pozdravi.
Dr. Jože Velikonja”
Evropska komisija je v rednem letnem poročilu o napredku kandidatk za članstvo za Slovenijo ugotovila, da država ni napredovala v prizadevanjih za uskladitev s pravnim redom EZ. Kot opozarja komisija, Slovenija nima sprejetih ključnih delov zakonodaje s področja skupnega trga. Komisija v poročilu opaža pomanjkanje doslednosti slovenskih oblasti v pripravljenosti za reševanje ključnih tem, kot sta zapiranje pros-tocarinskih prodajaln in pravočasna uvedba davka na dodano vrednost. Z izjemo pripisovanja prednosti gospodarskih reformam, se po oceni Evropske komisije Slovenija ni ustrezno spoprijela tudi s kratkoročnimi prednostnimi nalogami, ki jih določa marca sprejeto pristopno partnerstvo. Komisija za Slovenijo tudi ugotavlja, da je naredila le majhen napredek na področju javne uprave in reforme pravosodnega sistema. Nekaj napredka komisija sicer opaža v procesu krepitve institucij na področju zaposlovanja in socialnih zadev, kmetijstva, carin ter okolja, medtem ko Slovenijo poziva k okrepljenim prizadevanjem na področju notranjega trga, davkarije, državne pomoči ter pravosodja in notranjih zadev. Jasno se po mnenju komisije kaže potreba po razjasnitvi odgovornosti različnih upravnih struktur in potreba po bolj usposobljenem osebju. Slovenijo komisija ocenjuje kot delujoče tržno gospodarstvo, jo pa opozarja, naj izboljša delovanje tržnih mehanizmov. Glede skupne zunanje in varnostne politike je komisija pri Sloveniji znova omenila še nerešeno dvostransko vprašanje s Hrvaško glede Piranskega zaliva.
Slovenska vlada je na seji obravnavala tudi to letno poročilo o napredku. Kot je po seji vlade povedal minister za evropske zadeve Igor Bavčar, pa je zamudo v letu dni, ko bo napredek kandidatk deležen ponovne ocene, moč nadomestiti, v kar pa večina opazovalcev močno dvomi.
Premier Janez Drnovšek - ki se sicer mudi v Madridu - je pa dejal, da je bilo poročilo ..pričakovano”, ob tem pa dodal, da so za zastoje pri prilagajanju slovenske zakonodaje evropski krivi dolgotrajni postopki v slovenskem parlamentu. O odstopu pa premier ne razmišlja.
Poročilo Evropske komisije o primernosti Slovenije za vstop v EZ ter izjave ameriške diplomacije o dejanskem stanju in delovanju slovenskih diplomatov v zvezi z nepremišljenimi pobudami (Svet brez atomskega orodja) so bile zagotovo precejšen šok za slovensko javnost.
Pojavlja se mnenje, da vlada kljub govorjenju v resnici noče v Evropsko zvezo in je zato veliko delala, a nič nar edila.
Tako je Slovenija kot zadnja od šesterice kandidatk za članstvo v EZ v torek, 10. novembra, začela vsebinska pogajanja. Kot predzadnja je odgovore minuli petek oddala Češka, prej pa so to storili Poljska, Madžarska, Estonija in Ciper. Do torka prispele odgovore štirih kandidatk so delovna telesa sveta EZ že upoštevala in ustrezno prilagodila predloge skupnih pogajalskih izhodišč petnajsterice. Predstavniki EZ so se sestali na ločenih medvladnih konferencah s skupino šestih kandidatk, Slovenijo pa predstavlja vodja diplomacije Boris Frlec.
Poplave na Slovenskem
Po obilnem deževju, ki je v sredo in v noči na četrtek zajelo Slovenijo in povzročilo hude poplave, plazove in podore, so se proti večeru razmere velikem delu države umirile. Voda je najbolj prizadela predvsem zgornjo Savinjsko dolino in Celje z okolico. Škoda je velika, največ je je na stanovanjskih in industrijskih objektih, pa tudi na infrastrukturi. Poplave so ohromile tudi železniški promet - zaprti sta bili glavna železniška proga med Ljubljano in Mariborom ter proga med Celjem in Šentjurjem; zemeljski plaz je zasul tudi progo med Kresnicami in Lazami na progi Zidani most. Deževje je precej težav povzročilo Elektro Sloveniji, Pošti in Telekomu. Zaradi plazov in pretrganih žic sta izpadla dva ključna 220 kilovoltna daljnovoda. Težave so imeli tudi v elektrarni v Vrhovem, kjer je Sava dosegla stoletni rekord. Obilno deževje je povzročilo, da je v Slovenji ostalo brez telefonske zveze več tisoč naročnikov, največ v Ljubljani in Celju.
Vlada je sprožila postopke, da bo državna komisija za oceno škode nadaljevala delo in za aktiviranje občinskih komisij za oceno škod, da bo moč čimprej pristopiti k verifikaciji škode ter tudi zagotoviti ustrezna sredstva.
Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik pa je poudaril, da se niti po obsegu niti po posledicah ni
ponovila ujma iz leta 1990, za podobno raven naj bi šlo le v občini Laško.
Poplavljata še Ljubljanica na Ljubljanskem barju ter Krka v spodnjem toku. Poplave so posredno zahtevale dve življenji, v enem primeru je osebo zadela kap pri odpravljanju posledic poplav, ena oseba pa se je utopila v naraslem potoku. Promet še vedno ovirajo plazovi, saj se je sprožilo še več deset novih plazov. Ponekod so še težave s pitno vodo in telefonom, vendar bo v prihodnjih dneh tudi za to poskrbljeno.
DRNOVŠEK V ZDA
Premier Janez Drnovšek je obiskal ZDA. Po pogovorih s Clintonom se je sestal z državno sekretarko Albright. Državi sta podpisali tudi meddržavni sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju. Uspešno je bilo rešeno spomo vprašanje pridružitve Slovenije pobudi za svet brez jedrskega orodja, ki ni bila v skladu s prizadevanji za članstvo v zvezi NATO. Slovenija v pobudi ne sodeluje več in podobno je Drnovšek nakazal tudi v pogovoru s Clintonom. Drnovšek je sklenil z obiskom pri skupnosti Američanov slovenskega rodu v Clevelandu in z udeležbo na poslovni konferenci z naslovom „Možnosti za poslovanje s Slovenijo”.
m
STKAN 3:
O Slovencih po svetu
HNBMI
Zgodilo	seje
Iz življenja
PRINC CHARLES V SLOVENIJI
Britanski prestolonaslednik princ Charles je sklenil dvodnevni obisk v Sloveniji. Princ Charles se je drugi dan obiska v Sloveniji v veleblagovnici Nama uradno odprl teden promocije kakih 30 britanskih podjetij, ki poslujejo s Slovenijo. Britanski prestolonaslednik je obiskal tudi osnovno šolo Martin Krpan v ljubljanskih Fužinah. Britanski veleposlanik v Sloveniji David A. Lloyd je za waleskega princa pred njegovim odhodom iz Slovenije priredil sprejem v Narodnem muzeju. Iz Slovenye bo nadaljeval turnejo po jugovzhodni Evropi še z obiskom Romunye, in Bolgarije.
O	ZAKONU O DENACIONALIZACIJI
Predstavniki Združenja lastnikov razlaščenega premožneja (ZLRP) na čelu s predsednikom združenja Tinetom Jakličem so se opredelili do spremenjenega zakona
o	denacionalizaciji ter pri tem poudarili, da si bodo v prihodnje posebej prizadevali za to, da bo denacionalizacija v celoti izvedena do leta 2000 in s tem tudi izpolnjeni politični kriteriji, ki jih mednarodna skupnost zahteva za vključitev Slovenije v EZ in zvezo NATO. Združenje med drugim izraža svoje „negodovarye” nad „neustavno, nemoralno in škodljivo” t.i. Bavčarjevo novelo denacionalizacijskega zakona .
KACIN OSTANE
Komisija DZ za volitve, imenovanja in adminisitrativne zadeve (Kviaz) je zavrnila predlog za razrešitev Jelka Kacina (LDS) s funkcije predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose (OMO) zaradi Kacinovega izgreda v parlamentu oziroma fizičnega napada na poslanca Iva Hvalico (SDS).
SLOVENEC V MEDNARODNEM SODIŠČU
Generalna skupščina ZN je med 18 kandidati za devet sodnikov mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando izvolila tudi sodnika slovenskega vrhovnega sodišča Pavla Dolenca. S 102 glasovoma je Dolenc že v prvem krogu dobil potrebno večino za izvolitev.
EVROPSKA KONFERENCA
Na Bledu se je začela evropske konferenca o ženskah v znanosti. Približno 70 znanstvenic in znanstvenikov iz 40 držav,
predstavnice in predstavniki Unesca in EZ ter delegatke drugih regionalnih konferenc bodo v okviru tridnevnega srečanja izmenjali stališča in poglede o vlogi žensk, še posebej znanstvenic, v naporih za premagovanje sodobnih globalnih problemov in v iskanju perspektiv za boljše življenje. Namen tridnevne konference je tudi preučiti ovire, s katerimi se srečujejo ženske v znanosti pri uresničevanju enakopravne participacije in pri možnostih uresničevanja svojih karier, zlasti na področju naravoslovnih znanosti in tehnologije. Posebno pozornost pa bodo udeleženke in udeleženci namenili nujnim ukrepom za izboljševanje položaja žensk v znanosti.
LASTNINSKA PRAVICA TUJCEV
Odbor DZ za notranjo politiko in pravosodje je brez posebne razprave dal svojo podporo zakonskemu predlogu o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah, ki naj bi ga parlament po hitrem postopku obravnaval in tudi sprejel na potekajoči izredni seji, predvidoma že prihodnji teden. Zakon, ki je tudi del svežnja t.i. zaščitne zakonodaje, naj bi skladno s predlogom vlade odpravil pravno praznino, ki se nanaša na zakonsko pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah, ter vzpostavil sistem, ki bo tujcem omogočal, da ob določenih pogojih lahko postanejo lastniki nepremičnin na območju RS.
ZAMEJCI
Predsednik DZ Janez Podobnik ter predsednik komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Marjan Schiffrer sta sprejala delegacijo Slovenskega kulturnega središča Planika iz Kanalske doline, v kateri so bili tudi pedagogi, ki poučujejo slovenski jezik, ter deset učencev iz slovenskih in mešanih družin, ki obiskujejo slovenski jezik.
EVROPSKI PRIDRUŽITVENI SPORAZUM
Grčya je kot zadnja članica EZ ratificirala evropski pridružitveni sporazum s Slovenijo. Minister Bavčar je opozoril, da morata vlada in parlament zdaj še sprejeti nekaj ključnih zakonov, ki čakajo Slovenijo v neposredni povezavi z ratificiranim sporazumom: to so zakon o bančništvu, spremenjen zakon o gospodarskih družbah pa še 13 drugih zakonov.
V SKD so volili podpredsednika
Preteklo soboto, 31 oktobra in nedeljo,
1. novembra so imeli člani SKD, živeči na področju Argentine, volitve za podpredsednika stranke. Slovenski krščanski demokrati so edina stranka, ki je dala eno izmed podpredsedniških mest zastopniku izseljencev. Morda se niti dobro ne zavedamo važnosti te poteze, ki je bistven precedent za razširjenost slovenskega političnega prostora na ves svet, kjer žive Slovenci. Enako tudi mesto poslanca v Državnem zboru, ki ga je SKD zagotovila izseljencem.
Ker je dosedanjemu podpredsedniku prof. Tinetu Vivodu potekel mandat, je vodstvo SKD sklicalo volitve po vseh državah, kjer delujejo območni odbori. K volitvam so se prijavili trye kandidati in sicer dosedanji podpredsednik prof. Vivod, g. Feliks Gaser iz ZDA in g. Anton Oblak, tudi iz ZDA. Za področje Argentina in Južna Amerika so bile sklicane volitve za konec tedna ob Vseh Svetih.
Volilno pravico so imeli vsi slovenski izseljenci, ki so člani SKD. Teh je na ob-
močnem področju nad sedemsto. Volitev se je udeležilo 68 odstotkov upravičencev, kar je izredno veliko, če upoštevamo velike razdalje in druge okoliščine. Volilo se je na vseh področjih Vel. Buenos Airesa, v notranjosti pa še v Barilochah, Mendozi in Miramaru.
Izid volitev je bil precej soglasen: 89,6% volilcev se je izreklo za prof. Tineta Vivoda, 6,2% za g. Feliksa Gaserja in 4,2% za g. Antona Oblaka. Poudariti je treba, da je med volilci vladalo izredno navdušenje. Za lep uspeh pa gre gotovo zahvala volilni komisyi in članom komisij po posameznih okrajih, ki so vestno in natančno organizirali in izvedli celoten volilni postopek pa seveda tudi navdušili člane za soudeležbo.
Volilni rezultat je bil že poslan osrednjemu vodstvu SKD v Ljubljano. Ko bodo tam prejeli izide vseh območij, bodo izvedli dokončno štetje in proglasili podpredsednika za nadaljnjo dobo. S tem bo storjen nov korak v vključevanju izseljencev v politično življenje v domovini.
Politični položaj v Argentini ni lahek. Vedno bolj se zapleta, kakor se postopoma bližamo trenutku, ko se bo odločilo, kakšna vlada bo vodila državo nadaljnja štiri leta. Čeprav sploh še ni jasno, kdo bo izvoljena oseba (niti kandidati še niso določeni) pa precej poda tkov kaže, da je kaj možna zamenjava usmeritve: menemi-zem je v veliki nevarnosti, da izgubi oblast.
OSPORAVANISENAT
Ne mislimo, da bo sprememba stranke ob krmilu države prinesla kakše večje spremembe v gospodarski ali socialni politiki. Naj pride do predsedništva Duhalde, Ortega, De la Rua ali Fernandez Meijide, da navedemo le najvidnejše tekmece (med manj vidnimi a ne manj upoštevanimi je treba beležiti predsednikovega brata Edvarda), je pot države že začrtana iz svetovnih denarnih, političnih in strateških centrov.
Gotovo bo nova vlada navdahnila svoje delo z nekoliko bolj socialnim duhom, a to se bo komaj poznalo. Ne bo mogla bistveno rešiti ne problema brezposelnosti ne vzgoje ne zdravstva, ker je to delo na dolgo roko
v	veliki meri odvisno od valov globalizacije, ki pljuskajo tudi na ta obrežja. Lahko bo prišlo do nekoliko resnejšega nastopanja proti korupciji, do spremembe v kulturnem usmerjanju, vzgojni liniji, a tudi tu se človek prej boji kot veseli. Marsikateri bralec bo sicer očital piscu, morda umestno, prevelik pesimizem.
Nekaj pa se gotovo ne bo spremenilo: hudo trenje med strankami in strujami, ki ga zasledimo dandanes. Vse skupine se že sedaj pripravljajo na dan po nastopu nove vlade. V tem pa nedvomno prednjači vladna stranka, ki skuša ohraniti v svojih rokah zadosten del oblasti, da bo nemoteno dospela do predaje oblasti, če do tega pride, ter mirno stala na nadzornem mestu v prihodnji vladni dobi.
Temu je pripisati manevre v senatu, o katerih smo poročali v pretekli številki. Kar je bilo napovedano, se je tudi izteklo. Pero-nizem si je nelegalno priboril še eno senatorsko mesto in sicer za provinco Corrien-tes, kjer je liberalna stranka zaman zahtevala prostor, ki ji po ustavi pripada.
Daje to povzročilo hudo reakcijo celotne opozicije, je pač naravno. Važno pa je, kako na to reagiral Duhalde. Ta je bil najprej tiho in dejansko soglašal s strategijo peronizma. Zadnje dni pa je pričel nekoliko spreminjati svoj položaj. To je razumljivo: če si Menem zagotovi dosedanjo večino v senatu, bo lahko kontroliral celotno zakonodajno delo Povezave, če bi ta zmagala, lahko pa bistveno pogojuje tudi morebitno Duhaldejevo vlado. Sedaryi guverner in domnevni bodoči predsednik bi bil tako jetnik Menemove politike.
Zato je važno, de na izgubimo izpred oči dejstva, da v peronizmu teče dvojen boj: v prvem gre za predsedniško kandidaturo, v drugem pa za vodstvo stranke. In Duhalde nima preveč rožnatega položaja.
PRAVICA V NEVARNOSTI
Priznati moramo, da je menemistična strategija izredno bistra. Lastna večina v senatu je bistvena za razvoj neke politične strategije. V Argentini senat namreč ni le višja zbornica zakonodajnega postopka, marveč je tudi sodnijska politična ustanova: senat sodi ministre in sodnike. Poleg tega imeniye sodnike, določa vojaške čine, imenyje vrhovnega državnega tožilca, dire-ktorij Centralne banke in diplomatske zastopnike. In še bi lahko naštevali.
„Ne briga nas javno mennje, ker imamo prav” je kaj sproščeno izjavil vodja perons-
Tone MizerU
tične senatorske skupine Augusto AlasinO, ko so mu omenili splošen odpor prot postopanju njegove skupine. Opozicija se seveda ni zadovoljila s protestom. Tako radikalna stranka kot correntinski liberalci so pri Vrhovnem sodišču vložili postopek zaradi neustavnosti te izvolitve senatorjev. Izid postopka pa je tako dvomljiv, da gre bolj za politično gesto kot za uspešno potezo. Kar poglejmo.
Kot prvo dejstvo je treba upoštevati, da si je že ob svojem nastopu Menem zagotovil prijaznost tega sodnega organa, ko Je njegovo sestavo povečal od pet na devet sodnikov. Po spremembah ob olivo vskefl* paktu (zamenjava dveh članov) je razmet)6 ostalo tako, da je pet članov naklonjenih vladi, štirje pa ne. Vlada ima tako vedno j zagotovljen odgovor v kritičnih vprašanjih ; In zadeva senata je gotovo kritična. Drug0 j dejstvo pa je po svoje zanimivo. V nekaterih državah obstajata dve ustanovi: vrhovno in ustavno sodišče, a v Argentini nimamo tega. Čeprav Vrhovno sodišče včasih | izvaja vlogo ustavnega, dejansko nim0 načina, da posega v delovanje druge izme°
republikanskih oblasti. Torej, tudi ce
bi
Vrhovno sodišče odločilo, da je postopek
protiustaven, nima praktičnega načina
te
volje konkretno izvesti. Zato tudi v vsej zgodovini države ni antecedenta o take1” postopku.
A pravosodna oblast je sama v nevarnosti. Te dni je vrhovni tožilec doživel hu° pritisk s strani vlade, da bi proti tožilcu, k> je zadolžen za postopek okoli afere prodaie orodja, vpeljal raziskovalni postopek. Ta zadeva orožja vlado najbolj skrbi, ker s° vanjo potisnjeni trye ministri, končno P3 j tudi sam predsednik Menem. Vlada že dok I go poizkuša, kako bi celoten postopek ustavila. Pritisk na tožilstvo ni uspel žarah* splošne podpore, ki so jo osporavanem11 izrekli lastni kolegi in celotna sodna usta nova. Zato je vlada sedaj podvzela drug0 pot. Po načinu „per saltum”, ki ji je dostel, obrodil že bogate sadove, hoče, da Vrhovno sodišče vzame v svoje roke ta post0-pek. Kakšne so njegove odločbe, smo pa ^ nekajkrat omenili.
PRED VOLITVAMI
Kampanja za notranje volitve v Povez8
vi	se bliža koncu. Tako radikali kot Solid8* na fronta napenjajo zadnje sile. Po ra2’ anketah prednjači De la Rua, a zadh)8 beseda še ni izrečena. Odločili bodo ne® ni, ki se lahko svobodno volijo. Grad0 nenehno poziva neodvisne volilce, naj s| udeleže in oddajo svoj glas (seveda zanim De la Rua pa se zanaša na moč radikalna strankarskega aparata in polaga naglas °" svojo izkušenost kot politika in kot vlad8* j ja trimiljonskega mesta. Ker je to vprašani že v rokah volilcev, polemika v Povezavi10’ i če glede določbe ostalih kandidatnih nm8 Vendar ni predvideno, da bi pred notramj’: mi volitvami prišlo do večjih zapletov-har bo nastal pbtem, ker bo vsaka stn“ hotela izid uporabiti v večjo lastno kor* _
Med peronisti pa medtem raste neS\), nost. Razen Duhaldejeve ni jasnih k aim1 tur. Ortega se na vso moč trudi, da j
dokazal svoj vpliv (ankete kažejo da
prav, s;y uživa veliko zaslombo pn cih), vendar od predsednika ni jasne
voh1'
bese"
de. Te dni je znova prišlo na dan, pripravlja nova kampanja za kandidat ‘j „Menem 99”. Prav tako njegov brat Edu J do, čeprav navezuje stike in išče zasl011*,: nikdar jasno ne nastopa kot kand* j Predsedniku pa vse to koristi, ker dokle ^ mu ni treba jasno izreči, ima vso stranK® šaliu in mimo tke niti notranje obia^ Vendar nihče nima povsem v oblasti ja prihodnjih dogodkov, niti sedanji Pr dnik ne.
Polom vlade Nesposobnost Drnovšek vabi v novo koalicijo
Politika videza in lepih izjav je doživela jasen polom,” je 6. novembra na novinarski konferenci komentiral predsednik SKD Lojze Peterle o izjavi Evropske zveze.
Mnei\je v tej smeri je Peterle sicer Pnčakoval, ni pa pričakoval, da bo vlada Polom pospremila z besedami, da je to Pričakovala. Po njegovem prepričanju bo nH'ei\je komisije „streznitveno vplivalo na vlado”, saj uspeha ni mogoče graditi na neN makroekonomskih kazalcih.
Realistična ocena v poročilu Evropske omisije torej sploh ni najhujša; najhujše fanašo prihodnost je to, da ni zagotovila za tveni napredek pri pripravi zakonodaje v Prihodr\jem letu. Kot je dejal, bi morale alicjjske stranke same priznati, da tako ne gre več naprej.
Tudi izstop Slovenije iz pobude za pod-PB resolucije o svetu brez jedrskega orožja P° Peterletovih besedah kaže na to, da je »vlada brez kompasa in ima prazne tanke”. Predsednik SKD je tudi opozoril, da je
bila
ves čas opozicija tista, ki je „voz
'ključe vanj a Slovenije v Evropsko zvezo” Potiskala naprej - tako je tudi v tej fazi KJjučevanja. Za vlado pa je značilen model nePrestane časovne stiske; vlada vedno °dlaša pri ključnih odločitvah, nato pa jih j^Ui, kar se je npr. zgodilo pri španskem 0It>promisu in ratifikaciji pridružitvenega sPorazuma. Pod takim pritiskom, ko vladi
Koalicija taka kot je, ni sposobna, da bi v naslednjem letu nadoknadila zamudo in storila vse potrebno, če Slovenija želi ohraniti realno možnost za vstop v EZ v prvi skupini, je na novinarski konferenci o poročilu Evropske komisije dejal predsednik SDS Janez Janša. Parlament za to zamudo ne nosi bistvenega deleža krivde, je dejal Janša in dodal, da heterogenost in nesposobnost koalicije onemogoča, da bi prišlo do načelnega soglasja, kako oblikovati rešitve.
Redno letno poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije za članstvo v EZ -v katerem je ta med drugim zapisala, da Slovenija od lani ni napredovala v prizadevanjih za uskladitev s pravnim redom EZ -pa bo uvrščeno tudi na dnevni red koordinacije parlamentarnih strank, ki se bo vnovič sešla v ponedeljek, 9. novembra.
teče voda v grlo, pa ni mogoče sprejemati dobrih odločitev, je dejal Peterle in kot primer navedel sprejemanje zakona o lastninskih pravicah tujcev na nepremičninah.
Obisk premiera Janeza Drnovška v ZDA pa je Peterle pospremil z besedami, da je bila to izrazita predvolilna poteza pred lokalnimi volitvami. Načelnih izjav, da so nam ZDA naklonjene, imamo namreč dovolj že kar nekaj časa, je dejal Peterle.
Kulturna politika do Slovencev po svetu
3. novembra je stekla razprava o kultur-J11 Politiki do Slovencev v svetu. Z refera-, m jo je uvedla Milena Cerar. Moderator-
a Je bila dr. Irene Mislej, poročevalec pa 4v°ne Žigon.
Pečina razpravljalcev, predstavnikov organizacij zamejcev, izseljencev in drugih ovencev izven matice, je to razpravo ra-zOrtiela kot redko priložnost za izmenjavo Pogledov in stališč o splošnem mnenju eci, obenem pa po mnenju večine pre-domišljeni, urejeni, usklajeni in ogoročnejši viziji te nadvse pomembne °ge nove slovenske države, njenih mi-trstev in urada - posledično pa tudi I Sanizacij, ki naloge in programe na tem arocju izvajajo. Prevladujoče oz. večkrat ‘“ono mnerye zamejcev je bilo, da je 't'ka matice - vključno s kulturno -Konservativna in kratkovidna, od matice °D odda\jeni Slovenci pa si želijo večje-I ..^P°števanja in razumevanja posebnosti trih°Ve^a položaja *n Potreb. Nemalo os-let	predvsem	iz ust zamejcev, je
dov ° na	TV	Slovenije	pri	posre-
Dr	sl°venskega programa čez meje
t	satelita; skupno mnei\je je bilo, da je
škandal in sramota.
^ vodno predavai\je Milene Cerar, stro-SyVl'e sodelavke za odnose s Slovenci po Ue ,? na mmistrstvu za kulturo, je večina ka-f 0cen*la- Različni pogledi so se po-jev l	smiselnosti	omenjenega uskla-
brž te*esa vlade. Tak organ bi bil naj-res manj podvržen dnevni politiki, tisti, jn n'so naklonjeni, pa menijo, da pristo-ra2i'^nih ministrstev za SpS pomeni ^ Več glasov podpore, ko gre za pomoč *odelovanje s Slovenci na tujem. Kar
v	ož^ S^ovensko kulturno politiki do SpS vniklein Sm‘s*u’ Pa bi si skoraj vsi predsta-sodel^oči v razpravi, želeli obvr odnosov in sodelovanja, boljše ^ejanCen°Sti *n P°siuha matice za njihove
Vse politične stranke v državi, ki so pripravljene tvorno sodelovati pri projektih priključevanja Slovenije v Evropsko zvezo, izvedbi davčne in pokojninske reforme ter pri razreševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, imajo odprta vrata za vstop v vladno koalicijo. To je na novinarski konferenci dne 9. novembra povedal predsednik vlade Janez Drnovšek.
Premier je politične stranke pozval k odprti in resni razpravi o spremembah volilnega sistema skupaj s spremembami političnega sistema in naše ustave. V tem okvirju bi se bilo potem mogoče pogovarjati o morebitnih predčasnih volitvah, čeprav je premier ob tem izrazil dvom, da bi po normalni in nadzorovani poti lahko prišlo do takšnih volitev.
V	zvezi s svojim obiskom in pogovorih v Washingtonu je ministrski predsednik poudaril, da so sogovorniki izrazih pozitivno oceno o političnih in gospodarskih dosežkih Slovenije in zadovoljstvo nad visoko ravnijo odnosov med državama, o čemer pa je upravičeno dvomiti, saj so ravno v zadnjih časih Slovenca ni več tako uspešna in to tudi po svetu javno govorijo.
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je na to javno vabilo dejal, da želi premier s pobudo opoziciji za vstop v vladno koalicijo ter s povabilom na politične pogovore pokriti neodločnost in neučinkovitost svoje vlade. „Prepričani smo, da se sedanjih razmer ne da rešiti s širitvijo koalicije, ampak je treba zamenjati vlado. S širitvijo koalicije pridemo samo še do večjih problemov", je še dodal Peterle.
°rgaivU' Spoštovariia različnosti njihovih ki oh 'tc*' Pri slednjem so predstavni-°rgan P.°*ov nazorsko različnih koroških 1Zac>j zase menili, da so prikrajšani.
m specifične potrebe, uspošte-
Večkrat se je pojavilo vprašanje, zakaj slovenska država nima, ne zmore ali ne zna pripraviti dolgoročnejše strategije svojega odnosa do SpS. Več razpravljalcev sklepa, da zato, ker ima premalo podatkov o slovenskem življu po svetu, tovrstne analize, ki bi povedala key več, kot tisto, kar že vemo, namreč da je po svetu približno petina narodnega telesa (približno pol milijona ljudi), pa nima v načrtu. Drugi so menili, da bi do točnejših podatkov lahko prišli v sodelovanju z izseljenci, bodisi tako, kot so to naredili ameriški Slovenci, ki so izdali nekakšen Kdo je kdo?, bodisi s tesnejšim povezovanjem s strokovnjaki z različnih področij; primer takšne udejanjene pobude je srečanje slovenskih zdravnikov iz vsega sveta septembra letos v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.
Vprašanje financiranja oz. gmotne podpore SpS seje prepletalo skozi vso razpravo in pojavljalo ob različnih temah. Za vedenje o tem, kolikšen delež predstavlja pomoč kulturnim dejavnostim SpS, je pomemben podatek, da ministrstvo za kulturo načrtuje letos za ta namen skromnih 145 milijonov, „skromnih” zato, ker v nekaterih drugih ministrstvih razpolagajo tudi z desetkrat tolikšnimi zneski. Zanimivi so tudi primerjalni podatki iz uvodnega referata Cerarjeve: omenjeno ministrstvo za potrebe manjšin v Sloveniji, Romov in priseljencev zagotavlja po letu 1993 na leto le tri do štiri desetine manj denarja kot za vse Slovence po svetu.
Delo Urada vlade RS za Slovence po svetu je že pred razpravo predstavila njegova direktorica Mihaela Logar. V zvezi s skupno oz. enotno politiko do SpS je poudarila nujnost usklajevanja dejavnosti vseh ministrstev in drugih ustanov (tudi izvajalskih), po drugi strani pa bi morala društva SpS imeti večjo vlogo pri dogovarjanju - upoštevati bi morali njihove poglede in nasvete.
Slovencem po svetu bi morali ponuditi ne le kakovostno domačo, ampak tudi kulturo slovenskih manjšin, pri gostovanjih bi
„Krščanske demokrate vstop v vlado v teh pogojih ne zanima, kar smo že večkrat javno in jasno povedali,” je pojasnil Peterle ter poudaril, da SKD ne želijo sodelovati v vladi, ki nima pravega programa in ki je nastala na podlagi prevare. Kar zadeva Evropsko zvezo krščanski demokrati konstruktivno delujejo že od leta 1990, bodisi v poziciji ali v opoziciji. Prvak SKD je spomnil, da so SKD predlagali dve izredni parlamentarni zasedanji, na katerih je prišlo do bistvenih odločitev Slovenije glede EZ, izredne seje pa so bile potrebne zato, ker sama vlada ni imela pobude.
V	zvezi z Drnovškovim mnenjem, da opozicija blokira odločanje, je Peterle opozoril, da je resnica ravno nasprotna. Slovenski razvoj blokira sedanja koalicija, ki je v bistvenih zadevah neenotna in se ne odloča oz. se odloča z zamudo. Vlada naj iz opozicije ne dela krivca, saj ta v politični borbi uporablja samo legalna in legitimna sredstva, je še omenil ter dodal, da pa se SKD strinja s pogovori o predčasnih volitvah, kar je že tako predlog opozicije.
Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je povabilo premiera Janeza Drnovška za morebiten vstop novih strank v vladno koalicijo označil za nelogično. Zdi se, kot da bi v vlado vabil tistega, za katerega je dejal, da je kriv za zamude pri sprejemanju zakonodaje, usklajene z evropsko. Sicer pa po mnenju prvaka SDS „ni problem v tem, da bi bila ta koalicija premajhna ali da v parlamentu ne bi imela zadostne večine, ko gre za glasovanje, ampak je problem v njeni neenotnosti in programskih različnostih”.
S
Rode: »Ljubljani - dušo!
V	Grand hotelu Union v Ljubljani se je 5. novembra na prvi novinarski konferenci javnosti predstavil kandidat za župana mesta Ljubljane, direktor kliničnega centra Ljubljana, Primož Rode.
Primož Rode nastopa kot neodvisni kandidat, ampak „išče podporo pri vseh strankah, ki bi ga želele podpreti”. Rode, kot sam zase pravi, „nepomemben član Slovenskih krščanskih demokratov”, se je je odločil za samostojno kandidaturo, ker mu daje veliko neodvisnosti, ki mu bo ob morebitni izvolitvi „še kako nujno potreb-
bolj veljalo upoštevati razmere po posameznih društvih - v manjših prekomorskih npr. ne morejo gostiti večjih zborov, prisluhniti bi morali potrebam mlajših generacij izseljencev, ki iz stare domovine pričakujejo „še kaj drugega kot harmoniko in nošo”, še posebej pa bi morali okrepiti obiske izseljenskih kulturnih skupin v Sloveniji, kjer lahko nejbolje spoznajo kulturno bogastvo, današnje družbene razmere ter vzpostavijo neposredne stike, je naštevala Logarjeva. Zatrdila je, da koordinacija med ministrstvi teče zadovoljivo, zato ni naklonjena ustanavljanju novega usklajevalnega telesa.
Logarjeva je tudi prepričana, da je njen urad sposoben usklajevanja kulturnih stikov, gostovanj in drugih dejavnosti, tu nastopa tudi kot soorganizator, vsebin pa ne bo ocenjeval. Glede različnosti oz. razdrobljenosti zamejskih in izseljenskih organizacij pa je menila, „da gre za raznolikost, proti kateri ne moremo biti”.
Logarjeva se zavzema tudi za popis in predstavitev vse slovenske kulturne ponudbe za SpS, na podlagi katerega bi ti lahko izbirali zai\je zanimiva in primerna gostovanja.
Kljub temu, da po mnenju večine razpravljalcev kolikor toliko enotne in na vizijo naslonjene strategije odnosov in sodelo-
na”. Doslej mu je javno podporo poleg SKD še zagotovila SLS.
Na pivo mesto svojega programa je postavil spopad z brezposelnostjo, nato vsakemu pomagati pri ustvarjanju lastnega doma, zavzemal pa se bo tudi za vrednoti človečnosti in solidarnosti. Ljubljani bo skušal vrniti dušo. Opozoril je tudi na problematiko čistilne naprave v Ljubljani in ravnanja z odpadki. Zavzemal pa se bo tudi za ureditev prometnih razmer v mestu, v tem okviru zlasti za cone za pešce in zelene površine v mestu,
vanja s SpS še ne bomo kmalu pripravili, pa so glavni in prednostni cilji na tem področju znani - ob različnih pogledih v zvezi s poudarki, vrstnim redom in z načini, kako jih udejanjati.
Poldrugi ducat jih je navedla že Milena Cerar v uvodnem predavanju: posebno skrb velja posvetiti t.i. tretji generaciji SpS. Velja izkoristiti zanimanje mladih generacij zamejcev in izseljencev za njihove korenine, ob tem jim je treba ponuditi boljše možnosti za učenje materinščine; kulturna dejavnost SpS bi morala postati čim bolj sestavni del kulture v Sloveniji; v obmejnih državah bi morali podpreti navzočnost Slovencev in njihove kulture pri večinskem narodu; podpreti in spodbujati bi bilo treba medsebojno sodelovanje med Slovenci v diaspori; bolj bo treba skrbeti za ohranitev kulturne dediščine, ki so jo ustvarili Slovenci v zamejstvu in svetu; usposobiti bi morali SpS in njihove organizacije, da bi sami in še naprej skrbeli za svoje arhivsko gradivo, s kopijami pa bi morali obogatiti osrednje zbirke v Sloveniji; v sodelovanju z ministrstvom za znanost in tehnologijo bi bilo potrebno spodbujati raziskovanje zgodovine posameznih skupin izseljencev, kar bi bilo treba upoštevati tudi pri sklepanju meddržavnih pogodb na znanstvenem in kulturnem področju itd.
Oblast ne pusti Cerkvi svobodno reševati njenih zadev
Pisali smo pred 50 leti...
Ideologi, ki so se v prejšnjem režimu ukvarjali z vero in Cerkvijo, zdaj skušajo najprej zmanjšati in omiliti težo pritiska, ki ga je v preteklosti izvajal režim nad vero in Cerkvijo. Zato si spet prizadevajo oblastnim težnjam garniture, ki izhaja iz prejšnjega režima, podrediti tudi življenje in delovanje kristjanov, da bi lažje vzdrževali monopol oblasti in čim dlje preprečevali procese demokratizacije slovenske družbe. Omejevanje Cerkve zgolj na neko sterilno (zakristijsko) duhovnost in preprečevanje izvajanja njene moralno-družbene vloge pa služi utrjevanju enobarvne oblasti, piše Janez Juhant v tedniku Družina 8. novembra.
Delovanje proti Cerkvi in rejeni svobodni vlogi v družbi je isto, kot je delovanje proti vsem drugim civilnim in seveda tudi strankarskim alternativam, ki kažejo zna-mei\ja vsebinske demokracije: preprečiti,
da bi v družbi prišli do veljave. Sredstva so podobna kot nekoč: onemogočanje prek propagande strahu, prek kompromitiranja oziroma poceni (pod)kupovanja za svoje interese, opozarja Juhant. Posebno drastično so se pokomunistični dejavniki spravili na obdelavo šolskega prostora in pri preno-
vi	sistema zagotovili, da so se ohranile prvine proticerkvenosti. Liberalistična oblačila, ki so si jih nadeli, pa ne odražajo liberalnega duha, temveč prav nasprotno.
Ključno vprašanje je, kako demokratizirati družbo in kako vanjo umestiti tudi kristjane, ki se v preteklosti niso mogli javno izražati kot verniki. Prav tako je treba umestiti našo s krščanstvom pretkano nacionalno preteklost, ki je oblikovala demokratične procese, ter tako premagati polpretekle omejitve, ki kristjanom in Cerkvi onemogočajo enakopraven položaj v družbi.
OTROCI DVEH DOMOVIN
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je 3. novembra izdal knjigo mladega raziskovalca Zvoneta Žigona z naslovom Otroci dveh domovin. Knjiga je kultumo-antropo-loška študija problematike ohranjanja slovenske etnične identitete med pripadniki druge in tretje generacije slovenskih izseljencev v Južni Ameriki.
Avtor je pri pisan,ju upošteval svoje izkušnje s potovanja po Južni Amriki in iz pogovorov s slovenskimi izseljenci. V knjigi se ne sprašuje, koliko je slovenske etnične identitete med izseljenci, ampak kakšna je ta identiteta.
Knjiga je razdeljena na dva dela, sicer pa jo sestavljajo štiri poglavja. V prvem avtor posveča posebno pozornost dvojnosti socializacije v primeru izseljenstva. V drugem poglavju opiše posamezne države Južne Amerike in zgodovino izseljenstva Slovencev v te države. V tretjem poglavju avtorsko analizira svoje raziskovanje, četr-
mi
to poglavje pa vsebuje njegove beležke z zadnjega potovanja, pogovore z ljudmi, njihove usode in intervjuje v smislu izjav o etnični identiteti v izseljenstvu. Tudi med nami v Argentini je dobil veliko materiala. Zadnji del zajema še izjave, ki jih je avtor zbral potem, ko je na 75 naključno izbranih naslovov po vsem svetu poslal pisma slovenskim izseljencem različnih generacij in raziskovalcem o etničnih vprašanjih.
„Zvone Žigon je z izidom te knjige zajel nepokrito področje, s katerim se do sedaj na Inštitutu za slovensko izseljenstvo nismo ukvarjali,” je povedala predstojnica omenjenega inštituta Irena Gantar Godina Knjiga temelji na avtorjevem magistrskem delu, ki ga je z naslovom Narodnostna identiteta potomcev slovenskih izseljencev v Južni Ameriki zagovarjal v začetku letošnjega leta na fakulteti za družbene vede. Na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU pa se je mladi raziskovalec zaposlil že konec leta 1995.
Mednarodno srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu(2)
V	zadnjem delu uradnega programa je bilo predavanje dr. Cirila Godca, vodje urološkega oddelka v Brooklinu, ZDA, o soodvisnosti med telesno vadbo in prehrano in obolelostjo za rakom.
Udeleženci so zadi\ji dan srečanja imenovali iniciativni odbor, ki naj bi skrbel za nadaljnje povezovanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu. Namen ustanovitve odbora je bil tudi, da določi kraj in čas nasledi\jega srečai\ja. Takšna srečanja naj bi po prepričanju udeležencev in organizatorja prvega srečanja morala postati tradicionalna. Člani so:
Argentina: dr. Jure Bajuk; Avstralija: mag. Jožica Paddel Ledinek; Avstrija: dr. Franci Wutti; Bosna in Hercegovina: dr. Pavla Misija Franjkiž; Italija: dr. Rafko Dolhar; Nemčija: dr. Bogomir Čeme; Slovenija: - dr. Andrej Bručan, dr. Marko Bitenc,-prim. dr. Majda Kregelj Zbačnik, dr. Matej Cimerman, dr. Leopold Zonik, dr Leopold Morela. ZDA: dr. Marija B. Bernik, dr. Dušan Gojkovich, dr. Matevž Kržan, dr. Silvester Lango, dr. Mladen Šolar. Za predsednika iniciativnega odbora je bil imenovan dr. Andrej Bručan.
Člani odbora iz Slovenije so se sestali 13. oktobra in predlagali, da bi bilo naslednje mednarodno srečanje slovenskih zdravnikov leta 1999 v Sloveniji.
Žalna pobožnost za rajne je bila na praznik Vseh svetnikov 1. novembra na pokopališču na Čakariti pred grobnico Ju-goslov. podpor, društva. Duhovščina je najprej odmolila „Usmili se”, nakar je imel g. župnik Ravnikar Anton lep nagovor. Žalno pobožnost je zaključila molitev „Reši me, o Gospod”. Navzočih je bilo veliko slov. beguncev, ki so se skupno s starimi slov. naseljenci spominjali svojih rajnih doma.
Romanje šmartincev v Lujan. V nedeljo, 7. novembra t.l. se je lepo število
Slovencev iz San Martina in okolice podalo na božjo pot na argentinske Brezje - Lujaf. Romanje je spretno organiziral g. Zadnik naš rojak iz Istre, ki živi v Argentini že nad 20 let. Romarji so obiskali krasno gotsko bazliko v Lujanu in so Materi božji pripfr ročili svoje zadeve in domovino. Obiskali so tudi slovenske duhovnike v Lnjauu> ogledali so si nadalje muzeje in druge zanimivosti. Ko so se proti večeru vračal1 domov, je po Šimi argentinski pampi odmevala slovenska narodna pesem.
M
Slovenija, moja deželaj
Ribniška suha roba
Prvo mednarodno srečanje je bilo zelo uspešno, dosežen je bil eden glavnih ciljev organizacije srečanja: ustanovitev posebne skupine, ki bi v prihodnje uresničevala pobudo Svetovnega slovenskega kongresa
o	povezovanju slovenskih zdravstvenih strokovnjakov doma in po svetu.
Jana Podobnik
GOVOR PODPREDSEDNIKA SSK DR. BORISA PLESKOVIČA
Zakaj smo se danes tukaj zbrali? Predvsem zato, ker cenimo znanje. Želimo, da si med seboj izmenjamo znanje in ideje, se nekaj naučimo drag od dragega ter navežemo poznanstva in prijateljstva. Kot je rekel Thomas Jefferson, ideje so kot sveča -uporabiš jih lahko zato, da prižgeš druge sveče, ne da bi pri tem zmanjšal moč njihovega začetnega plamena.
Napredek v informacijskih tehnologijah in njihova globalizacija z veliko hitrostjo pospešnjeta tako splošno znanje in dosežke znanosti, kakor tudi širitev medicinskega znarya in nasvetov. Poleg tega se vse bolj uveljavlja tudi specializacija znanja in se poudarja timsko delo. Kot primer vam bom povedal kratko zgodbo. V času prvega koncerta slovitih tenoristov, Carrerasa, Dominga in Pavarottija, sem izvedel, da je
V prejšnjih stoletjih so morali kmetje sami izdelovati najrazličnejše poljedeljske in hišne izdelke, dokler ni tudi med njimi začela delitev dela in so se nekateri preživljali kot kovači, krojači, lončarji itd. Med njimi so bili posebno znani krošnjarji, ki so svoje izdelke, ki so jih pripravljali v dolgih zimskih večerih, ko ni bilo dela na polju, nosili po Šimih pokrajinah ter jih prodajali.
Med Slovenci so najbolj znani taki krošnjarji Ribničani s svojo „siiho robo”, to je z izdelki iz lesa, s katerimi so zalagali gospodinje: rešeta - sita, leseni jerbasi in sklede, krožniki, peharji, lesene žlice, noži, vilice, zajemalke in valjarji, škatle in kar je še temu podobnega, seveda iz lesa.
Potem so naložili vso kramo v koše ali na oprtnjake in si jo pritrdili na rame, da jim tako ni ovirala hoje. Potem so se namenili po svetu, seveda peš. In to ne samo po Kranjskem, ampak po vsej Avstriji prav do Dunaja Zelo so bili tudi poznani na Madžarskem in Hrvaškem.
Obenem so se vzporedno s to obrtjo
profesor dr. Ciril Rozman iz Barcelone, zdravnik slovenskega porekla, rešil živijen-je Carrerasu. Na to sem bil zelo ponosen in sem vprašal zdravnico, prof. dr. Marijo Bernik iz Chicaga, ki je pripravljala strokovni del programa tega srečanja, če pozna dr. Rozmana. Marija mi je povedala, da je dr. Rozman, ki je med dragim njen sošolec, odličen zdravnik D specialist. Ko je diagnosticiral bolezen svojega pacienta Carrerasa, se je povezal s svojim ameriškim kolegom iz Seattla, ZDA, ki je uporabljal nov postopek zdravljenja te bolezni. Potem sta skupaj naredila načrt zdravljenja, ki ga je dr. Rozman uspešno prenesel v prakso in s tem naredil veliko uslugo tako Joseju Carrerasu kot vsemu svetu.
Po nekaterih podatkih živi po svetu, zunaj domovine, skoraj četrtina vseh Slovencev. Po mojem je to velik zaklad. Vendar bo ta zaklad zaživel in obrodil sadove samo tedaj, če se bomo sposobni med seboj povezati, se spoznati in izmenjati znanje, ideje in poznanstva, kakor to znajo delati drugi narodi in odprte dežele od Amerike, Izraela in Poljske do Francije in dragih držav. Posebno pozornost bi kazalo nameniti izmenjavi študentov in profesorjev in sodelovanju pri skupnih raziskovalnih programih. Prepričan sem namreč, da je med Slovenci po svetu in doma mnogo vrhunskih znanstvenikov, zdravnikov, ekonomistov, umetnikov, pravnikov in dragih strokovnjakov, z obilico znanja in talentov, pa tudi z dobrimi političnimi, strokovnimi in prijateljskimi vezmi. Te vezi in znanje pa bodo ostali za Slovenijo neizkoriščeni, če se ne srečamo in spoznamo.
V svetu obstaja velik prepad med industrijskimi deželami (OECD) in deželami v razvoju. Gre za prepad tako v bogastvu in narodnem dohodku na prebivalca kot tudi za prepad v splošni izobrazbi in znanju.
razvile številne navade in pesmi, tako da je bil „Ribničan Urban po cejlem sve znan" oziroma vsaj po vsej srednji Evrop1
Izkušnje in raziskave po vsem svetu kažejo, da so le odprte države med ristin11-ki so ne samo razvitejše in bogatejše, P8*" pa imajo tudi več znanja in demokraciji Današnje srečanje slovenskih zdP> vnikov iz vsega sveta ima dve pomemW obeležji. Prvič je to prvo tako srečan)e' drugič, takih srečanj ni moglo biti več k°l petdeset let. Ko sem prvič predlagal $ srečanje, se je v kongresni administrativ1'1 pisarni pojavila zaskrbljenost, da bo z majhno administracijo in prostovoljk delom v kratkem času težko najti našlo'6
vseh slovenskih zdravnikov po svetu.
pri
tem je zanimivo, da takega spiska imeli nikjer: niti Zdravniška zbornica Slo'f nije, Slovensko zdravniško društvo, Mi*1' trstvo za zdravstvo, Slovenska izseljeni^" matica, niti Ministrstvo za znanost. Moffl je imela tak spisek bivša tajna polic^ katere sicer nismo vprašali, vendar *e takega iz neznanih vzrokov tudi ni poni# kongresu. Kljub temu je kongresu s P^ močjo prostovoljnega dela številnih vnikov in drugih posameznikov uspelo n™ večino, to je skoraj štiristo slovenskih ^ vnikov, ki živijo po različnih kontinentu1, deželah. Mnogi med njimi so danes tu*§ mnogi pa so izrazili željo, da se udelwlj svetovnih slovenskih konferenc v bodo** Ob zaključku bi se rad zahvalil spof>^ jem in vsem, ki so pomagali, da se Je
konferenca uresničila. Upam, da to m -	£
ji dogodek te vrste, pač pa da bo konfef® zdravnikov in dragih slovenskih stroko^, jakov iz vsega sveta še mnogo. Upam ^ da o tem, ali bodo ali ne, in kdjy in R)e bi bila taka srečanja Slovencev iz sveta, ne bo nikoli več odločala ideology , pač pa žeija po znar\ju, izmenjavi
ri izkušaj
poznanstvih, prijateljstvu, odprtosti — .. v svet in predvsem ljubezen do naše i"®' ne, a lepe in perspektivne dežele Slovew
X' <"	Novice iz Slovenije	•m*	Slovenci v Argentini
HROVAČA PRI RIBNICI - S prispevki sorodnikov so obnovili rojstno hišo patra Stanislava Škrabca, frančiškana, ki je umrl Pred 80 leti. Škrabca ocenjujejo kot največ-Jega slovenista 19. stoletja,ki je med svojim 42-letnim bivanjem v samostanu na Kostanjevici v Novi Gorici - poleg svojega Bogu in ljudem posvečenega poklica - preučeval slovenski jezik. Zato so tudi v Novi Gorici Pnpravili že tretje leto Škrabčeve dneve; letos so nosili naslov Škrabčeve presoje, Polemike in portreti. Sodelovalo je 18 slo-venistov iz Ljubljane, Maribora, Trsta in Prof. Rado Lenček iz ZDA.
LJUBLJANA - Na čelu Slovenske filharmonije, ki bo leta 2001 slavila 300-letnico delovanja, je kot njena direktorica °d 1. novembra letos 38-letna Mojca Me-nart- Doštudirala je muzikologijo na filozo-fsld fakulteti. Po letu 1984 je bila na Radiu Slovenija urednica za resno glasbo, od leta 1995 pa odgovorna urednica glasbenih proštov Radia Slovenija. Slovenska filhar-p'0niia (SF) je ena najstarejših v Evropi; ^harmonična družba v Ljubljani je bila nPr. ustanovljena prej kot v Londonu. Za jubilej leta 2001 si poleg obnovljenih proštov, karseda dobrega orkestra in gosto-VaAi vrhunskih glasbenih solistov ter dirigentov nova direktorica SF želi, da bi v duhu Filharmonične družbe pridobili kakega svetovno znanega skladatelja, ki bi napisal novo delo, posvečeno velikemu jubileju. LJUBLJANA - Knjigama MK Konzorcij, oo konec tega meseca praznovala 35-let-mc° delovanja, je pripravila že 12. prodaj-jj® razstavo tujih knjig, Frankfurt po Francu (FpF) v sprejemni dvorani Cankarjema doma. Na ogled in naprodaj je približ-8.000, pretežno najnovejših knjig skoraj
i	tvyih založb; največ s področij družbos-°X)a in umetnosti, ekonomije, medicine in računalništva, pestrega področja priroč-
I	Ov (umetnostnih vodnikov, turistike, at-rSOv, enciklopedij) ter t.i. multimedije, ki Je na FpF vsako leto bolj zastopana.
MONTPELLIER, Franclja - Slovenski ^ režiserja Igorja Šterka Ekspres, eks-Pres je sodeloval v tekmovalnem programu Vari»jstih filmov na 20. festivalu sredoze-filmov, ki se je končal 1. novembra v
l	c°skem Montpellieru, in prejel kar tri nagrade - Grand Prix festivala za J^jholjši celovečerni film, nagrado občins-a in nagrado kritikov ex-equo skupaj z boškim filmom Adijo tujec režiserja a°uda Aoulada-Syada. Film, ki je doslej
prejel že devet mednarodnih nagrad, bodo kot najboljši film festivala predvajali 12. novembra v Parizu na projekciji za francoske distributerje.
MARIBOR - Vodstvo Univerze v Mariboru je premieru Drnovšku poslalo pismo, v katerem Univerza v Mariboru zahteva, da se sredstva ministrstva za znanost in tehnologijo, predvidena za leto 1998, porabijo namensko v skladu s sprejetim proračunom v višini 178 milijonov SIT, ki so bili predvideni za dokončai\je adaptacije univerzitetne stavbe v Mariboru. Univerza še zahteva, da se na priključek Koroškega mostu v univerzitetnem kompleksu naredi podhod v skladu z vsemi že sprejetimi dogovori in od vlade zahteva, da dovoli najetje premostitvenega kredita v višini 300 milijonov SIT za dokončanje učilnic na univerzitetni stavbi na Slomškovem trgu ter izpolnitev obveznosti vlade glede sprostitve najema kredita za socialni razvoj.
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu se je začel 9. mednarodni filmski festival LI-FFe. Festival, ki je v primerjavi s prejšnjimi prireditvami (Film Art Fest) obsežnejši in vsebinsko pestrejši, sta odprli ljubljanska županja Viktorija Potočnik in direktorica festivala Jelka Stergel. Na njem se bo do 19. novembra zvrstilo približno 80 filmskih stvaritev, in sicer v ustaljenih sekcijah -Predpremiere in Perspektive - ter dveh novih: Retrospektiva, ki bo v znamenju iranskega režiserja Abbasa Kiarostamija, in Posvečeno, s filmi Tsai Ming-Lianga, predstavnika t.i. drugega vala tajvanskega filma.
LJUBLJANA - V novem krilu Narodne galerije v Ljubljani so odprli grafični ciklus Apokalipsa Albrechta Duererja, ki bo na ogled do 10. januarja 1999. Gre za enega najpomembnejših dosežkov v zgodovini evropske umetnosti. S tem ciklusom se je Duerer uvrstil med najpomembnejše in najvplivnejše umetnike v prelomnem obdobju okrog leta 1500. Razstava bo predstavila vseh 15 Duererjevih lesorezov.
DIVAČA - V Škrateljnovi hiši so odprli stalno razstavo o filmski igralki Iti Rini (1907-1979). Razstava je prva stalna postavitev, posvečena kakšnemu filmskemu ustvarjalcu na Slovenskem in prva stalna razstava Slovenske kinoteke. Za potrebe razstave je občina v 1. nadstropju Škrateljnove hiše adaptirala prostore. Stalna razstava o Iti Rini prinaša številne nove fotografije, bogatijo jo nekateri predmeti iz njene zapuščine ter njena figura v naravni velikosti.
lhjbljana - Slovenski vrhunski špor-bodo v počastitev jubileja najsta-kjJsega olimpionika na svetu Leona Štuklja, novembra praznuje stoti rojstni dan, ^ ®neli skladbo in videospot, izkupiček pa ^ ° namenili Zvezi za šport invalidov ^ (ZŠIS). V akciji sodelujejo številni ko	k’	so	se potrdili v mednarodni
^ Urenci, na čelu s športnikoma leta
® BUDAPEST
BARIL0CHE
V	soboto 31. oktobra zvečer se je v Stanu Planinskega društva predstavila šola Jakoba Aljaža z igro za otroke petdejanko „V Indijo Koromandijo” patra Krizostoma OFM.
Značilno pri zasedbi vlog je, da so bili soudeleženi vsi gojenci šole; sodelovali pa so še z vlogami Matjaž Kambič (očka), Veronika Grohar (postopač) in Danica Mavrič (kmetica). Igra je bila pripravljena zelo temeljito in je zato tudi prijetno „tekla”, v lepi slovenščini. Po kakovosti sta izstopili predvsem glavni vlogi: Marko (Aleksander Grohar) in Tine (Franci Jerman).
Režijo je imel na skrbi ves učiteljski zbor, pod vodstvom Lije Kambič, Marte Malovrh Jerman in Alenke Arnšek. Zasluži posebno omembo scenerija, ki jo je za to priložnost izdelal Andrej Filipič. Pevski vložki in splošna glasbena spremljava so bili na skrbi Anice Arnšek Magister, razsvetljava pa na Nikolaju Jermanu. Šepetalka je bila Anka Drajzibner.
Zaključno ploskanje zelo lepe udeležbe je znova potrdilo uspeh trudapolnega dela prirediteljev in igralcev in upamo, da se bodo taki večeri še dolgo ponavljali
SŽ
NOVICI S PRIMORSKE
NOVA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BO IZGINILA
Upravni svet nekdaj najmočnejše slovenske zamejske banke v Italiji je v tiskovnem poročilu predstavil spremembe, ki bodo začele veljati v prihodnjem letu. Stoodstotni delež NTKB je danes v rokah Banca Antoniana Popolare Veneta, ki ga je kupila, ko so jo bivši (levičarski) upravitelji zapravili. Bivši upravitelji se morajo sodno zagovarjati na procesu, ki je še v teku.
Notica piše, da so se za ta korak odločili zaradi uresničitve projekta Evro in problematike, ki je vezana na leto 2000. Zato bo izveden proces integracije in racionalizacije, ki je pogoj za neučinkovitejše upravljanje sredstev za dosego čim večje konkurenčnosti in učinkovitosti. V praksi to med drugim pomeni, da bo NTKB izgubila pravno samostojnost. Upravni svet bo izginil: zamenjal ga bo bančni odbor za kredite in koordinator z drugimi podružnicami banke.
Komentatorji ocenjujejo kot pozitivno
to, da naj bi se s to potezo ohranila delovna mesta (verjetno tudi odprtje novih okenc v deželi Julijski krajini-Furlaniji) in - če bodo upravitelji držali besedo - dosedanja vloga banke: opora krajevnemu gospodarstvu s posebno pozornostjo stvarnostim slovenske manjšine v Italiji, dvojezično poslovanje in opravljanje tradicionalne vloge specializiranega bančnega zavoda za poslovanje s tržišči vzhodne Evrope.
Po Novem glasu
NA MEDNARODNEM NATEČAJU za poezijo Pablo Neruda v Trstu je žirija prisodila prvo nagrado Juriju Paljku, časnikarju tednika Novega glasa. Natečaja se je udeležilo okoli dvesto ustvarjalcev, med njimi največ italijanskih, španskih, hrvaških in slovenskih sodobnih pesnikov. Predstaviti so morali največ deset poezij v italijanščini oziroma v tujem jeziku s prevodom v ita-lijanščino. Paljk se je predstavil z izborom poezij iz knjige Nedorečenemu, ki je izšla lansko leto pi*i Goriški Mohorjevi družbi; prevode je pripravila prof. Jolka Milič.
0 položaju koroških Slovencev
Bukovčeva v teku z zaprekami
1997 Brigito Bukovec in Primožem Peterko. Na ta način želijo športniki, ki v teh dneh snemajo skladbo v novomeškem študiju, izraziti spoštovanje do dela in osebnosti Leona Štuklja, ki je pravi simbol olimpizma in pozitivnih življenskih nazorov.
LJUBLJANA - Najbolj znan športni objekt v Ljubljani in Sloveniji, dvorana Tivoli, bo v naslednjih letih deležna obnove in posodobitve. Potem ko je bila pred tremi leti obnovljena mala tivolska dvorana, je sedaj na vrsti še velika, ledena dvorana. Po prenovi, s katero bodo posodobili tribune, povečali število vrst sedežev in pridobili prostor za nove garderobe, bo velika dvorana namenjena tako hokejistom kot tudi košarkarjem. Celoten projekt prenove dvorane, ki naj bi se končal leta 2000, je vreden 735 milijonov tolarjev.
RUŠE - Strelsko društvo Franc Plesnik-Vuk je na osnovni šoli v Rušah pripravilo veliko mednarodno tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško, na katerem je sodelovalo 240 strelcev iz devetih držav. Za največje presenečenje tekmovanja je pos-
Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je 4. novembra na seji sprejela i/javo, v kateri so zapisali pričakovanje, da se bosta osrednji organizaciji slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem sposobni uskladiti pri oblikovanju skupnega zastopstva.
Prav o skupnem zastopstvu je bilo največ govora na sami seji, na kateri sta sodelovala tudi predsednika obeh krovnih organizacij koroških Slovencev Nanti Olip (Narodni svet koroških Slovencev) in Marjan Sturm (Zveza slovenskih organizacij). Oba predsednika sta sicer načeloma podprla zamisel o skupnem zastopstvu, a tudi tokrat nesoglasja o načinu, kako priti do skupnega zastopstva, ponovno niso bila presežena.
Predsednik komisije Marjan Schiffrer (SKD) je uvodoma poudaril, da se komisija ne bo vmešavala v politično delovanje koroških Slovencev, podpira pa zamisel o nadkrovni organizaciji koroških Slovencev, zlasti kar zadeva odnos manjšine tako do Avstrije in Slovenije. Gre za skupno
krbela domačinka Natalija Prednik, ki je zmagala med članicami, med drugim pa je premagala tudi svetovno prvakinjo Aranko Binder. Pri članih je najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec zasedel drugo mesto, zaostal je le z nekdanjim zmagovalcem svetovnega pokala Slovakom Goenci-jem.
zastopstvo in ne za politično poenotenje, je poudaril Schiffrer.
Marjan Sturm je dejal, da se ZSO zavzema za ustanovitev koordinacijskega odbora. Nanti Olip, ki je prav tako načeloma podprl skupno zastopstvo, je predlagal številčno enako zastopstvo obeh krovnih organizacij ter predstavnikov stroke, združenih v gremij.
Na seji je beseda tekla tudi o financiranju manjšinskih organizacij. Komisija je sicer ugotavlja, da se dosedanji način finančne podpore ni izkazal za najbolj uspešnega, saj se ne veča znanje slovenskega jezika, ne narašča zanimanje za slovenstvo, večajo se ideloške razlike in politični konflikti ter obtoževanja med posameznimi organizacijami.
POPRAVEK
V	poročilo iz Miramara je treba popraviti kot pravilno ime ge. Metke Japelj Mihelič, ki je žena sedanjega predsednika Doma arh. Jureta Miheliča.
Prosimo za uvidevnost.
Osebne novice |
Smrti: Umrla je v Casanovi Štefanija Hren roj. Čuk (77), v Mendozi pa Karolina Zorko Kralj (96).
Naj počivata v miru!
^tnqniiiatirigci;
ESLOVENIA LIBRE
Maii oglasi
TURIZEM
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N“ 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - TeL/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uradrje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Nova pisarija ali laž iz udobja
Prosto po Prešernu
Spomenka:
„Da zdaj, ko že na Kranjskem vsak polit’ko
zganja,
resnice svoje že vsak šušmar daje med
ljudi,
ta v laži, oni v sprava se slepari, -
jaz tudi v trop, - ki se poti in trudi, da v brazde podorje zgodovino se vriniti želim, se mi ne čudi.
Prijatelj, uči mene pisarije kako in kty, da Kranjcem se pove, da vid’jo past demokracije”.
Milan:
„Ak’ moj pisar so postati žeije tvoje, moj partijski uk poslušaj in zastopi, zapiši nevidno ga v možgane svoje!
Ak hočeš kty veljati v starem tropi, resnice brani se kot Gaber križa, da kos boš temu, se v Kidriča potopi.
Razmišljanja naj bodo dejstev naga, zgodovino nič ne vprašaj, piš’ po sili, ljudem neukim smer partijska bo draga.
Češ biti v kranjskih pamfletaijev števili, debelo, revolucionar no jo zarobi, vsi bomo tvojo čast na glas trobili;
Ponovitev Molierove veseloigre
„ŽLAHTNI MEŠČAN11
v režiji Dominika Oblaka bo v nedeljo, 15. novembra, ob 17. uri na Slovenski pristavi v Castelarju
Vstopnina: $ 2.-	Vsi	lepo	vabljeni!
KDOR NE HRANI KRAJCARJEV, NE ŠTEJE CEKINOV
Tako pravi slovenski pregovor, mi pa vam svetujemo:
Denar varno in donosno naložite v SLOGI, svoje nakupe pa opravite z mednarodno kreditno kartico
MASTER CARD - CARTA SLOGA
Z njo dobite brezplačno zavarovalno kartico MASTER ASSIST Če kaj veljate, jo imate!
Telefon za vas:: 656-6565
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
Slovensko-latinskoameriška trgovska zbornica
Srečanje podjetnikov
Ob obisku 22 članske delegacije Gospodarske zbornice Slovenije. Pregled možnosti gospodarske izmenjave. Zakuska in razgovor. Priložnost tržnih dogovorov z zastopniki slovenskih podjetij.
Torek, 17. novembra ob 20.30 v Slomškovem domu.
Prijave do petka 13. do 18. ure na tel. 636-0841 (Tone Mizerit) in 656-6565 (Marjan Loboda)
Mrzel tuš za Ljubljano
Tržaški dnevnik II Piccolo, ki redno spremlja položaj Slovenije, dne 6. novembra povzema in komentira poročilo Evropske komisije o prizadevanjih Slovenije za članstvo v Evropski zvezi.
Slovenija je sedaj zadnja v dirki za vključitev v EZ, oblekla je „čmo majico" pravi članek. Težka obsodba je padla na vodstvo v Ljubljani s strani nepopustljivega komisarja za zunanje zadeve Hansa van den Broeka. Evropski komisarje zatrdil, da prehodna obdobja ne morejo biti izgovor za nedelo, zato grozi, da z zakoni, ki jih vlada v Ljubljani pripravlja za zaščito nepremičninskih dobrin pred nakupom tujcev, ne bo nič.
Prav zato namerava opozicija na prihodnji seji parlamenta, na kateri nuj bi se ukvarjali s tem vprašanjem, od vlade zahtevati, naj prevzame vso odgovornost za ukrepe, ki jih bo sprejela, in ki bi lahko sprožili cenzuro s strani Brusna. Suj je končno odgovorna za prihodnost in politiko Slovenije v prvi vrsti vlada, ne pa parlament.
Kdo je kriv?
Razlog, da Slovenija še ni uvedla davka na dodano vrednost, da pokojninski sistem ni reformiran, da velike državne banke niso privatizirane, da se proračunski denar pretaka na neobičajne načine, je v resnici skrit v vladni palači, na vrhu katere so šefi koalicijskih strank še niso zmenili, kaj bi radi in kako bi bilo najboljše. In ne zaradi neuspešnih opozicijskih poskusov obtožiti opozicijo.
Vladno prelaganje odgovornosti za kritike iz EZ na opozicijo je tik pred lokalnimi volitvami razumljivo v propagandnem smislu. A državo vodi skupina strank, ki ima v parlamentu večino, v vladnem poslopju pa številne dobro plačane ministre, državne sekretarje in svetovalce, in bi lahko in prav morala to uporabiti za dobro delovanje..
Premierov poziv političnim strankam, da bi se poskusili dogovoriti, kaj je v naslednjih dveh letih do volitev nujno naglo izpeljati, razumemo kot izraz stiske, ker se v koaliciji ne morejo zediniti, kar bi se morali. Bolj pesimistično pa - kot še en poskus preložiti na vse odgovornost za tisto, kar mora premier, ko se je odločil za najvišji položaj, prevzeti nase.
Večer, Maribor, 9. novembra
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaecion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
TARIFA REDUCIDA
Concesion N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p«š° pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1®® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralij3* Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljal# z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
(^Čeke na ime „Eslovenia Libre“~)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO SM*
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 307-1044 - Far: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Obvestila
PETEK, 13. novembra: do 15. novembra duhovne vaje ** može; vodi msgr V. Kobal
NEDELJA, 15. novrembra: Posprava Slovenskega dne v NašeI1' domu v San Justu. Zahvalna maša in kosil0. Ponovitev veseloigre Žlahtni n*6’ ščan v režiji Dominika Oblaka, na Slovenk ki pristavi v Castelarju ob 17. uri. TOREK, 17. novembra:
Srečanje podjetnikov, ki ga organi21 ra Slovensko latinskoameriška trgovsi® zbornica bo ob 20.15 uri v Slomškove111 domu.
ČETRTEK, 19. novembra:
Redni sestanek sanmartinske I^e žena-mati ob 18.30 uri.
Seja Medorganizacijskega sveta 0
20. uri v Slovenski hiši. Na sporedu pripril va okvirnega programa prireditev za let° 1999.
SOBOTA, 21. novembra:
Duhovna obnova za žene; vodi msl?' V. Kobal v Slovenski hiši.
NEDELJA, 22. novembra:
Duhovna obnova za može; vodi r V. Kobal v Slovenski hiši.
SOBOTA, 28. novembra:	v	,
Zaključna prireditev Srednje®0
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 10. novembra 1998	
1 dolar	159,84 SIT tolarjev
1 marka	95,19 SIT tolarjev
100 lir	9,62 SIT tolarjev
Ak’ gošne znaš vezati otrobi, nov Edvard k sebi vlekla boš Slovence, in mrtev vsak se obme v svojem grobi!
Da udbomafija zaklad ti svoj odklene, naprej napadaj Janšo, može cerkvene, še pet let del^j zmedo v prid za mene!”
(posredoval Vinko Levstik)
t
Pridi, zvesti služabnik v veselje svojega Gospoda
Sporočamo, da je 28. oktobra zaspal v Gospodu, v starosti 82 let, duhovnik
Franc Grom
Zahvaljujemo se vsem številnim argentinskim in slovenskim duhovnikom 20 somaševanje pri pogrebni slovesnosti v njegovi cerkvi in vsem, ki so ga kropili i*> spremljali na zadnji poti.
Zalivala tudi domu sv. Vincencija v Lanusu.
Hotepjski in Čuruški sovaščan*
Hotedršica, Loma Hermosa