TRST, četrtek 14. julija 1955 Leto XI. - Št. 165 (3094) PRir.DRSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina platana T gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 M. «, III. nad, — TELEFON »3-818 IN »4-838 — Roitni predal. 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2* — J'»l, NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 »n. »t. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo trtaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založoa Slovenije, opraviti 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico Ml.. Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, teko« račun pri Komunalni banki v Ljubljani 80 . kB - 1 - *-375 - Izdaja založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Tr* Segni je predložil parlamenta prograi ki ge bistveno ne razlikuje ed Scelbovega Nov pa je bil govor predsednika vlade po spravljivem Ionu brez polemičnih nor-Trajanje nove vlade bo odvisna od lega, ali se bo v nasprolju s Scelbovo resno lolila izvajanja svojih obljub in ali bo kos kvarnemu vplivu gosp. desnice (Od našega dopisnika) S®M, 13. — Segni se je da-predstavil parlamentu, u-•berjeno in pomirljivo, ne polemično, kot mnogi njegovi Pfedniki Del opozicije je to •tejstvo ž« ugodno komenti-,ab V Segnijevem programjem govoru, ki sloni sicer na kom govoru, znanem štiristranskem promisu in ne prinaša ničesar novega, ni bilo niti ene Dulemične besede, Dvorana na Montecitoriu. kjer se je seja začela ob 16.30, J® bila dokaj polna, vendar ne nabita. Navzoči so bili skoraj vsi poslanci, vsi člani v'*de, ministri in podtajniki (mnogi med temi niso dobili prostora v vladni klopi m so šli sedet na svoje poslanske sedeže), polna je bi-la tribuna za tisk in central-n* tribune za občinstvo, prejšnja praznina pa je zijala ^ diplomatski loži in v tri-buni za oblasti. Po uvodnih formalnostih, **d katere spada tudi čita-nJe seznama ministrov in Podtajnikov, je ob 16.50 do-oil besedo Segni in prečital Programsko izjavo svoje vlade. Segni je začel s trditvijo, 0a sloni njegov program na osnovnih interesih italijanske-Sa ljudstva in na trdnih moralnih in pravnih temeljih. ^er je osnova vsake družbe-Oo ureditve pravo, namerava vlada, kolikor spada v njeno Pristojnost, spopolniti pravno Preditev republike, zlasti z lzvajanjem ustave, začenši z P5tavnim sodiščem. Vlada se zavzela tudi za revizijo lzr*dne zakonodaje ter zako-na o javni varnosti in ho nadaljevala s proučevanjem re-°rme zakonika o kazenskem Postanku. PoTiift^* nak*ohjen® izP°' mi 1 aenata z neizvoljeni- bo Se”*torji in pričakuje, kaj PreH ‘1® komisija, ki ji ‘akoSh<1Uje De Nicola' Prav nove PosPešila proučevanje timi 83 zakona za volitve v kmainSk° zbornit° ‘er b0 noy u Predložila parlamentu ve .Z*'con z.a občinske volit- t-’ 1 bo odpravil »apparen- žal ente* ih se bo bolj pribli- Proporcionalnemu sistemu. h0 a.° i* Segni poudaril, da čel sicer spoštovala na- j; 0 Popolne enakosti držav-bon°v Pred zakonom, da pa a® nepristranskim izvajalo;;* zakonskih določil od-0 hranila demokratične ■Un°ve)) Nato ,e Sejsn. v drž U v*ade pozdravil vse da 3Vne Uslužbence in dejal. b> Vi v'acia zavzela, da boliii j niihovi Pogoji čim k„ ,, ’ o® bo nadaljevala delo zak 0Ve vlade v skladu z b0 °n°m o pooblastilu in da slti pre<*vsem izdelala zakon-lliti .0® o Poenotenju plač. novljen bo vrhovni svet •lavno upravo. 'histrski predsednik je na- ie država*' ° • Š°U' dejal’ da tih # zanj0 v zadnjih le- e dajala ogromna sred- polov (toda na osnovi zakonskega osnutka liberalca Bozzi-ja) in bo skrbela za stabilnost denarja. Pač pa zahteva proračun zelo atroge kriterije, ker izkazuje prehud primanjkljaj in je pretiran v primerjavi z narodnim dohodkom. Vlada usvaja proračun, ki ga je izdelala Scelbova vlada, pridržuje pa si pravico do nekaterih sprememb. Zaradi nekaterih neodložljivih izdatkov (tu je Segni omenil izredne potrebe Sardinije) bo potrebno varčevanje na nekaterih drugih področjih. Odpravljanje brezposelnosti bo ena izmed glavnih nalog vlade. Vlada namerava nadaljevati 7. delom za reorganizacijo davčnega sistema in se bo zavzela, da bi poslanska zbornica čim-prej izglasovala Tremellonijev davčni zakon. Na zunanjetrgovinskem področju se bo vlada zavzemala za povečanje izvoza in nevidnih valutnih dohodkov, zlasti iz. turizma: skrbela bo za produktivno nalaganje kapitala na jugu dežele in na ostalih zaostalih področjih. Vprašanja IRI, je dejal Segni, ni mogoče rešiti ločeno, temveč je potrebna koordinacija ukrepov in politike glede vseh državnih podejtij, da bi ta resnično postala orodje gospodarske politike. Za to bo potrebnih več faz. med katerimi bo prva ustanovitev ministrstva za državni erar in državne udeležbe v gospodarstvu. O petrolejskem vprašanju je Segni dejal, da bi bilo treba čimprej odobriti ustrezni zakon s popravki, ki jih bo predlagala vlada, da bi «razvila proizvodnjo in zaščitila javni interes, ne da bi zavirala zasebno pobudo«: dokler zakon ne bo odobren, se nove koncesije ne bodo izdajale. Na področju zemljiških pogodb je Segni ponovil vsebino štiristranskega kompromisa, ki podaljšuje pogodbeno dobo z. zameno za ukinitev odškodnine ob odpovedi. Glede teg bo vlada predložila parlamentu svoj zakonski načrt, prav tako tudi zakonski načrt o raztegnitvi agrarne reforme na druga področja. Seg.ii je tudi obljubil, da bo vlada skrbela za gradnjo ljudskih hiš in zatirala špekulacijo s stav-bišči. Končno je Segni omenil še nekatera druga vprašanja in dejal: »Ne pozabljamo tudi na probleme tržaškega mesta, ki mu pošiljam najtopiejše pozdrave«. Kot dve zelo važni vprašanji je poudaril izdelavo pravilnika o splošni organizaciji vlade in ureditev zakonite obveznosti splošnih delovnih pogojev. Ko je Segni, ki so ga pri vstopu v dvorani poshinskc zbornice in senata parlamen- slanska skupina PSI se je sestala takoj po zaključku seje in poverila poslancem De Mar-linu, Sampietru in Nenniju nalogo, da med debato »utemeljijo opozicijo skupine proti vladni formuli in proti kompromisu, ki ga je štiristranski sistem vsilil glede socialnih zakonov in ki je razočaral pričakovanje ljudstva«. Nadalje tarči, tudi demokristjamki. ze- I pa ugotavlja resolucija poslan- lo mlačno pozdravili, končal je bilo nekaj ploskanja v centralnih sektorjih. Prevladoval pa je splošen občutek, ki je razširjen v rimskih političnih krogih že ves čas sestavljanja vlade, da ne gre za novo vlado, ki bi ji bilo usojeno dolgo življenje in delo. Dejansko se Segnijev program — razen tona, ki je bistveno drugačen — ne razlikuje od Scelbovega. in tudi sile, ki sestavljajo vlado, SO iste. Zato je težko videti, kako bi se mogel Segni izogniti tistim težavam. ki so omajale in vrgle Scelbovo vlado, pri čemer na splošno pripisujejo Scelbi večjo spretnost v manevriranju In uporabljanju najrazličnejših sredstev za obstanek na krmilu. Pač pa je gotovo, da bo Segni dobil zaupnico, in zelo verjetno je, da se bo obdržal čez poletje. V političnih krogih pa ne gledajo samo na program, temveč predvsem na to, kar je Scelba obljubil izvesti, pa je potem pustil ob strani. Ce se bo nasprotno Segni resno lotil izvajanja svojih obljub, zlasti glede dejanske enakosti vseh državljanov pred zakonom (opozicija je dolžila Scel-bo številnih diskriminacij), glede nadaljnjega izvajanja davčne reforme, glede petrolejskih koncesij, odpravljanja brezposelnosti itd., bo vendarle storjen znaten korak naprej. Obenem pa se bodo gotovo pojavile iste težave, izhajajoče iz vpliva gospodarske desnice, ki so na primer povzročile, da sta bila iz vlade izločena Tremel-loni (avtor davčne reforme) in Villabruna (ki se je upiral izdajanju petrolejskih koncesij, dokler parlament ne odobri novega zakona). Pravzaprav bo trajanje Segnijeve vlade odvisno prav od tega, koliko bo kos tem težavam in kvarnim vplivom. Rečemo lahko, da gleda v tem smislu na vlado tudi leva opozicija, vsaj socialistična. Po- ske skupine PSI »spravljivi ton izjav predsednika vlade, brez nadutosti in ekstremizma prejšnje vlade«, in pravi, da »zagotovila o popolni nepri-stranosti uprave« pomenijo »obveznost, da se konča vsakršna diskriminacija«. Po Segnijevem govoru v senatu pa sta se sestali senatorski skupini PSI in KPI, ki da- nes še nista izčrpali diskusije. Sestalo se j« tudi vodstvo de-mokristjanske poslanske skupine, ki je med drugim sklenilo, da bodo volitve novega predsednika skupine (dosedanji predsednik Moro je postal minister) po izglasovanju zaupnice vladi. Na sestanku predsednikov poslanskih skupin s predsednikom zbornice Leonom je bilo sklenjeno, da bo število govornikov med debato o vladni programski izjavi omejeno in da se mera debata končati do sobote zvečer, tako da bo v ponedeljek Segni lahko odgovoril, popoldne pa bi bilo glasovanje o zaupnici. V torek bo torej o vladni izjavi lahko že začel razpravljati senat. A. P. Grški kralj septembra i Beogradu ATENE, — Poročilo grške kraljeve hiše javlja, da bosta grški kralj in kraljica prišla na uraden obisk v Jugoslavijo septembra, da vrneta obisk, ki ga je lansko leto napravil maršal Tito v Grčiji. Gen. Zdenko Ulepič pri maršalu Zukovu BEOGRAD, 13. — Danes popoldne se je vrnila iz Moskve delegacija jugoslovanskega vojnega letalstva pod vodstvom gen. podpolkovnika Zdenka Ulepfča. Od jugoslovanske delegacije sta se na. letališču v Moskvi med drugim poslovila povelj nitk sovjetskega letalstva maršal 2igarjev‘in armadni general Antonov. Pred odhodom sta vodja delegacije Zdenko Ulepič in general Lazarevič obiskala obrambnega Triumfalen sprejem Nehruju ob njegovem povratku v Indijo Nehru se je z Edenom rozgovarjal o morebitni konferenci za Daljni vzhod, ki naj bi sledila ženevski konferenci NOVI DELHI, 13, — Indijski ministrski predsednik Nehru je danes prispel z letalom v Novi Delhi. Priredili so mu triumfalen sprejem. Listi so že včeraj pozvali prebivalstvo, naj se danes zbere na delhijskem letališču in so poudarjali, da pomeni Nehru-jevo potovanje uveljavitev indijske zunanje politike na svetu, uspešen prispevek sodelovanju ter da je potrdilo spoštovanja in ljubezni mnogih narodov do Indije in njenega voditelja. Kakor poroča agencija United Press, se je iz indijskih krogov izvedelo, da bodo na ženevski konferenci verjetno razpravljali tudi o možnosti ministra maršala Zukova. Ju- nove konference velesil, ki bi goslovanska delegacija, ki se bila posvečena Daljnemu vzh je udeležila dneva sovjetskega letalstva, je med trinajst-dnevnim bivanjem v Moskvi obiskala razne osebnosti, muzeje in ustanove. du. Dodaja se, da sta o tem izrecno govorila predsednik britanske vlade Eden in predsednik indijske vlade Nehru. Nehru je ‘izjavil, da je bil FRANCOSKA VLADA JE ODOBRILA FAUROVE PREDLOGE ZA ŽENEVO Namesto oboroževalne tekme sklad za razvoj zaostalih dežel V sklad naj bi se stekala sredstva, ki bi jih velesile prihranile s sporazumom o omejitvi oborožitve - Dulles svari ob odhodu iz Washingtona, da od Ženeve ni pričakovati velikih rezultatov, temveč samo začetek nadaljnjih pogajanj eden od smotrov njegovega i Dekret o sklicanju kongresa je potovanja ustvariti ugodno o-i podpisal prvi tajnik Nikite zračje za sploeno proučitev azijskih vprašanj na konferenci zunanjih ministrov. Poudaril je, da je na bandunški konferenci kitajski ministrski predsednik Cuenlaj izrekel pripravljenost sestati se z ameriškim državnim tajnikom Dullesom in se z njim raz-govarjati o vprašanju For-moze. Predsednik britanske vlade Eden je v zvezi z morebitnim sklicanjem te konference izjavil, da se ta ne bi smela omejiti samo na vprašanje Formoze, kakor je predlagal Cuenlaj, pač pa bi si morala prizadevati, da najde stalno rešitev korejskega vprašanja. Oba ministrska predsednika sta izrazila zaskrbljenost glede sestanka med predstavniki Severnega in Južnega Vietnama, ki bi moral biti 2J. julija in na katerem bi merah, govoriti o pripravah za splošne volitve v Vietnamu v smislu sklepov ženevske konference. Kakor je znano, ni predsednik južnovietnainske vlade Diem naklonjen tem razgovorom. Angleški zunanji minister MacMillan je posredoval pri Dullesu, naj Divina prepriča, da menja svoje stališče. Eden in Nehru sta govorila tudi o sedanjem položaju v Laosu in Nehru je zaprosil Edena, da bi o tem govoril v Ženevi s sovjetskim zunanjim ministrom. Hruščev. Dekret o sklicanju kongresa določa tudi dnevni red. ki je: 1.. Poročilo o delovanju centralnega komiteja po 19. kongresu. Poročevalec Nikita Hruščev. 2. Poročilo centralne verifikacijske komisije. 3. Direktive 20. kongresa za šerti petletni načrt o razvoju sovjetskega gospodarstva (1956— 1960). Poročevalec maršal Bulganin. Centralni komite KP javlja tudi, da je bil peti petletni načrt zaključen 1. maja. t.j. sedem mesecev pred določanim rokom. Oveta Hobby odstopila WASHINGTON, 13. — Predsednik Eisenhower je danes sporočil, da je državna tajni-' ca za zdravstvd gospa Oveta Culp Hobby odstopila. Od‘top velja od 1. avgusta dalje. Njeno mesto bo prevzel sedanji podtajnik v zakladnem tajništvu Marion B. Folson. Gospa Hobbv je drugi član Eisenhovverjeve vladp. ki je odstopil. Prvi je odstopil Mar. tin Durkin, ki je bil minister za delo. Odstopil je septembra 1953 zaradi nasprotij z ostalimi člani vlade v zvezi z zakonodajo o delu. WASHINGTON. 13. — Ameriški državni tajnik John Poster Dulles se je danes popoldne z letalom odpeljal iz Washingtona v Pariz. Pred odhodom se je Dulles še enkrat kratko posvetoval s predsednikom Eisenhoiver-jem. Razgovoru so prisostvovali tudi državni podtajnik za evropske zadeve Livingstone Merchant, svetnik v državnem tajništvu Douglas Mac Arthur, svetovalec Bele hiše za vprašanja državne varnosti Dillon Anderson, svetovalec Bele hiše za »psihološko vojno« Nelson Rockefeller ter polk. Andrevv Goodpaster, ki skrbi za zvezo med Belo hišo in Pentagonom, Z Dullesom so se odpeljali v Pariz svetovalec Bele hiše za vprašanja razorožitve Harold Stassen ter Livingstone Merchant, MacArhtur in Anderson Od Dullesa se je na letališču poslovilo več diplomatskih predstavnikov. Pred odhodom je dal Dul- les novinarjem nekaj izjav. katerih je predvsem opozoril na razne sestanke, ki jih bo imel v Parizu, preden bo odpotoval v Ženevo. Pred-sem je omenil, da bo v soboto sestanek atlantskega svetu ki je «zelo zainteresiran na nekaterih vprašanjih,, ki bodo verjetno načeta v ha vi, zlasti na vprašanj‘ja zvezi z nemšlco zvezn va publiko, ki je članica »tva ln obljubil, da bo vla- Jules Moch o nalogah Socialistične internacionale Keneviiki konferenci morajo tilediti drugi »entanki Osrednje vpraSanJe v Ženevi naj bi bila razorožitev da v ... res. naiširših možnih mejah bje. n na^e‘a šolsko vprašala r’° bo skrbela tudi N b°rožene sile. r°čiu zunanieP°l‘“čnem pod-*ledn- ®ef>ni poudaril nartih osnoVna načela, po ka-vlad -SC k° ravnala njegova hje v ®^esPremenjeno zaupa-laii ldeal združene Evrope. štv anje v atlantsko zavezni- JevainUPan;'e'. da se bo P°mir-v rt» ? Politika konkretizirala ru» Zlasti Bi poudarjal združeva- »1 im r°Pe in dejal, da se nje-ipj. . *s> krijejo z italijanski- čla’„S.<‘ 0lj pa Podčrtal, da je •hstvo v NATO glavni steke ' a‘ljanske zunanje politi-t*‘. Italija s. • J*.,1'0 s,0ni samo na atlant- 1 T* i • - r ‘rajnr “ ,0d'’ da 'ahko mir šuhTV zavezništvu. ki da olaj-Pa jP0fn,rievan.1e v svetu. Pac Italija želi, da bi se kma tvj n°KSe«p' *P< «.j “Orožitve in «ad sporazum o omeji-nadzorst.vu sko J1,10' 'n Pozdravlja ženev- štoval“nfPrenC°' VlRda bo SP°-obv« Vse svoje mednarodne “veznosti. je °,darska Politika vlade, treh glavnih^' larnent dokumentih: par-Se'nost*rna ,anke,a ° brezpo-o berti ’ P Trlamentarna anketa Vanonii«V tn desetletni dovolT načrt’ V lem okviru Iniciativo Pr0S’Ora *" zasabno in prlt-r°' ne P® ‘udi za lahke Predsednik ?°biČke' dodaI za nrivi k:Vlade’ P« ‘udi ne b*.nprsa k; -ai hT ^ »Protno “ mr,ra n“- država intervenirati s, -.......■* koa 5alale»°di V*tda ,e bo ukvar-‘PHoiranjem mono- veK LONDON, 13. — Danes zjutraj se je nadaljevalo delo 4. kongresa Socialistične internacionale. Prvi je govoril francoski stalni delegat v pododboru OZN za razorožitev Jules Moch. Moch je predvsem poudaril velik napredek, ki je bil dosežen na področju orožja o množičnem uničevanju, in je dejal, da bi zadostovalo kakih 15 termonuklearnih bomb. da praktično uničijo vse francosko prebivalstvo. Podal je nato pregled o pogajanjih v pododboru OZN za razorožitev ter je omenil sovjetski načrt in nasprotja, ki še obstajajo med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo. Poudaril pa je ze dosežen sporazum o nekaterih točkah in o sovjetskih koncesijah. Govornik je zatem izjavil, da ne bi smeli preveč razpravljati o .spremembi sovjetskega stališča, in je glede ženevske konfrence izjavil, da bi mora. la Socialistična internacionala poudariti med drugim, da Ženeva ne sme biti zadnja mol nost. pač pa da ji morajo slediti drugi sestanki na različni ravni, naj se ne načenja vprašanje svobodnih volitev v državah pod sovjetskim nadzorstvom in naj se poudari, da mora vprašanje razorožitve br ti osrednje vprašanje na konferenci ter naj se štirje veliki sporazumejo za nadaljevanje dela pododbora za razorožitev v Londontf. O Nemčiji je Moch izjavil da je mogoče to vprašanje rešiti samo v okviru pogodbe za razorožitev in da ne bodo Sovjeti nikoli privolili v združitev Nemčije ki bi bila oborožena in vključena v NATO. , Govornik j« dalje izjavil, da načelo demilitariziranega področja v Evropi, ki bi se raztezalo od Švedske do Albanije, nima več nobenega pomena v dobi, kakršna je naša, ko obstaja termonuklearno orožje. Prav tako ne bi imela nobenega pomena ustanovitev mednarodne vojske pod glavnim štabom Varnostnega sveta OZN zaradi veta, ki obstaja v tem svetu. Edina pot. ki lahko pripelje do miru, je zaključil Moch. je pot pogajanj o glavnih spornih vprašanjih skupno s pogajanji o razorožitvi. Ben Jnsef odklanja sporazum o Tuniziji KAIRO, 13. — Glavni tajnik stranke Neodestur Šalah Ben Jus-ef je v izjavi, ki jo je podal novinarjem, ponovno obsodil sklenitev francosko-tunizijskih sporazumov ter je dejal, da namerava te sporazume obsoditi kot nevarne in »take, ki lahko nepopravljivo kompromitirajo bodočnost Tunizije- to pa zaradi njihovega bistva samega in ne zaradi morebitnega njih slabega izva. janja«. Ben Jusef je izjavil tudi, da je do sporazumov prišlo samo zaradi tega. ker so tuni-zijski predstavniki pristali na važne koncesije, ki jemljejo notranji avtonomiji Tunizije sleherno bistvo. Kar se tiče Maroka, pa je generalni rezident Grandval včeraj odredil odstavitev velikega števila visokih upravnih funkcionarjev ter nekaterih funkcionarjev v glavnem tajništvu protektorata. Skoraj vse odstavljene osebnosti eo bile na sedanjih mestih več časa. Imenovanje novih funkcionarjev bo rezidentu omo. gočilo, da bolj učinkovito izvaja svojo novo politiko. Medtem se je razgovarjal z mara-keškim pašo El Glauijem. O-pazovalci so mnenja, da sta verjetno govorila o dinastij-skem vprašanju ter o programu političnih in upravnih reform, ki jih rezident namerava začeti. Grandval se je udeležil tudi .‘-estanka glavnih osebnosti raznih področij, na katerem so razpravljali o vprašanjih notranje varnosti. Bojijo se. de. se bo položaj poslabšal v avgustu, ko je obletnica odsta vitve sultana Ben Jusefa. Na obmejnem področju s Špan skim Marokom in z Alžirom so že uvedli policijsko uro V Maroku je za sedaj rela tivno mirno, v Alžiru pa >'e nadaljujejo akcije upornikov V zadnjih 24 urah je bilo 12 oseb ubitih. rsua oeiuma obiskala Poljsko BEOGRAD, 13. — Predsinoč-njim se je vrnila v Beograd jugoslovanska gospodarska de legacija, ki je na poziv polj ske vlade obiskala Poljsko Delegacija je med bivanjem na Poljskem obiskala velese jem v Poznanju ter več industrijskih središč in drugih mest. Vodja delegacije Nikola Minčev je ob prihodu v Beograd izjavil, da se je delegacija razguvarjala s poljskimi funkcionarji o medsebojni trgovinski izmenjavi in ugotovila, da obstajajo pogoji za razširitev te izmenjave. iv svojim nedavnim potovanjem v ZDA ob proslavi desete obletnice OZN. Predsednik francoske vlade Edgar Faure je danes priredil tiskovno konferenco, katere se je udeležilo veliko število novinarjev. Govoril je predvsem o delu ženevske konference in je poudaril vlogo, ki jo bo Francija morala na tej konferenci imeti. Omenil je, da je popustitev nape- j- - vy0 - - “■P- Dulles je nadaljeval, m,,'s tosti v zadnjih mesecih, če- stajajo vsi razlogi 7 a - *Q,.-nje, da vse tri zahodne ile enako gledajo na vprašanja, ki bodo prišla na vrsto Ženevi in glede namenov konference«. Ti nameni naj bi bili »v ugotavljanju problemov. ki jih bo treba v prihodnje proučevati, in v sporazumu o mednarodnih procedurah za iskanje rešitve«. Ženevska konferenca, je dejal Dulles, bo začetek in ne konec, zaradi tega od nje ni treba pričakovati velikih sklepov o osnovnih vprašanjih, pač pa je treba upati, da bo prispevala k naporom za ohranitev- in utrditev miru. V petek se bo odpeljal, v Evropo predsednik Eisenho-wer. Predstavnik Bele hiše je sporočil, da bodo uporabili posebna letala in ladje ::a zagotovitev varnosti predsednikovega potovanja čez A-tlantski ocean. Vzdolž vse poti bodo razmeščene meteorološke opazovalne ladje in amfibijska letala. Medtem je v Parizu fran coska vlada, ki se je sestala pod predsedstvom predsedni ka republike Cotyja, odobrila predloge, ki jih namerava predsednik vlade Faure pred ložiti med ženevsko konferenco. Predlogi, gj jjh je Fau. re kasneje prikazal na tiskovni konferenci, se tičejo omejitve oborožitve in ustanovitve posebnega sklada za raz-voj zaoslalih področij sveta. Med sejo vlade je zunanji prav je sedaj samo delna, zadostovala, da vlije večje zaupanje svetovni javnosti. »Pozivam narode štirih velesil, ki bodo zastopane prihodnji teden v Ženevi, je dejal dalje Faure, naj se zavedajo važnosti tega sestanka in naj s svojo skupno voljo po miru podprejo državnike, ki f* bodo trudili, da uresničijo to voljo«. Faure je nato navedel nekatera načela, po katerih naj bi ce po njegovem mnenju delegati na ženevski konferenc ravnali; skušajo naj gledati v prihodnost in ne v preteklost; načenjajo naj vpraša nja z bolj vzvišenega stališča in v perspektivi celote, ker gre za konferenco »na višji ravni«; zavedajo naj se dejstva, da se rešitve ne porajajo vedno iz odnosov sile pač pa bolj pogostoma iz zbliževanja volje, kar terja med-f-ebojno razumevanje. Poudaril je nato, da bodo napori Francije v Ženevi konstruktivni in nesebični, ter je nato navedel najvažnejše točke ženevske konference, ki so. nemško vprašanje, ustvaritev sistema varnosti in razorožitev. O Nemčiji je Faure izjavil, da bi se to vprašanje n-.nogo laže rešilo, zlasti stališča združitve, če bi uspeli konkretno zaščititi evropsko varnost, kar bi se laže uresničilo, če bi bila mogoča splošna, istočasna, dejanska in nadzorovana razorožitev. Poudaril je nato nujnost iz- pravijo do tega. da obnovijo svoje poizkuse za razorožitev, to pa tudi zaradi tega, ker omejitev oborožitve lahko privede do izboljšanja življenjskih pogojev človeštva. Faure je dejal: »Usmeriti neproduktivne izdatke v produktivne izdatke je težko v ožjem okviru ene države, ker razvoj varnosti n>i odvisen od te države. To pa se lahko omogoči s skupno voljo, ki naj zmanjša ceno varnosti.« Zatem je Faure omenil novi francoski načrt, na podlagi katerega naj bi »štirje veliki« ustanovili štiristranski sklad (dostopen vsem), ki naj bi se uporabljal »ne več v uničevalne, brezplodne in negativne namene, pač pa v plemenite socialne in pozitivne podvige«. »Štirje veliki, je zaključil Faure, bi se morali združiti, da zmanjšajo svoje izdatke v zvezi z varnostjo in da tako prihranjena sredstva uporabijo za razvoj nezadostno razvitih dežel ali področij v avetu ter za izboljšanje življenjskih pogojev bolj zaosta lih narodov.« HoSiminhovi razgovori z Bulganinom MOSKVA, 13. — Moskovski radio javlja, da se je severno-vietnamski predsednik Hosi-minh razgovarjal z ministrskim predsednikom Bulganinom. Sklicanje kongresa KP Sovjetske zveze MOSKVA. 13. Agencija Tass javlja, da je bil 20. kongres KP ZSSR sklican za 14. februarja 1956. Oveta Culp Hobby Komentarji in pojasnila k sovjetski izjavi o Nemčiji Velebit pri MacMillanu LONDON, 13.,— jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Vladimir Velebit je obiskal danes britanskega zunanjega ministra MacMillana pred njegovim odhodom na ž.enevsko konferenco. minister Pinay poročal o raz-1 rečnih naporov za razorožitev govorih, ki jih je imel v San | ter je priporočal narodom, Franciscu in New Yorku med I naj podprejo vlade in jih pri- Uradna napoved Sahovega obiska v Moskvi TEHERAN. 13. — V Teheranu uradno potrjujejo, da je iranski šah sprejel vabilo, naj bi prišel v Moskvo kot gost sovjetske vlade. Ni bil pa še določen dan njegovega potovanja. Vabilo mu je izročil osebno sovjetski poslanik Lav-rentijev 26. junija, ko se je vrnil s počitnic v Moskvi. Sah bo pozneje sporočil dan potovanje in trajanje bivanja v Sovjetski zvezi. Vabilo je šahu poklal predsednik vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilov. Ciprska delegacija v Ženevi da obrazloži zahteve prebivalstva Predstavnik Foreign Officea zanikuje možnost, da bi zahodni velesile v Ženevi zavzele isto stališče kot lani v Berlinu Nesoglasja med MaKariosom in grško vlado glede pritožbe na OZN • Izjave Stefanopulosa ATENE, 13. —- Atenska a-gencija javlja, da je grški zunanji minister Stefanopulos po sinočnjem razgovoru s ciprskim nadškofom Makario-som izjavil sledeče; «Se vedno se proučuje..vprašanje pritožbe na: OZN glede pravice ciprskega prebivalstva do sa-moodločanja. Glede glavnih vprašanj smo med razgovori dosegli soglasnost«. Stefanopulos pa je imel še prej razgovore tudi z ameriškim, angleškim in turškim veleposlanikom v Atenah. Sodeč po uradnem poročilu, ki je bilo včeraj objavljeno, je nadškof Makarios pri razgovoru s Stefauopulosom vztrajal, naj se ciprsko vprašanje postavi na dnevni red letošnjega zasedanja glavne skupščine OZN ne glede na rezultate londonske tristranske konference o vzhodnem Sredozemlju in o Cipru. Stefanopulos je ciprskim delegatom izjavil, da grška vlada ne bo na londonskih razgovorih predlagala nobene ureditve ciprskega vprašanja, ki ne bi slonela na priznanju načela samoodločbe. Zdi se, da so nastala trenja med grško vlado in ciprskimi nacionalisti v zadevi zahteve, ki je bila naslovljena na OZN. Makarios je mnenja, da bo Grčija, če bo v Londonu dosežen uspeh, lahko še vedno umaknila svojo zahtevo v OZN. Danes pa sta v Ženevo prišla župana Famaguste in Lar-nake, ki imata nalogo, da sledita delu konference štirih in da ob tej priliki obrazložita, če bo mogoče, želje »vse-ciprskega kongresa«, ki je bil 18. junija. 2upana sta objavila skupno izjavo, v kateri izražata v imenu ciprskega prebivalstva upanje, da bo OZN v tem razdobju, ko se je zmanjšala mednarodna napetost, priznala ciprskemu prebivalstvu pravico do samoodločbe. Oba župana sta tudi kritizirala angleško ponudbo za sklicanje konference treh o Cipru. BONN, 13. — Zahodnonem-ška vlada je danes pod predsedstvom kanclerja Adenauerja in v navzočnosti predsednikov parlamentarnih skupin strank vladne koalicije razpravljala o sovjetski izjavi o Nemčiji, ki jo je včeraj ponoči razširila agencija TASS. Pričakujejo, da bo bonnsk.i vlada v kratkem uradno objavila svoje stališče. Voditelj socialdemokratske opozicije Ollenhauer pa je izjavil danes v govoru na IV. kongresu Socialistične internacionale. da vstop Zahodne Nemčije v NATO uničuje napore za nemško združitev m da združitve in svobode Nemčije pi mogoče doseči brez pristanka ZSSR. Ollenhauer ie nato zavrnil načrte o varnostnem paktu za Evropo, ki bi slonel na razdelitvi Nemčije, in dejal, da si brez nemške združitve hi mogoče zamisliti resnične pomiritve v Evropi. Predstavnik Foreign Officea pa je izjavil danes o izjavi agencije TASS. da »ne odgovarja resnici trditev, da bodo zahodne velesile prisilile Zahodno Nemčijo, naj se vključi v NATO«. Predstavnik je de.ial, da so zahodne države vedno trdile, da mora Zahodna Nemčija popolnoma svobodno odločati, komu se hoče pridružiti. Končno je predstavnik Foreign Officea dejal, da noče niti sprejeti namigovanja v sovjetski izjavi, da gredo zahodne velesile v 2enevo z namenom, da tam zavzamejo isto stališče, kot so ga zavzele v Berlinu. V francoskih diplomatskih krogih pravijo v tej zvezi, da se jim ne zdi pametno, začenjati tik pred ženevsko konferenco polemiko o sovjetski izjavi. Dodajajo pa, da ie kljub vsemu upati, da bo med ženevskimi razgovori mogoče izdelati konstruktivne rešitve. Sicer pa je francoska Vlada, pravijo v Parizu, vselej pripisovala največjo važnost združitvi Nemčije v svobodi in varnosti za vse. kot je poudaril tudi francoski zunanji minister Pinay v svojem nedavnem govoru v San Franciscu na jubilejnem zasedanju OZN. Izmed francoskih listov je sovjetsko izjavo negativno o-cenil samo konservativni «Fi-garo«, medtem ko jn večina listov razlaga kot poskus sovjetskega približevanja zahodnemu stališču. Neodvisni socialistični »Franc Tireur« govori na splošno o perspektivah ženevske konference in pravi, da bo težko ločeno obravnavati med seboj povezana vprašanja. Splošni strategiji pravi list, mora odgovarjati splošna rešitev, zahodne države pa bi morale povzeti pobudo. V tej zvezi se sprašuje list, ali ni morda Edenov načrt iz februarja 1954. pa čeprav nekoliko spremenjen, vendarle ze zastarel. Končno zastavlja list vprašanje. kaj bt se zgodilo, če bi Bulganin v Ženevi predlagal «veliko kupčijo« in ponudil svobodne volitve in združitev Nemčije v zameno za njeno nevtralizacijo po avstrijskem vzorcu. «Franc Tireur« opozarja, da bi bilo težko, na hitro zavrniti predlog, ki bi naletel na precejšnjo podporo ne le v Nemčiji, temveč tudi v Franciji. Ameriški sklep o zaplenjenem imetju Nemčije in Japonske VVASHINGTON, 13. — Ameriško pravosodno ministrstvo se je izreklo proti zakonskemu osnutku, po katerem naj bi vrnili vse nemško in japonsko premoženje, kolikor so ga ZDA zaplenile med drugo svetovno vojno in katerega skupna vrednost znaša 485 milijonov dolarjev. Ravnatelj urada za tuje premoženje Tovvnsend je izjavil v ožjem odboru predstavniškega odbora, da se je ministrstvo hkrati izreklo za predlog vlade, naj bi japonskim in nemškim zasebnikom vrnili premoženje v vrednosti največ 1Q milijonov dolarjev. Ta ukrep, je rekel Town-send. bi zadovoljil 92 odst. izmed skupno 32.000 primerov, ki jih še niso rešili in katerih »kupne premoženjske zahteve znašajo okrog 60 milijonov dolarjev, Townsend je poudaril, da a tem ne bi upoštevali preostalih 8 odst. primerov, ki se tičejo velikih podjetij, kakor je «General Ar.eline Film Corporation«, ki je prevzela vlogo nekdanje «1. G. Farbe«-industrie«. PRIMORSKI DNEVNIK 14. julij* 19** Danes, ČETRTEK 14. Julija Bonaventura, Svobodin Sorte e vzide ob 4.27 in zatone oh 19.54. Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob 24 In zatone ob 14.42. Jutri, PETEK 15. Julija Henrik. Vladimir »FOMIKUKI DNEVI Na današnji dan je bila leta 1789 v Parizu zavzeta Bastllja in s tem dan znak za začetek francoske revolucije. PO SKUPŠČINI VARILCEV IN SUSPENDIRANIH DELAVCEV Demonstrativen pohod delavcev CRDA po mestu Na sestanku predstavnikov obeh sindikatov so se dogovorili za nadaljnja zborovanja ter razpravljali tudi o razširitvi stavke Včeraj dopoldne je končno i-estanek predstavnikov obeh sindikatov kovinarjev, ki so se ga udeležili predstavniki tajništev obeh sidnikalnih zvez. Na sestanku so izčrpno proučili položaj, ki je nastal po 55 dneh stavke varilcev in po suspenziji nad 700 delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Na predlog predstavnikov Delavske zveze to razpravljali o načrtu razširitve stavke ter o možnosti, da se ‘proglasi splošna stavka vseh kategorij delavcev tržaškega področja, če bi to terjal položaj. Predstavniki Delavske zbornice so načelno pristali na razširitev stavke, toda s pridržkom. da te o tem predlogu izreče skupščina sindikalistov te sindikalne organizacije. Med obema sindikalnima organizacijama pa je bil dosežen sporazum o sklicanju nadaljnjih zborovanj. Tako bo že jutri zvečer ob 20. uri zborovanje v Skednju na malem trgu pred šolo. Na zborovanju bodo govorili sindikalisti Delavske zveze in Delavske zbornice ter s tem nadaljevali u-spešno agitacijo, ki to jo zače-1. preteklo soboto z zborovanjem pri Sv. Jakobu. V soboto pa bo enako zborovanje v Miljah na Trgu Marconi. Delavci so zadovoljni, da sta se oba sindikata sporazumela vsaj glede skupnih zborovanj. Pri tem pa opozarjajo, da že dolgo časa pričakujejo odločnejšega nastopa, ki bi prisilil oblasti, da energično priti^ nejo na ravnateljstvo CRDA; ravnateljstvo pa, da bi se končno odpovedalo svojemu trmastemu stališču in upoštevalo tudi ugovore delavcev. Zato bi bilo prav, da bi omenjenemu prvemu enotnemu koraku glede okrepitve agitacije sledile še bolj konkretne pobude. Delavci tudi pričakujejo novic glede posredovanja dr. Palamare v sporu. Vsekakor bi moral dr. Palamara, če je njegovo posredovanje kaj has-nilo, kmalu sklicati obe t-tran-ki, da bi se začeli neposredno pogajati na osnovi predlogov, ki bi bili za delavce sprejem-ijivi. Včeraj dopoldne je bila na sedežu Delavske zbornice skupščina stavkajočih varilcev in suspendiranih delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Delavcem so sindikalni predstavniki poročali o razvoju položaja v poslednjih dneh. Delavci so potrdili svojo odločenost, nadaljevati stavko, dokler ne dosežejo takih pogojev, ki jim dopustijo povratek na delo. Ti pogoji seveda ne smejo biti v nasprotju z veljavnimi mezdnimi in normativnimi določili. Po skupščini so ‘e delavci zbrali n* Ul. Duca d'Aosta ter šn v sprevodu po Ul. Cavana. čez Trg Unita in po Korzu. Pri tem so trosili letake in jih delili mimoidočim meščanom. V letakih so pozivali mčščan- bil stvo, naj podpre borbo varilcev s prispevki; hkrati pa daj se delavci pripravijo na širšo stavkovno akcijo, če bi ravnateljstvo CRDA še nadalje trmasto vztrajalo na svojem stališču in če bi posredovanje dr. Palamare ne rodilo sadov. V letaku so tudi omenili resolucijo tržaškega občinskega sveta, s katero so občinski •■vetovalci soglasno obsodili ravnanje ravnateljstva CRDA. Včeraj popoldne so na sedežu Delavske zbornice razdelili stavkajočim varilcem peti obrok pomoči. Pomoč bodo delili tudi danes. Drevi bo v dvorani v Ul. Tiziano Vecel-lio sestanek sindikalnega sveta Delavske zveze. Na sestanku bodo predvsem razpravljali o sporu v CRDA in proučili načrt razširitve stavke na druge kategorije delavcev, tako da bi v najkrajšem času prisilili ravnateljstvo CRDA, da bi pristalo na rešitev spora. Spor gradbenih delavcev v petek na uradu za delo V petek bo verjetno na uradu za delo prvi sestanek predstavnikov gradbenih delavcev obeh sindikalnih organizacij s predstavniki podjetnikov. Ta sestanek je bil sklican, potem ko so se izjalovila na Zvezi industrijcev pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe, ker delodajalci niso hoteli sprejeti zahtev delavcev. Sindikat gradbenih delavcev sporoča, da so v boljun-.škem kamnolomu volil sindikalnega zaupnika. Izvoljen je bil kandidat Delavske zveze s 13 glasovi proti 2 glasovoma za kandidata Delavske zbornice. Danes odpluje «Arosa Sun* Včeraj je priplul v Trst prekooceanski potniški parnik «Arosa Sun* last panamske pomorske družbe »Arosa Lines. Parnik bo odplul danes popoldne iz tržaškega pristanišča na otvoritveno vožnjo proti New Yorku in Quebeeu. 21.000-tonski parnik so prenovili v ladjedelnici CRDA v Tržiču. Sedaj so prenovili vse kabine in prostore turističnega razreda v februarju prihodnjega leta pa bodo v mrtvi sezoni prenovili še kabine prvega razreda. Včeraj so si ogledali parnik predstavniki oblasti, med.njimi dr. Palaibara'. VČERAJ OB 1Q. URI SLAVNOSTNA OTVORITEV Od včeraj na Trgu D. degli Abruzzi začasni zelenjadni trg na debelo Z«£asni trg bo ni tim mestu približno leto in pol - 81 pokritih stojnic Združenje milih trgovcev bo zahtevalo intervencijo gen. vladnega komisarja V prisotnosti podžupana ing. Visintina in drugih osebnosti javnega življenja je bila včeraj dopoldne ob 10. uri slavnostna otvoritev začasnega zelenjavnega trga na debelo, ki se razprostira med Domom pri- staniških delavcev in poslopjem »Idroscula*. Na začasnem trgu, ki bo ostal v svoji funkciji približno leto in pol dni. je postavljenih 81 pokritih stojnic, med katerimi je 37 enojnih, 22 dvoj- S SINOČNJE SEJE TRZASKEOA OBČINSKEGA SVETA Večinski glasovalni stroj sprejel sklep o najetju ene milijarde posojila za ACEGAT Vsa opozicija glasovala proti temu sklepu z izjemo dr. Agne-letta, Ki se je s tem še bolj povezal z vladnimi strankami Pred začetkom Včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta je podžupan Visintin, ki je predsedoval seji, sporočil, da je župan Bartoli dobil od državnega podtajnika Russa zagotovilo, da je nov predsednik vlade Segni pripravljen sprejeti tržaške predstavnike takoj kej bo njegova vlada potrjena.' Nato so razni odborniki predložili v odobritev več-u-pravnih sklepov, ki, so bili sprejeti. Najvažnejši upravni sklep je predložil odbornik Carra, ki odgovarja za občinska industrijska podjetja. S tem sklepom je občinski odbor predlagal občinskemu svetu, naj odobri podjetju ACEGAT. da najame 1 milijardo 300 milijonovo lir posojila iz krožnega sklada oziroma sklgr da za pospeševanje tržaške* ga gospodarstva, za določena izredna dela in za izboljšanje tnjlejbdsnesa Jiq tramvajskega' voznega parkja. $ tem -posojilom naj bi podjetje ACEGAT zgradilo plinohram za 40.000 kub. metrov plina za gospodinjstvo (350.000.000 lir); razširilo vodovodne rezervoarje na Greti (120.000.000 lir); vodovodne napeljave pri Sv. Alojzu (30.000.000 lir); izboljšalo trolejbusni in tramvajski vozni park (130.000.000 lir); sezidalo službena stanovanja (1‘4>.000.000 lir); razširilo vodovodni rezervoar pri Sv. Vidu (140.000.000 lir); povečalo napeljavo plinovodov (330 milijonov lir); opremilo električno kabino pri novi univerzi (15.000.000 lir) in dokončno uredilo električno postajo za središče mesta (65000.000 lir). Skupno torej 1 milijarda 300 milijonov lir. Gornjt predlog je izzval obširno razpravo. Svetovalci strank, ki so v občinskem odboru, so kot običajno odobrili sklep in skušali dokazati, da je najetje posojila nujno, da je to najbojši način upravljanja občinskega podjetja, da bo imelo prebivalstvo s tem velike koristi, itd., itd. Škrat-1 li so ga v glavno bolnišnico, PO ZAVRNITVI BEKDBZfl ŽUPANA DEV1HSK0-NABBEŽINSKE OBČINE Pred pričetkom gradnje ezulskega naselja pri Seslianu Umetno spreminjanje etničnega sestava ozemlja v na« sprotju s Posebnim statutom londonskega sporazuma i asmiiwtoi »'iw iMPaes*; Tabla padovangkega podjetja, ki bo gradilo naselje, že stoji na zemljišču Kolonizacija naše zemlje se nadaljuje. Veriga kolonizatorskih naselij, ki so jih začeli graditi z vso podporo oblasti v povojnih letih, bo kmalu zaključena. Padričam, Opčinam, Proseku, Križu in Sti-vanu se bo sedaj priključilo še novo naselje pri Sesljanu, kjer je ob cesti že postavljena velika tabla, s katere je razvidno, da bo neko pado-vansko podjetje zgradilo 100 stanovanj na račun organizacije julijskih in dalmatinskih beguncev. Tisto, česar se niso upali storiti angloameriški upravitelji, je nova uprava storila. Kljub odločnim protestom domačega prebivalstva, kljub odporu občinskega sveta in kljub intervencijam raznih slovenskih predstavnikov, so oblasti s posebnim komisarjevim odlokom odobrile gradnjo naselja, medtem ko je vladni generalni komisar zavrnil rekurz devinsko-nabre-žinskega župana. Tako bodo z gradnjo v kratkem pričeli. Preteklo soboto so bili na mestu zastop- deh. čigavi so tereni, preko katerih bi dovažali material na gradbišče. Prišli so tudi že uslužbenci SELVEG s točnimi načrti in gledali, od kod bodo napeljali električni tok. Iskali so tudi že stanovanja za inženirje in druge uslužbence gradbenega podjetja, tako da bi bili kar najbolj blizu gradbišča. Ob odhodu so dejali, da bodo začeli z gradnjo oz. pripravo gradbišča v tem tednu. Toda gradnja 25 štiristano-vanjskih hiš je le začetek. V načrtu je postavitev naselja, ki bo večje od Seslja-na. Tako se bo sestav prebivalstva devinsko-nabrežin-ske občine počasi, toda gotovo spremenil v korist italijanskih priseljencev, kar pomeni, da bodo domačini, Slovenci, postali na svoji zemlji manjšina. To pomeni, da bodo občino upravljali italijanski priseljenci z vsemi posledicami. Kljub točnim določbam Posebnega statuta, ki izrečno mu raznarodovanju, katerega cilj je, da se ustvari umeten most, ki naj poveže Trst z ozemljem ostale italijanske republike. IZPRED KAZENSKEGA SOD1SCA Obsojena zaradi nakupa ukradenega blaga 2e večkrat sta imela opravka s pravico 26-lelni Pietro Stromayer iz Ul. D’Alviano 84 in 34-letni Atlilio Zagel. brez stalnega bivališča, včeraj pa sta bila spet na kazenskem sodišču. Obtožili so ju, da sta vdrla v neko gostilno pri Spodnji Magdaleni in da sta odnesla ra^ie, Ijkecje »n jestvine. Tjidg policiji ni mogla dokazati tatvine, ki sta jo obtoženca vztrajno zanikala. Agenti javne vgrnoitj pa so Ugotovili, da sta St-roma.ver in Za-! gel v gostilni v tli. Doda, kjer je natnfcnriea Stromayerjev* sestra, nekaj dni po tatvini jedla in . pila ukradeno blago. Obtoženca sta trdila, da jima je blago daj njun znanec,',Ker ni bilo dovolj dokazov o tatvini, je javni tožilec spremenil obtožnico, o tatvini v obtožnico, da sta Stromayer in Zagel kupila ukradeno blago. Zaradi tega je sodisče obsodilo vsakega na 6 mesecev zapora in na plačilo 8.000 lir globe ter sodnih stroškov. prepoveduje spreminjanje etničnega značaja naše zemlje. Biki gradbenega podjetja iz I se to spreminjanje dovoljuje, Padove, ki so si ogledali po- izvaja, in podpira. Zato položaj in povpraševali pri lju-*novno protestiramo proti te- Padec starke Hudo je, če stari ljudje padejo, ker si takoj polomijo kosti, ki so že krhke. Takih primerov je skoraj vsak dan, Včeraj je nerodno padla v svoji spalnici 83-letna Paola Apollonio por. Nazzi iz Ul. Čampi Elisi 10.. Pri padcu si je starka zlomila desno nogo. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, toda zaradi visoke starosti se še ne ve, če bo ženica okrevala. ka, najetje posojila naj bi predstavljalo veliko pridobitev za to občinsko podjetje, ki naj bi končno rešilo vprašanje finansiranja omenjenih del. Tega mnenja pa niso bili svetovalci opozicije, ki so se vsi, razen dr. Agneletta, ki je v večini primerov 'že prešel na stran tako imenovanih večinskih strank pod vodstvom demokristjanov, ki so ugotovili, da nobeno posojilo ni še do sedaj izboljšalo gospodarskega stanja podjetja, ki beleži leto za letom vedno večje primanjkljaje. Svetovalci opozicije, med katerimi je govoril tudi dr. De kleva, so ugotovili predvsem, da ne morejo glasovati za najetje omenjenega posojila, ker so popolnoma izključeni iz upravnega sveta ACEGAT v katerem so zastopani samo predstavniki štirih »vladnih strank*. Zaradi tega političnega diskriminacijskega ravnanja večinskih strank, je opoziciji onemogočeno vsako nadzorstvo nad upravo tega velikega javnega podjetja, ki bi moralo biti nadzorovano od predstavnikov celotnega in ne samo enega dela prebivalstva. Predstavniki opozicije nimajo nobenega vpogleda v stroške podjetja, ki je pred nekaj leti že najelo 1.5 milijardo lir posojila in je kljub temu v zadnjih letih beležilo vedno večje primanjkljaje. Hkrati pa uprava podjetja grozi s pvišanjem tramvajskih tarif, za «kritje» letnih primanjkljajev. Poleg lega pa so predstavniki opozicije opozorili tudi na dejstvo, da ACEGAT predlaga najetje posojila iz krožnega sklada, ki je določen za pospeševanje tržaškega gospodarstva in ne za dajanje posojil temu občinskemu podjetju. Tudi gradnja službenih stanovanj za 120 milijonov lir vrednosti ne more predstavljati nujnost za najetje posojila. Vsi svetovalci opozicije so prišli do zaključka, da podjetje ACEGAT, ki je že itak tako pasivno, ne more najemati posojil, ki bodo samo poslabšala njeno gospodarstvo. Zato so vsi glasovali proti predloženemu sklepu. Edina izjema v klopeh manjšine je bil. kot smo to že omenili, dr. Agneletto, ki je v svojem govoru poudaril med drugim, da dejstvo,. da manJSina rti zastopana v U-pravnem svetu ACEGAT ne mori upravičiti zavrnitve predloženega sklepa. Zato je glasoval 1 za sklep. Ponovno poudarjam?, dg v občinskem svetu dr. Agneletta že šteje med svetovalce tako imenovane »večine*, kar je dokazal v poslednjih mesecih. Sklep o najetju posojila je bil sprejet z običajno večino strank v odboru in z glasom dr. Agneletta. Ob zaključku seje je občinski svet sprejel še nekatere sklepe navadnega upravnega značaja in izvolil revizorje občinskih obračunov za 1953 in 1954. leto kot tudi občinske predstavnike v u-pravnem svetu Ustanove za industrijsko pristanišče in v upravnem svetu zavoda za ljudska stanovanja. Prihodnja seja bo jutri ob 18. uri. Nezgode na delu Med delom pri Lloydu se je včeraj ponesrečil 26-lelni kjer so mu nudili prvo pomoč, nato je lahko odšel domov. Zdraviti se bo mpral 10 do 30 dni. * » * Na parniku »Aleksander* v Tržaškem arzenalu se je ponesrečil med delom 25-leini A1‘- K‘sano Ravani iz Genove. Nielejno je padel in si verjetna zlomil levo roko. Sprejelo 'gg Sa na ortopedski odeli sokj.n bo ozdravel v do-brek itesecu. 5ro ° * * * T-ji med delom se je ponesrečil včeraj 50-letni Fran-cesco Falconetti iz Ul. Dono-ta 52. Železen kavelj ga je udaril po obrazu in Falconetti • se bo zaradi tega moral zdraviti dobra dva tedna. # * * Pri natovarjanju zemlje na tovornik pa se je ponesrečil 39-letni Guerrino Marši od Sv. Andreja 23. Njegov delovni tovariš ga je nehote ranil z lopato po roki. nih, # lakih stojnic pa so postavili ob vhodu na trg. Prostor je seveda manjši kot na dosedanjem zelenjadnem trgu, toda poldrugo leto bo pač treba potrpeti. Poleg tega pa so še druge nevšečnosti: del prostora, ki ga zavzema začasni zelenjavni trg je razširjen tudi na zemljišče Javnih skladišč, skozi katero teče železniška proga. Kadar vozi po tej progi tovorni vlak, je treba pod-vzeti seveda vse previdnostne ukrepe, kar onemogoča normalno razvijanje prometa na trgu. Druga taka nevšečnost je tudi v tem, da morajo tovorniki in drugi avtomobili trgovcev z zelenjavo in razproda-jalcev parkirati daleč v sosednjih ulicah, kar je seveda zvezano z večjimi stroški. Treba je namreč najeti delavce, ki košare in zaboje s sadjem in zelenjavo odnesejo v razdaljo tudi do 500 metrov daleč in je zaradi tega tarifa za njihovo uslugo seveda večja. Nerešeno je tudi vprašanje prodaje sadja in zelenjave zasebnikom. čeprav bi bila ta prodaja omejena, je Združenje malih trgovcev že sklenilo, da bo glede lega zahtevalo intervencijo vladnega generalnega komisarja. Na današnji otvoritvi so trgovci s sadjem in zelenjavo kritizirali tudi to, da pri urejevanju zelenjavnega trga na debelo niso upoštevali njihovih želja, ki so bile že večkrat izražene. Bližnja prihodnjost pa bo seveda pokazala, ali bo začasni zelenjavni trg lahko opravljal v redu svojo funkcijo ali pa bo treba podvzeti še kakšne ukrepe, da se bo to vprašanje rešilo v splošno zadovoljstvo vseh prizadetih. SAMOMOR TRGOVCA IZ MILANA PRI SV. JUSTU PRI SPOMENIKU PADLIH si je pognal kroglo y srce Pri samomorilcu so našli pismo naslovljeno na kve sturo, v katerem pravi, da je žrtev nora/umevanja Včeraj popoldne si je vzel življenje 41-letni trgovec A-ronne De Biasio iz Milana. Ob 13.30 je sam obiskal grad pri Sv. Justu, nato je verjetno- še pohajal po trgu in parku in z zadnjim pogledom na mesto se poslovil od Trsta, odšel je k spomeniku padlim, vzel v roke samokres, pomeril v srce in sprožil. Bilo je približno okrog 16. ure, ko se po navadi tam v bližini igrajo otroci. Strel je slišal 13-letni Sergio Zogolini, ki stanuje v bližnji Ul. Pallini št. 13. Dečko je radovedno tekel pogledat, kaj se-_ je zgodilo, pa je ves preplašen zbežal, k svojemu očetu, ko je zagledal na tleh pištolo in truplo v mlaki krvi. Dečkov oge je seveda takoj obvestil policijo, ki je prihitela na mesto za predpisane ugotovitve. r Pri nesrečnežu so našli nekaj bančnih čekov, razne dokumente, 25.000 lir v gotovini. nekaj. menic in pistpo naslovljeno na kveituro. V pismu je De Biasio jasno izpovedal »voj namen in izjavil, da je žrtev nerazumevanja in nehvaležnosti. Po potrebnih ugotovitvah so truplo odpeljali v mtrvašnigo glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Policija vodi preiskavo, da točno ugotovi vzroke samomora in kdaj je De Biasio prispel v Trst. SE TRIJE PRIMERI perociio dr. zaccnua troku. Ostala dva otroka imata 1 oziroma 14 let. Dr. Zacchi poroča dalje, da se pojav te bolezni še vedno drži v sezonskih mejah in do sedaj ne predstavlja zaskrbljenosti, da bi se lahko razširil. Otroci v kolonijah so vsi popolnoma zdravi. Prebivalstvu pa se še vedno priporoča, da je treba skrbeti, da se otroci ne utrudijo, pre-grejejo, itd. in da se preprečijo, v kolikor je to mogoče, razne operacije in kakršno koli cepljenje. Iz ljubljanskih listov povzemamo, da je bil v preteklih dneh v Lazzarettu pri Miljah sestanek predstavnikov higienskega zavoda iz Ljubljane, okrajne sanitarne inšpekcije iz Kopra in dveh zdravnikov iz Trsta, ki sta poročala o poteku otroških obolenj za paralizo v Trstu. Trža. ška zdravnika sta poročala, da obolenja niso zavzela alarmantnega obsega in da v tržaški okolici ni bil zabeležen noben primer otroške paralize. Čeprav tudi na Koprskem in v ostali Sloveniji ni bilo nobenega primera te bolezni, so na sestanku sklenili, da bodo podvzeli nekatere za. ščitne ukrep predvsem glede otroških počitniških kolonij. Tako bodo do nadaljnjega prenehali z organiziranjem leto. vanj tržaških otrok. Dogovorili so se tudi, da bodo objavljali tedenska poročila o gibanju nalezljivih bolezni. Odbornik za zdravstvo in higieno pri tržaški občinski upravi dr. Zacchi je dal novinarjem obvestilo v zvezi z obolenji za otroško paralizo v katerem pravi, da so od 11. t.m. do včeraj zvečer ugotovili tri nove primere obole- IViario Tuljak iz lll. Follatoio j nja od katerih dva sumljiva 20. Nerodno je vtaknil levo I primera in en primer ugo- roko v neki stroj, ki mu je | tovljene otroške paralize (po- poškodoval zapestje. Odpelja-1 liomielite), pri triletnem o- VIDIMIR ANJE LICENC ZA TEKOČE LETO Občina poziva vse lastnike trgovskih licenc, ki še niso bile vidimirane za tekoče leto, da ;o storijo najkasneje do 31. Julija letos, in sicer na oddelku za trgovske licence tržaške občine v Ul, Retlori št, 2. soba št. 249. Po omenjenem datumu se bo proti kršiteljem ravnalo v smislu zakona. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE zn Tržaško ozemlje CARLO GOLDONI J (»LE BARUFFE CHIOZZOTTE^) Velika upri z n rilci/ na proslom n« stadionn «t*rvi uuij», Vrdeluka ceata 7 danes 14. julija Začetek ob 21. uri Prodaja vstopnic od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15 II. ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni na stadionu ( olepaliSča") VERDI Danes tretja in zadnja predstava Bizetove opere »Cartnen* s Pio Taisslnari v naslovni vlogi. Začetek ob 21. uri. Dirigira Mario Parenti. V soboto druga upri. zoritev Verdijeve opere »Tra-viata*. PROSVETNO UHUSTVO «1 V AN C ANKARi priredi v soboto 1*. t. m. ob 20.3* na terasi v Ul. Montecchi h tituitihui »ecei s plesom za stare m mlade Na razpolago bo tudi televizija. Vabljeni člani in prijatelji. Vstop prost. Za primer slabega vremena, bo družabni večer v dvorani. Uprava Slovenskega narodnega gledališča sporoča vsem cenjenim obiskovalcem s Kootovela, Proseka, iz Nabrežine, Križa, Doline in Boljunca, da si lahko naročijo poseben avtobus za prevoz k predstavam in obratno pri svojih avtopodjet nikih. PREDEN GREŠ I E na DOPUST ■e naročita na »PRIMORSKI DNEVNIK« Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 13-dnevna naročnina 2 0 9 lir Telefonirajte na št 3733* I z le ti SPDT priredi v nedeljo _ 17. t. m. izlet na Vlšarje In Lovca. Odhod s posebnim vlakom ob 5.45. Sestanek na tržaškem kolodvoru ob 5.15. on m do danes ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 13. julija t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok <1 mrtvorojen), umrle sp 4 osebe, porok pa je bilo 17. POROČILI SO SE: proč. Uau-dio de Ferra in uradnica Iolan-da Fantin, občinski uradnik Ar-duino Marcon in gospodinja Li-bera Damjani, študent Priama Viani in šivilja Marianna Marci antl, kovač Vittorio Opara m delavka Egidia Orel, šofer Ll-bero Polettl in baristka Glovan-oa Naccari, študent Massimo Po-lacco in blagajničark* , Maria Pia Giro, mehanik Claudio Bali in delavka Caterina Porcetli, šofer Karel Tence in gospodinja Angela Košuta, mesar Armando Lassinj in Šivilja Aprilina Lo-corvte, asistent Francesco Codri in uradnica Margherita Zanusso, tesar Mario Zaeehigna in šivilja Antonia Milli. uradnik Francesco Capasso in učiteljica Liana Moretti, mehanik Oliviero Longo in uradnica Maria Barut. pek Giuseppe Someraro in baristka Ele-na Bartulovich, uradnik Alesssn-dro Deiardi in gospodinja Gil-berta Oberstar, zidar Marcello Michelazzl in šivilja Franeesca Fragiacomo. uradnik Aldo Siega in uradnica Leonilda Kobec. UMRLI SO: 41-letni Ugolino Cumini, 71-letna Ines Spagnol Por. Foglietta, 49-lelna Hilda Re-bernigg, 74-letni Luciano Righi VREME VCEHAJ Najvišja temperatura 27.7, naj-nižja 19.4. ob 17. uri 23.2. vel er 18 km vzhodnik, vlaga 72 odst. Zaključena matura na višji gimnaziji in na učiteljišču Te dni so se na slovenski yišji realni gimnaziji zaključili zrelostni izpiti v poletnem roku 1955. Na klasičnem oddelku »o izdelali: Bradassi Josip, Sancin Peter. Slokar Jurij, Maver Ana, Smotlak Natalija, Štolfa Breda, Urdini Mirela. K popravnemu izpitu je pri-puščeno 12 kandidatov, odklonjeni so 3. V realnem oddelku so izdelali; Colbasso Milan, Košuta Angel, Mersnič Egidij, Milkovič Edvard, Pertot Dušan, Santin Savina. K popravnemu izpitu je pri-puščenih 19 kandidatov, odklonjenih je 5 kandidatov. Zrelostni izpit na slovenskem učiteljišču v Trstu pa so položili: Mauri Marjan, Sedmak Danilo, Šušteršič Srečko. Perčič Bruno, Folki Anamarija. Grdovič Karla, Kenzi Maksimilijana, Barič Aidu, Koncilija Cirila, Legiša Bruna. Bogateč Marija - Do-1 lene (privatistka). Hossetti. Zaprto zaradi počitnic. Eacelsior. 16.00: »Rojena včeraj*, J. Hodliday, W. Holden. Fenice. 16.00: »Komandant Jim*, J. Wayne. J. Carrell. Nazionale. 16.00: »Operacija dolarji*, E. Constantine, N. Gray. Fhlodrammalico. Zaprto zaradi počitnic, Supercineina. 16.30: «Cudovite dogodivščine Pluta, Pippa in Pa-perina*. VValt Disne.vev film Aicobaleno, 16.30: »Klatež*, C. Chaplin. Astra Hojan. 16.00: »Ivan, sin belega vraga*. N. Gray. P. Campbell. Capitol. 16.30: «Pekel», R. FTe- ipiing. R. Ryan. Mladoletnim prepovedano. Cristrllo. 16.00: «Kraljevi dia- mant/i*, F. Lamas, A. Dahi. Grattadelo. 16.30: »Ljubezni nimam, toda, toda*, G. Lollo-brigida, R. Rašcel. Alabarda. 16.30: «FBI operacija Las Vegas*. R. Conte, J. Ben-nett. Ariston. 16.00: «Niagara», M. Monroe, J. Cotten. Mladoletnim prepovedano. Aurora. 16.30: »Zgodba dr. VVes-sela* G. Cooper. Armoma. 16.00: »Svojeglavost Čarobne Cherie*. M Carol, J. C. Pascal. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 16.00: »Ulica Padova 46». De F'ilippo, A. Sordi. Garibaldi. 16.00: »Maščevana*. M. Vitale, A. Fernese. Ideale. 16.30: #Napad na Zemljo*. J. VVhitmore. Impero. 16.00: »Beli angei*. A. Nazzari. Italia. 16.00: «Zavržena», Alberto Farnese, Helene Remy. S. Marco. Zaprto zaradi počitnic. Kld oob morju. 16.30: «Dvoboj pod soncem*, G. Peck. Moderno. 16.00: «Tihot»p*tvo v Tangerju*. J. Fontaine. Savona. 16.00: «Zahodno od Zan-zlbarja*. A. Steel. Vlale. 16.00: »Nora Ivana*, A. Bau tista Vittorio Veneto. 16.00: «Ana vzemi puško*. B. Hutton. Azzurro. 16.00: «Siirje konjeniki _ iz Oklahome*, D. Dureye. Beivedere. Zaprto Marconi. 16.30: «Tot6 išče mir*, To46. Massimo. 16.30: »Crna Eva* Novo cine. 16.00: »V ljubezni se greši v dvoje*. Odeon. 16.30: »Rdeča reka*, J. Wayne. Veneri*. 16.00: »Pečine greha*, ®.Ga Cervt. Skedenj. 19.30: »Begunci iz ljubezni*. J. Garfleld Kino na Opčinah. 18.00 »Daleč od zvezd*, C. Heston, L Scott. POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.30: »Podežel- ska ljubezen*, j. Povvell. Ariston. 20.30: «Niagara», M. Monroe. J. Cotten. Mladoletnim Prepovedano. Paradiso. 20.15: «Dragulji gos- pe...», D. Darrieux. Ponziana. 20.30: »Obleganje Fort Pointa*, R. Fleming. Rojan 20.00: »Sužnja in gospa*, S. Hayward. T v 20-,3: »Maščevana*. M. vitale. SecOlo. 20.30: »Nedeljski iunaki*, R. Vallon*. R A O I O ČETRTEK, 14. Julija 1955 Tilki’ 1‘UMIAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12,00 Potovanje po Italiji; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Domači motivi; 13.30 Zabavna glasba; 14.00 Bizet: Odlomki iz opere »Carmen*; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Mac Oo-vveil: Koncert za klavir in orkester; 18.26 Glasba iz filmov; 18.45 Slavni pevci; 19.15 Radijska umverza; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Straussovi motivi; 20.30 Slovenski zbori; 20.30 Gotovac: Simfonično kolo: 21.00 Dramatizirana zgodba: Lenček: Janez Trdina; 21.30 Lahke priljubljene melodije- 22.00 Glasbeno predavanje; 22.30 Melodije Iz revij; 22.50 Večerni plts; 23.30 Glasba za lahko noč. • It e* ■ .. 13.00. 14.00, 16.15, 18.25 Poročila o kolesarski dirki po Franciji; 17.13 Tony Lenzi pri kla. virju; 21.30 «Ostanki», glasbeni variete. K <> I* It It Slovenska poročita: S.30, T.45, 13.30, 14 30, 19.30 in 23.30 Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.20. llalltanska poročila: 6.15. 12.30. 19.00 in 23.00. 6 40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved - napoved čaoa: 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.25 Mojm-ir Sepč: «Jesenska*; 7.30 Za naše žene; 13.45 Zabavna glasba; 14 00 Motivi iz operet Franza L eh »rja »Dežela smehljaja* in »Vesel* vrtova*: 14.40 Kulturno pismo; 14.50 V ritmu kmečkega t-ri a; 18,30 Popoldne s F. ChopinonM 19.15 Soort: 20.00 Melodije la popularnih revij; 20.40 Poje vokalni kvintet »Lisinski* Iz Zagreba;, 21.00 istrski susreti; 21.30 Slavnf violinisti in violončelisti; 22.00 Veliki in maJi orkestri vabijo na ples. m l. O V »: n i ,i a J27.1 ni. 202.1 Iti, 212.4 Iti Poročila ob 5.00. li.OO. 7.00. 12.3«. 15 00 17,00 In’22.00 12.00 Operetne melodHje; 13.19 Spored orkestralne glasbe; 14.39 Modni kotiček; 14.40 Poje Mariborski komorni zbor; 15.15 Zelf.-H ste — poslušajte!: 16.00 Utrinki iz literature - Vinko Možina:-Sprava: 16.20 Koncert po željah: 18.00 Domače aktualnosti- 18.10, Popoldanski simfonični koncert; 19.00 Zabavna glasba: 20.00 »Četrtkov večer* do-mačib perm i in napevov; 20.45 Večer z Janezom Trdino; ■ KI K V 1X1.1 A 17.30 Spored za otroke: »Dogodivščine Sherlocka Holmesa*;' 21.25 Film »Srečanje v NeW Vorku*. TRSI Ul. sv Fran. člška 20/11L tel. 37-338 sprejema in. serate. ma!« oglase, osmrtnica m arugo od 8. do 12.30 in od 15. do 18. ure. ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin zobozdravnik-kirurft Ustne in zobne bolezni, zobne proteze. Sprejema od 1U. do 12. in od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-11. (vogal z Ul. Uarducci) tel. 37-11* ADRIA EXPRESS TRST - Ulica Uicerone 4 tel. 29-243 — o - — IZLETI 12. - 17.8.1955 v PARIZ in na DUNAJ POČITNICE OB MORJU, V HRIBIH, OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celje) pezion po 1700 lir (v ceni so všteti zdravniški pregledi in zdravstvene ureditve) Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih in tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listkov za avtobusne proge iz TRSTA v VELDEN (Vrba) VVOER-THER SEE (Vrbskojezero) - CELOVEC -GRAZ, odhodi v četrtkih in sobotah ob 7.45 TOLMEZZO RAVA-SCLETTO, dnevni odhodi ob 8.30 JEZERO CAVAZZO, v nedeljah ob 7.30 CANAZE1 - ORTISEI, V torkih, četrtkih, nedeljah ob ti z zvezo za PRIMIERO, CORTINO, MOENO, MEBANO. GHADEZ . dnevni odhodi ob 8.30 MILAN - dnevni odhodi ob 21 GENOVA - v ponedeljkih. sredah in petkih ob 21 COMO - CHIASSO, odhodi ob torkih, četrtkih, sobotah in v nedeljah ob 21 UDINE - dnevni odhodi ob 8.30, 7.30, 8.30 BELLUNO - dnevni odhodi ob 8.30 TREV1SO . dnevni odhodi ob 8.30 Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! bolehate p I I T E na jetrih, na žolču, na ledvicah, na ženskih motnjah, na izčrpanosti ? RADENSKO NAItAVKO miNHKALNO VODO DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL COHil 2 — TEL. 3*1-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, oprem« v podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in električno varjenje. Popravila na krovu: motoijev Diesel, parnih strojev In kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. DKEVNTK 3 — 14. julij« IMS bv«vv III I 1 čiščenje je izostalo Znlagalo je desno krilo liberalne stranke ob podpori Sarogatove socialne demokracije - Fanfanijeve pobožne lBlje - Še nepremagana dvoumnost Mennijeve politike vlad^*k V0,fednja italijanski * Vri** je zanimiv in po• n * ««i plati. O poteku tek-*”} *mo te večkrat pisali, bris *° vasamezne jaze te Joiim (itateljem v glav j, dobro znane; nismo pa Pregovorili o bistvenih *° Pri*Pevali k tern, * “a ** je kriza rešila n r#7,0tjw s splošnim pričako-. 3*ni demokratičnega javne-tit O teh glavnih "trn nameravamo spre go-',(i n« kratko danes. kri»«,n° **’ da ** vladna j_ ? ***d*la zaradi nejasnosti dvoumnosti celotne poiitič-ci*- dtnterjenosti vladne koali-; tofco imenovane demokra-**** i^r.td‘ne- ki je temeljila I^Jiolttidnem zavezništvu med rj«, 8n*k° demokracijo in so-1Tn> demokrati, liberalci r*Publikanci. V namenih di*!?^tčanske stranke — tu* £^Ud-o * zaključki stran- j* hi konoreia v Neaplju — etnt vlada demokratičnega j, ”a “»merjena na levo, ker ^ "inoiična baza demokršiau-tio ,*tranke vendarle pretei-^Pcčko-delavska in zate »Boi, za Politiko, ki naj raii{Va zahteve in potrebe M 3 lr*jk pla»ti delovnega Ijud-^ ■ Dejansko pa so se ti »do- po poti povsem da ”, »n postalo je očitno. k‘*.ie dotedanja vladna uilcijtl zjajtj p0(j pritjelcem "**• krila demokrščanske dob?.-- .Usnieri“ia bolj na pri- litike »dvojnega tira«, ki »e jih sam nikakor ne more o-tresti. Tako dvoumnost ima njegova zamisel nevtralnosti, ki ne veš, ali se zanjo zavzema zaradi zmanjšanja področij, ki so pod vplivom vojaških blokov, ali zaradi podpore sovjetskemu bloku; isto moremo reči glede borbe za u-stavno zakonitost, kjer ne veš, ali gre za iskrenost ali za taktično potezo itd. Te dvoumnosti so glavna ovira za spora-zume na vrhu, kakor ■*- in to je najvažnejše — za vzpostavitev široke množične osnove, demokratičnih in socialističnih sil, In v tem je dgl odgovornosti Nennijevih socialistov 'za nezadovoljiv zaključek sedanje vladne krize. Kljub temu Pa Šepni je ni Scelba, ki ga je označevala politika hladne vojne, vojaških blokov, socialne nepremičnosti in politične diskriminacije; vendar pa se bo treba boriti tudi proti njemu, v kolikor predstavlja s svojo kapitulantsko politiko do zahtev in-dustrijcev in veleposestnikov glavno oviro za tisto socialno usmerjenje, ki je v težnjah širokih ljudskih množi c in hkrati pretežne večine članov tudi njegove lastne, stranke. Gre predvsem za to, da se prgani-zirajo in povežejo vse demokratične in neodvisne socialistične sile, ki naj v sodelovanju s PSI uresničijo tisto politično perspektivo italijanske demokracije, ki jo PSI ne more uresničiti niti sama niti v obliki dosedanjega zavezništva s KP[ niti s samostojnim poskusom političnega razgovora z levim krilom demokrščanske stranke. DANES JE JASNO, DA JE SVET NEDELJIVA GOSPODARSKA CELOTA Sestanek štirih velikih v in normalizacija gospodarskih Ženevi odnosoY i ura hihi me m nm Hladna vojna je zavrla gospodarsko sodelovanje, kar pa je škodovalo i Vzhodu i Zapadu, zato ni embargo imel tistega ^ učinka, ki so si ga njegovi ustvarjalci na Zapadu želeli J Med vprašanji, ki se bo o njih razpravljajo na sestanku štirih v Ženevi, lahko prištejemo tudi ona. na osnovi katerih bi se v svetu imela doseči normalizacija gospodarskih odnosov, Ne! mislimo s tem, da bodo ta na prvem mestu, vsekakor pa ne bodo med zadnjimi, odnosno bi vsaj ne smele biti, saj predstavljajo v svojem bistvu vazen element v procesu graditve in utrditve svetovnega miru. Kratko zatišje po drugi svetovni vojni je kmalu pretrgala tako imenovana «hladna voj- na«. Ena prvih posledic tega je bila prekinitev predvojnih gospodarskih stikov med ZDA in deželami Zahodne Evrope na eni in SZ ter ostalimi vzhodnoevropskimi , državami na drugi strani. Se večje gospodarske ovire je v mednarodnih odnosih izzvala korejska vojna. Prišlo je do gospodarske blokade Kitajske in do uveljavitve embarga glede izvoza določenega blaga iz zahodnega sveta v SZ in ostale vzhodnoevropske dežele. Mrzlična gonja za strateškimi surovinami pa je nastalo situaci- KITAJSKI V SINE DELAJO UTVAR MNENJE POMOCNI Kfl PREDSEDNIKA GOSPODARSKEGA SVETA L1 FU CUJA »a a °n3e • Oltsov in podpore «'f«ici. Zaradi tega so se n* “ , * .Peni nesporazumi in "imi med štirimi vlad- f|( * »trankanji in nato za-nd*# po ftzčiičenju med njimi. P.r®<žv»em glede splošne u-Sceth .0,t* vladne politike, dote/r *e skušal to razčiščenje n‘ok ' *ako' “« bi socialne de-dobJate »n republikance pripre. 20 kapitulantsko politiko c»„ . zahtevami veleindustrij-'v 111 „,i____________ ... n ulgj v.el?P°sestnikov, ki jih '•»odijem “ladnj koaliciji predstavlja liberalno krilo z Ma- »nu 'v,,‘ na čelu. Ta poskus hajn “'P**- ne morda zaradi kr i Otovania socialnih demo-,"5ot.U fin ” tem dlavni pa-deii Prejšnje in sedanje vla- ampak zaradi nusproto- j''IJa republikancev! Tako se 9|-.f,reWitja vlada razbila v Puhni?”1 zaradi tega. ker re-,,7'tci „iSo hoteh pristati reoi, .*ibouo popuščanje naj-n Kcignarnejši struji liberul-,tranke. od *>ri(io tdkepa položaja in kr*°*°v med strankami demo- tič« .* sredine je demokra-p “Javno mnenje z vso «■ *» u n°ttoj pričakovalo, da ko, da”vadna hrrza rešila ta-Jfain ut, i-*>0<*oči vladni pro-*it najii e”al zahteve in tetk 'n (iokon^,I^ ljudskih množic datij0 D S|J? Prelomil z dose-miešnja» 0 dvoumnosti in ”<'nacij. \ter polHične diskr“ P°Pu»čani 3* hi,a P°*lcd'ca Herica m ,,rtakcionarnim ten-tudi d.- tiite stranke in ščansk krilu demokr- trba j, ?*raPke same. Zaradi Pilo na lavn° mnenje pozdra-u nr. S- Poslanca Segnija ki n^njii, da gre za moža, *rflmno ■ n,.koli pristal na ne-desni,., ns,ijevanje liberalne **tnliili.nf ®st‘ ne na terenu nj«D0„K''1 pogodb, ki nosijo Eo tud; Pls- In t0 bi mu bi' Oova U,pelo, če bi ga nje-rih Za ranka podprla v napo-«!ade se»ta«o tristrankarske 'n libef- ,*?c*0E»ttmi demokrati Pr*dnir,a bi s takim na* računa,J Programom mogla na Na zahtevo vod- n>l (fr,,°3e stranke je pogolt-"u vi„j° uarionto in pristal t,Tank U° koalicijo štirih j’ bUt' « brez republikancev, *Tj - ha isti osnovi, na ka-hladna ie . razbila Scelbova torjj soalicija. Malugodi je j*ščenj* * zmagovalec, raz-• Ki. ,Pa Povsem izosta-0 *t>no 80 ozroki in kdo nosi *tanje? odaovornost za tako p •ocigtsein jf tu Saragatova ®koj, f. demokracija, ki se križa boji tudi * ^*n»;8eB® akcijskega stika fine ji . ,evtmi socialisti. Sara-li' h0,VlV Preteklosti in ne vi-dan ji 'd elementov, ki jih se-Pedn0 ■loittj nosi v sebi; še Ze poji* P°oreznjen v danes t(;z g i°Pno izginjajočo anti-form Kominjorm-Antikomin-Uojt Ptedlem ko gre stvar-IfN tak°dl°čno po novih po-astnn° doma kot v svetu-s- - Zavezništvo med Sa- \dfatom “oliut ’? Malagodijem pa cijt, ^ 3e krščanski demokra• (0n»kih ne objasni spojih dp. *"• ri."am.enou- Ce b i f’nn-° hotel socialno bi mu, s člo-Oni, ’ °kor je poslanec Se-* “Ho težko premagati n ni raPat-Malnr.^u: *#r ?n’”.°kraa,,!!'tir“n?f”1 socialne stnrit'Mal°!,odi, Ce te' tp«« » Je to predvsem kortm * • ra^u?ia. da bi rJhKsS mm.. < bitnega zlonamernega izkoriščanja tčh podatkov. Njegovo poročilo je poleg nekaj zasluženih pohval delavskemu razredu bilo dejansko bolj naštevanje vrste pomanjkljivosti, ki bi jih lahko imenovali tudi simptome. Ves čas referata in diskusije je I-i Fu Cu dajal vtis pravega Kitajca, ki žrtvuje na račun preproste udobnosti v tej julijski vročini razne formalnosti, katerim se brez obotavljanja odpoveduje. Za vzpostavitev gospodarskih temeljev za socialistične odnose so — po besedah Li Fu Cu-ja — Kitajski potrebni najmanj trije petletni načrti, da pa bi dohitela stanje najbolj razvitih industrijskih držav na vetu, je Kitajski potrebnih najmanj 50 let in to pod težo največjih ljudskih naporov in s tem, da se izkoristijo prav vsa kitajtka razpoložljiva v «nacionalnem slogu«, pravi Li Fu Cu. Zdi se, da so posamezni kitajski krogi ali celo posamezne osebe predčasno pokazale nevarno naklonjenost k razkošju in so s tem že prekoračili ne le norme «lepega vedenja«, kar bi ne bilo. še tako strašno, ampak so celo prekršili »gospodarsko moralo« ki se izraža v težnjah kitajske družbene ureditve V preiskovalnem zavodu za nalezljive bolezni pri ministrstvu ljudskega zdravja so n. pr. načelniki oddelkov zasedli tudi po pet sob v stanovanjskem naselju, kar je za sedanjo Kitajsko še vedno preveliko razkošje. Na 240 oseb je prišlo 77 garnitur mahagonijevega pohištva, ki so bile kupljene vse iz »državne blagajne«. Pri gradnji prvega avtomobilskega zavoda >o porabili samo za odvečni gradbeni ma- sredstva. Li Fu Cu pravi, da|ler'a' n'č manj kot 10 milijo- Nova velika bolnica za kužne bolezni in tifus v Cunkingu, ki pa ne kaže, da bi pri njeni gradnji vzeli v poštev »nacionalni sloga kot drugod, kakor Je kritiziral Li Fu Cu je Kitajska šele v začetku u-resničevanja te zgodovinske naloge in zato v tem trenutku ne more nuditi svojim državljanom tiste življenjske ravni, ki jo imajo državljani industrijsko in gospodarsko razvitih držav. In vendar mnogi voditelji, pa čeprav je dežela v tako težkih pogojih, dokazujejo, da ne dojemajo vse teže vprašanja in potrebe po najbolj učinkovitem in najbolj koristnem vlaganju razpoložljivih materialnih sredstev. Sest industrijskih ministrstev — je reitel Li Fu Cu — je u-porabilo v neproduktivne namene nič' manj kot 23.2 odst. razpoložljivih sredstev. kar pomeni, da je bila slabo uporabljena kar cela četrtina proračuna. Postavlja se vprašanje, zakaj je ta odstotek tako visok. Predvsem so v gradbeni dejavnosti vzeli kot osnovo tako imenovani nacionalni slog, nadalje so iskali predvsem oblike, ki naj bi bile organsko nadaljevanje tradicionalnega kitajskega sloga. Kako dalef so šli v tem, kaže primer Pekinga, kjer so pri 39 zgradbah potrošili na račun »nacionalnega sloga« okoli 5 milijonov in 400 tisoč juanov več kot bi bili sicer, Toda tu stvari zavzemajo le drugi videz in imajo še drugo važnost. Denar, ki je predviden za nujne investicije, se ne troši samo za arhitekturo KULT URNE VESTI h ? i postal močnejši li ‘'»i”Jako riiogel sam vo- 1 Celn>„ '"ogel A 4 l0tno Politično ^ tudi igro. ilf^no [strn ^enni^vo socia-*0uf>ljenn Vi*i0 pomCT*» kriza C« to !n*«ja ,,"TMa , wo«ro..iiti po-dejstva''?!,,** ruiv'dno tudi ' dn * poslovila ze- sle “•J« b re«.. ■ vl(idi; toda m*nija oHaKki po. V Rimu je nedavno izšla nova revija sltal-Jugs, posvečena razvoju gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Prva številka je prinesla članke o organiziranj u Italijansko-jugoslo-vatiske trgovinske zbornice, zatem o vprašanju ribolova na Jadranu, o jugoslovanski industriji, filmu, literaturi, športu in turizmu. Posebno pozornost zbuja članek «Dve komplementarni gospodarstvi». Revija je izšla na finem papirju, je zelo lepo u-rejena, a vsebina je v obeh jezikih — italijanščini in srbohrvaščini. Njeno vrednost še povečuje vrsta zeio lepih fotografij raznih jugoslovanskih krajev, * * * Znano založniško podjetje Mondadori iz Milana je pred nedavnim omogočilo posebno izdajo slavnega Manzoni-jevega romana «/ promessi s posi», ki je izšla v treh zvezkih. V prvem zvezku je tekst druge (definitivne) izdaje tega romana, one iz leta'‘ 1S40, objavljene z vsemi, pretežno jezikovnimi spremembami, katere je pisatelj vnesel po prvi izdaji iz leta 182 7. V drugem zvezku je tekst prve izdaje z vsemi korekturami in dopolnitvami prve variante iz leta 182.1, ki je bila naslovljen« eFer-mo e Lucian, V tretjem zvezku pa je objavljena prva varianta z vsemi spremembami, ki jih je pisatelj vnesel v prvotno skico iz leta 1821. Izdaja je razkošno opremljena in stane, vezana v usnje. 18.000 lir. *** Na povabilo eTriglav-fil-ma» je prispel v Ljubljano znani francoski filmski delavec in režiser Georges Camus. Camus se bo mudil v Sloveniji nekaj več kot te- den dni. S slovenskimi filmskimi strokovnjaki bo razpravljal o možnosti, da bi v Sloveniji režiral kak celovečerni umetniški film. Baje je izrazil željo, da bi se lotil filma »Kurir« po scenariju pisatelja Mateja Bora in «Doline miru« po scenariju Ivana Ribičiča. nov in pol juanov, pa čeprav niso bila dela še popolnoma dokončana. Komisija komiteja za načrtovanje gospodarstva je ugotovila la b’ bili pri gradnji zavoda . koliko več smisla do gospodarnosti lahko prihranili okoli ifb mj'ionov juanov. In kje so vzroki? Kakšna je diagnoza, ki so jo na temelju teh simptomov postavili kitajski tovariši, se vprašuje Li Fu Cu. Predvsem smatrajo oni, da slonijo vzroki teh pojavov v nezadostnem dojemanju politične borbe za socializem in v težkih gogojih, v katerih se ona vodi. Nadalje v nezadostnem upoštevanju gospodarskega ličinka investicij, v pomanjkanju kontrole in v neskromnosti. Tako zatrjujejo kitajski voditelji, ki zahtevajo, naj se u-vedejo podrobne gradbene investicijske norme, naj se prepove nepotrebna gradnja visokih zgradb, naj se zmanjšajo preobsežna geološka preiskovanja itd. Zmanjšanje stroškov, ki ga predvideva načrt za leto 1955 v višini 6 odstotkov, se je že v letošnjem drugem polletju povečalo na 7.5 odst. Tu smo navedli dejstva, ki jih je prikazal Li Fu Cu v svojem referatu, kakor tudi mnenja, ki so prišla do izraza pri razpravi, kar je razvidno iz ukrepov, ki jih nameravajo uvesti, oziroma so jih že u-vedli. Brez dvoma, da bodo ti ukrepi imeli svoj učinek, vendar bo objektivni opazovalec ugotovil, da se vse te pomanjkljivosti ne bodo odstranile, dokler ne bgdo izkoreninili o-nega, kar je vzrok vsem tem negativnim pojavom, in tu jc lahko ugotoviti, da je osnovna revarnost vprav v birokratskih tendencah, ki so oo.Fedi ca preveč togega centrahzma, Vsekakor pa samoki itičnost kitajskih voditeljev, -.j.hova sposobnost in pripravljenost da odkrito gledajo v oči problemom, ki stoje še ored njimi, ter že prava hrabrost, da o teh vprašanjih odkrito in javno govore, so vsekakor pojavi, ki jim delajo čast. li Pri otvoritvi jugoslovanskega filmskega festivala, ki Je te dni v Pulju, Je bil prisoten tudi Jrancoski filmski umetnik Jean Pierre AumoiU jo še bolj zapletala. Ce k temu dodamo še izredno težke in neurejene gospodarske okoliščine v številnih nerazvitih deželah — predvsem v Aziji, Afriki in Južni Ameriki — potem je vsakemu lahko jasno, da je moralo biti takšno stanje zelo škodljivo tako za Vzhod kot Zahod. V tem je treba torej iskati razlog, da se je na obeh straneh, tu bolj. tam irfanj očitno, čedalje bolj začelo izražati tendenca, da se obide embargo, odpravi blokada Kitajske ter organizira mednarodna finančna pomoč gospodarsko nerazvitim deželam. Pokazalo se je. da številne gospodarske omejitve v mednarodnih odnosih samo ovirajo napredek sveta kot celote, a hkrati tudi napredek vsake posamezne dežele, naj pripada kateremukoli bloku. Tudi poskus. da se takšno nenormalno stanje gospodarskih odnosov odpravi na umeten način, namreč tako. da se ustanovita dve svetovni tržišči, eno za Vzhod, drugo za Zahod, se ni mogel obnesti. Na Zahodu, posebno v Evropi, so nekatere dežele začele dosledno kršiti predpise glede embarga in blokade Kitajske. Tega pojava niso mogle zatreti nobene represalije, ko so se izvajale z določene strani. Nasprotno, s popuščanjem napetosti v mednarodnih odnosih in nastopom mirnejšega obdobja se ta pojav čedalje bolj krepi. Vse to opozarja na to. da je svetovno gospodarstvo ena sama enota, ki je ni moč razbijati v posamezne dele, oziroma področja zase. Tendenca, da bi se znova upostavilo enotno svetovno tržišče, se je najmočneje in najprej pojavila tam. kjer so bile posledice hladne vojne naj težje, t. j. v SZ in Kitajski. Sovjetska zveza in Kitajska sta bili prvi. ki sta se začeli uporno boriti, da se razbijeta embargo in blokada, kakor tudi, da se normalizirajo gospodarski odnosi med Vzhodom in Zahodom. V ta namen je bila lansko leto na iniciativo SZ sklicana mednarodna konferenca pod pokroviteljstvom OZN, a na njej so se pretresle možnosti za odpravo dosedanjega škodljivega stanja. Tako so se. pod pritiskom objektivnih potreb in navzlic vsem oviram ter nasprotovanjem z določene strani, vendarle začele ponovno vzpostavljati nekatere gospodarske vezi. Dasi v Washingtonu s tem niso bili preveč zadovoljni, je JaDonska med prvimi navezala trgovinske stike s Kitajsko. ki je od nekdaj predstavljala odlično tržišče za njene industrijske izdelke, hkrati pa tudi najbližji vir surovin. Isto so storili britanski trgovci, ki so celo smatrali za potrebno, da svoje trgovske ladje obvarujejo pred razbojniškimi Can-kajškovimi napadi tako. da jih puste pluti samo v spremstvu vojnih ladij. Pred kratkim so tudi ZDA omilile embargo pro-t vzhodnoevropskim državam tako da je zdaj vanje dovoljen izvoz avtomobilov, poljedelskih strojev in poljedelskih proizvodov. Pripravljenost nekaterih zahodnih dežel, da se omili ali cdpravi embargo proti SZ. deželam Vzhodne Evrope in Kitajski, ima svoje zanimivo o-zadje. Ta pripravljenost da se normalizirajo gospodarski odnosi z Vzhodom, sloni namreč na dejstvu, da so Zahodu potrebni tako novi surovinski viri kot nova tržišča. In to ni skrb samo dežel v Zahodni Evropi, ampak tudi ZDA. Ha-rold Stassen je pred kratkim na pr. izjavil, da morajo ZDA. v kolikor bi hotele v naslednjih desetih letih povečati svojo nacionalno proizvodnjo od sedanjih 350 na 500 milijard dolarjev, znatno povečati svoj uvoz surovin. Po Stassenovem mnenju se bo ameriško gospodarstvo v tem amotru moralo spoprijeti z dvema vprašanjema. V prvi vrsti bodo ZDA morale povečati izvoz industrijske opreme v nezadostno razvite dežele, tako da bi te mogle razviti svoje gospodarstvo in postati izvoznice surovin za ameriško industrijo. Zraven tega se bodo.ZDA kmalu morale boriti za nabavo potrebnih surovin z ostalimi industrijsko razvitimi deželami. posebno z onimi v Zapad-ni Evropi. V tej konkurenčni borbi za surovinske vire pa je treba, zraven drugih, upoštevati še Kitajsko, SZ in dežele Vzhodne Evrope. ZDA primanjkuje danes kositra, naravne gume. kroma, tungste-na, antimona, kobalta, mangana, platine in živega srebra. Pred kratkim so celo odkupile od Bolgarije določe no količino rožnega olja. ki so ga plačale s kamioni. Kar zadeva nabavo surovin potrebnih za industrijo, kakor tudi nova tržišča za njihove industrijske proizvode, so de žele Zahodne Evrope danes v posebnem položaju. Z 23,5 milijard* dolarjev ameriške po- moči, ki so jo prejele, so do leta 1952 uspele obnoviti svoje gospodarstvo in daleč prekoračiti raven predvojne proizvodnje. Toda. čeprav »o u-spešno rešile vrsto povojnih gospodarskih problemov, ki so se zdeli nerešljivi, enega, mm-leč pomanjkanja surovin, se niso uspele rešiti. Ob upoštevanju prav teh težav in potreb je tudi prišlo do ustanovitve skupnega tržišča za premog in jeklo. Na nedavnem sestanku zunanjih ministrov dežel — članic Ev-lopske skupnosti za premog in jeklo je bilo nadalje sklenjeno, da se izdelaio tud skupni načrti za evropsko mrežo kanalov, cesta in električnih železnic, da se izvrši standardizacija opreme, upostavi enotna politika glede civiln ga letalskega prometa itd. Vendar Zahodna Evropa ne bo mogla rešiti svojih gospodarskih vprašanj, če bo to hotela storiti sama zase. le v okviru svojega področja, ker je razmeroma premajhna, da bi mogla na ta način polno zadovoljiti ekspanzionisličnim težnjam svoje industrije. Zahodne dežele morajo poiskati prav na Vzhodu tako tržišča za svoje industrijske izdelke, kot tudi vire njim potrebnih surovin. Ce pa je tako postavljena perspektiva pravilna. potem je jasno, da je nadaljnja gospodarska prosperi-teta teh dežel odvisna tudi od ostalega sveta, zlasti še od mgnoj razvitih področij, kot so Kitajska, SZ in dežele Vzhodne Evrope. Gotovo je prav to eden glavnih razlogov. da je vec zapadnoevrop-skih dežel vzpostavilo trgovinske stike s Kitajsko se preden so bili z njo obnovljeni diplomatski odnosi. Isto velja glede SZ in ostalih dežel Vzhodne Evrope. Potreba po tržiščih in surovinah na Zapadu. dalje nič manjka potreba po industrijskih izdelkih v nerazvitih deželah Vzhoda dokazujeta, da predstavlja svet v bistvu nedeljivo gospodarsko celoto, ki bi se v skladu z njenimi potrebami morala razviiati fudi gospodarska politika vsake posamezne dežele. Po vsem. kar je bilo prikazano. hi zatorej eriega osnovnih elementov pomiiitve v svetu predstavljala tudi normalizacija mednarodnih gospodarskih odnosov, ki naj bi tila, kot ze poudarjeno, predmet razpravljanja na sestanku štirih v Ženevi. SPOMNIMO Mm TERČON ANTON, rojen v Cerovljah, S. 10. 1*06, umrl v Flossemburgu, 11. 1. 1943. TRAVAGIN CANDIDO, roj. v Trstu, 24. 9. 1912, padel v Istri, 4. 10. 1943. MARIO ZIDARIČ, rojen v Miljah, 21. 8. 1922, umrl 7. 3. 1944 v taborišču. IVAN 7.ERJAL, rojen v,Bo-IJuncu. ?4. 12. »904. pO»*šan od 20. 9. 194*. FRANC VRAN, rojen v Kazljah. 20. S. 1903, padel lit 4. 1914 pri Ledinah nad Idrijo. FRIDERIK ZAVADl AL, rojen v Vojšcici, 2. 3. 1908, ustreljen aprila 1944. fVAN VIOLA, rojen v Miljah, 24. 3. 1909, pogrešan od 23. 11. 1944 iz taborišča Flos-semburg. ANGELA SAMEC por. VIOLA, rojena v Miljah, 13. 2. 1912 umorjena 26. 9. 1914 v Rižarni. 1945 pri Cepovanu. VIKTOR VERGINELLA. rojen v Trstu, 23. 4. 1900. padel I. maja 1943 pri osvoboditvi Trsta. F.RMENEGII.DO VATOVEC, rojen v Trstu, 17. I. 1907, padel maja 1944 v Mrkonič gradu v Bosni. SLAVKO URANKAR — A-LOJZ, rojen v Dobu. 2. 6. 1*22, padel marca 1944 pri Ajdovščini. GIUSEPPE TRIPODI, rojen v Mongianu (Calabria) 27. 9. 1917, padel avgusta 1944 pri Logatcu. STF.I AN TREMUL. rojen v Miljah, 6. 5. 1900, umrl 3t. 1. 1943 v tržaških zaporih. IVAN MEZGEC, rojen v Pa-dričah, 22. 8. 1923, padel t. 2. 1943 na Predmeji. FRANC OREL, rojen v Zgoniku. 7. 12 I9t3, padel 26. 4. Z gornjimi imeni zaključujemo objavljanje slik, imen in podatkov padlih borcev, ki so s svojo največjo žrtvijo največ pripomogli k zmagi nad tiacifašizmom. To srno storili, da hi se ob deseti obletnici zmage nad nacifašizmom, vsaj delno oddolžili njihovemu spominu. Zavedamo se, da je kako ime izostalo, toda, žal, temu ne moremo pomagati, saj se tisti, ki je našo borbo poznal in še bolj tisti, ki je v njej-sodeloval, zaveda, daje marsikateri borec padel, ne da bi vedeli, kdo je padel ali celo kje je padel. Zato se ob tej priložnosti spominjamo tudi vseh neznanih borcev, ki so žrtvovali svoja življenja zato, da bi bilo življenje preostalih lepše. V kolikor pa bi kdo od staršev, sorodnikov ali znancev padlih vedel za kak tak primer in želel, da bi objavili sliko ali podatke padlega, bomo to rade volje storili in naj to sporoči našemu uredništvu. Kako je pred 21 ieti Aca Stanojevič po nahliučju postavit svetovni rehord Pri štiridesetih metrih višine je jadralnemu letalu odletel rep in Aca se je pognat iz letala ter brez najmanjše poškodbe pristal pred prestrašenim občinstvom |iuuyv- h dramo Dvokrilno letalo tipa Fizlr s* je z zamolklim ropotom odlepilo od zelene ravnine z zemunskega letališča. Za letalom je zaplavalo v zrak tudi jadralno letalo Pet. deset, dvajset metrov nad zemljo in dalje. Letali sta se dvigali, se povzpeli nad strehe hangarjev in nad bučno množico gledalcev, ki so se ta dan zbrali tu, da bi prisostvovali poskusnemu letu prvega Jugoslovanskega brezmo-tornega letala, v trenutku se je jadralno letalo povzpelo že nad motorno letalo in jeklena vrv, ki je spajala motorno letalo z jadralnim, je nenadoma popustila. Rilot jadralnega letala je krenil nekoliko na levo, da bi vzpostavil ponovno ravnotežje in jeklena vrv se je ponovno napela. Spodaj na letališču >e je zdelo vse v redu. Letali pa «e nista bili dovolj visoko, da bi jadfalndi letalo GS-l začelo svoj svobodni polet. Nenadoma se je zgodila katastrofa. Pri jjunpv-tiem nattza^ju jeklene v jadralnemu letalu odlete Kot pokošeno se je ja letalo sunkoma zvrnilo proti zemlji. Ali bo potegnilo za seboj tudi motorno letalo? To, kar je tedaj storil pilot jadralnega letala, so bile le refleksne kretnje preizkušenega letalca. Odpel je jadralno letalo od jeklene vrvi, se z o-bema rokama dvignil s sedeža in se pognnl v zrak ter nato odvezal padalo. Občinstvo je s strahom gledalo jadralno letalo, ki je padalo proti središču letališča. — Aca! se je zaslišal krik iz množice. Nekdo v beli letalski obleki ‘e je s strelovito naglico približeval trdim tlom letališča. Razdalja med njim in zemljo ie bila čedalje manjša. Posamezni gledalci so zamižali v pričakovanju zamolklega udarca, ko bo telo treščilo ob zemljo. Kakih deset metrov nad zemljo se je odprlo malo pc-možno padalo, nato pa veliko padalo. Le nekaj trenutkov pozneje je padalec padel na zemljo. Prostrana bela svila je pokrila telo letalca in sa zakrila pred pogledi prisotnih. Nedaleč od njega je ležalo raztreščeno jadralno letalo. Le nekaj trenutkov pozneje .se je skozi idemun in Beograd in nato po vsej Jugoslaviji in ce- lo po vsem svetu razširila senzacionalna vest, da je Jugoslovan Aca Stanmevič postavil novo sv«9ovnc prvenstvo v skakanju s padalom. Stanojevič je skočil iz letala s samih 40 metrov višine in nepoškodovan pristal na zemlji. Bilo je to pred 21 leti, 8. junija 1934. »Kako sem tedaj oital živ. mi je danes ni jasno.« je Aca Stanojevič pripovedoval točno 21 let pozneje. Danes je Aca Stanojevič upravnik letalske šole na Reki. O tem svojem prvem rekordu rad govori; «S samih 40 m in brez najmanjše poškodbe! Bil sem le nekoliko omamljen in po padcu sem se čudil, kako sem se nenadoma znašel v travi s padalom nad seboj. In šele tedaj, ko so pritekli prijatelji in tovariši, sem se zavedel, kaj 'e te Zgodijo.« | j; f »Rešila me je morda moja majhna teža (54 kg), nadaljuje Agfl, in ^ejjitvci* da je pa- steori,«« pou ladltalnb let ti:t otc premišljanja odklopil jekleno vrv in takoj nato skočil. Fa naj bo kaleonkoli. Eno povaaa-no z drugim, dosegel sem to. kar ni nikomur pred menoj uspelo in težko, da bo kdaj komu uspelo spu.-titi se s ta^ ke višine in pristati brez naj-manjše poškodbe.« Pripomniti pa moramo pri tem. da ameriška tvornica «fr-\ving», kj je dobavila padalo, ki je rešilo življenje Act Stanojeviču, ne jamči za skoke izpod 80 m, medtem ko velja pri teh padalih pravilo, da se skoki začnejo od 200 m navzgor. Pa še ena okolnost. s katero je moral računati Stanojevič pri tem, ko »i je rešil življenje. Preden je stopil v letalo, mu je kapetan Milano-vič, ki je vodil motorno letalo. ukazal vzeti paialn. ki ga Stanojevič ni hotel jemati s seboj. Do tega sicer zaies zelo razburljivega trenutka v letahki karieri Ace Stanojeviča je prišlo ob poizkusnem letu jadralnega letala, ki ga. je izdelal inž. Stanisnvljevič Bilo je to v dobi. ko je jadrulstvo bilo še v povojih in prav Aca Stanojevič' je bil eden izmed prvin predhodnikov tovrstnega športa v Jugoslaviji in tudi u-sianovni član prve jadralska Šole v Beogradu, Za ta podvig je bil Aca Stanojevič sprejet tudi v klub «Catarpilar», ki zbira vse pilote sveta, ki so bili primorani skočiti iz svojega letala »zaradi zle usode«. Tedaj j* Aca dobil tudi značko tejia kluba - številko 362 dočim jih ta klub danes šteje nad 250 tisoč. Ta značka je v obliki zlate gosenice z dvema rubinoma in nosi na zadnji strani vrezano njegovo ime in priš imek in datum podviga. Rezultat. ki ga je Aca nehote dosegel, je bil zabeležen kot skok brez posledic z najmanjše višine in to v vsej zgodovini letalstva. «Ker se ni mogla ugotoviti točna višina, s katere sem skočil, je bila prijavljena . vt-Šjna 45 m. mnogi so zatrjevali1, da sem skočil s 40 m. vendar z« to ni bito dokazov. E* dino merilo so bili antenski stebri,ped katerimi je bilo J ’ letalo v trenutku, ko čil. gin ti stebri so 5o m.» Tako pravi Aca Stanojevič. Aca Stanojevič je izkušen letalec. Z motornimi letali leti že od lčta 1929. z jadralnimi letali pa od 1932. leta. Pred vojno so ga šteli med najboljše jugoslovanske pilote. Sodeloval je v številnih letalskih tekmah doma in v tujini in si osvojil vrsto zelo važnih nagrad in prvenstev; prvo mesto na mednarodnem tekmovanju jadralnih letal na Poljskem leta 1939. prvo mesto na podobnem tekmovanju 1936 na Češkem, zastopal je Jugoslavijo tudi na olimpiadi 1936. leta v Berlinu v tekmovanjih najboljših letalcev sveta Ko mu j* nekdo postavil vprašanje, ali je doživel še kako nesrečo, ki bi se lahko primerjala z. ono na zemunskem letališču, je Aca odgovoril; »Podobne ne, toda zanimiv je bil konec propagandnega leta z jadralnim letalom v Bornvu leta 1936. Med poletom sem zašel v nevihto, ki me je odnesla daleč od letališča. Celih 20 minut sem letel v oblaku, kjer je vse grmelo in treskalo in se nato rešil tega oblaka nekje pri Voziču v Bosni. PRIMORSKI DNEVNIK 14. julij* GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PRKMAJHNO ZAHIMAIU.IE SVETOVALCEV ZA MESTNI) OBČINSKI) SEJI) Zmanjšanje števila di ;Mli centrov ter podpor ECA in zii listam sklade Nalezljiva bolezen demUlj: demiaijo uta podala svetovalec Cian (IM') in predstavnik beguncev Ognlbene lalmiiijs |jj mmm N# "n* SEDMA ETAPA OD ZUERICHA DO ŽENEVSKEGA JEZERA Hinsen včerajšnji zmagovalec V torek zvečer je bila seja mestnega občinskega sveta. 7. njo se je začelo poletno zasedanje. Za sejo je bilo malo za romanja. To se je opazilo po praznih klopeh za občinstvo in po nezadostnem številu prisotnih <l dve leti zaporedoma. Med te mi so znani bivši nogometsll kot Andreolo, Piola, Šanson«' Arcari, Colaussi. Rava, V»1‘ careggi, Feruglio, Biavati >* drugi. Tečaj vodijo Foni, F*P rari, prof. La Cava, Comucoi Bertoni, Scorzoni in dr. Ho*' zio, predsednik italijanski* združenja sodnikov. Predav*’ la pa bosta tudi ing. Bara«*! in dr. Pasquale. Odgovorni urednm STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Tf* KUDU ŠKKDRIIIJ predvaja danes 14. t. m. ob 19.30 uri film; iizin Igrajo: John Garfield, C. Ha in.s, P. Lane Kino na Ončiiiah predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Dulec eil zvezi! Igralci: CHARLTON HESTON, LIZA- BETH SCOTT, DIANNE FOSTF.R Kino po želji na odprtem ali pa v zaprtem prostora. ARH O K Izredna prodajna cena 5.500 lir Izključno zastopništvo iVora precizna svi' carska ura O Nemirika iz berilija O Pero Nivarox o 17 rubinov o Zaščitena proti udarcem en-timagnetična O Jeklen okrov. Zaloga ur: Longer, Aureole, Lanco, Moeris, Lemania, Xaros Via C. Battisti, 14 - Tel. 36231 Vladimir Bartol t MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) = TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 31. Drugo poglavje« V C1RIL-MET0D0VI $011 - UČITELJ ADAMlP - NOVA KATASTROFA Toda Teply le ni bil učitelj, ki bi gojenca posebno vabil k pouku in ljubezni do samega študija. Bil je vse preveč trd. raskav, vojaški, da bi znal zanesti ogenj v deško dušo. Violino sem imel sicer rad, toda pouka pri Teplyju sem se bal. Po nekaj letih učenja me Je mama vprašala: »Ali se hočeš še učiti violine? Vidim, da ne hodiš rad k pouku. Jaz ti nočem ne svetovati, da nadaljuješ, ne odsvetovati nadaljevanja. Ce se pa odločiš, da se ne boš več učil, potem glej, da ti ne bo nekoč žal in da ne boš meni očital, da te nisem naprej pošiljala k pouku.* Bil sem postavljen pred odgovorno izbiro: nehati z učenjem instrumenta, v kar sem bil vložil že precej časa ln truda. Ali nadaljevati z učenjem, ki mi Je zbujalo zaradi ze navedenih okoliščin odpor. Pomislil sem na zbirko metuljev, rastlin in znamk. Pomislil sem na risanje ln slikanje. Zaradi učenja violine sem moral precej časa, energij in pozornosti odvračati od teh zanimanj. S koncem glasbenega učenja bom imel za vse te stvari veliko več časa na razpolago. Kljub temu me Je zbodlo v srcu, ko sem povedal mami svojo odločitev, da sem se odpovedal učenju violine. Inštrument sem najprej skril v enega izmed predalov, v katerem Je mama hranila perilo. Koliko časa Je ostal tam, se ne spominjam. le to vem zagotovo, da je visela violina v rdečem tulu v Ulici Monlort spet na steni. 70. Preidem zdaj v tej zvezi k poglavju, ki utegne sicetr na splošno zanimati, ki pa bo morda tega ali onega navdalo z začudenjem ali celo z odtujenostjp. Teda kot kronist življenja svoje dobe, njenih ljudi in lastnih doživetij ne bi hotel zamolčati kar kodi, kar je nekoč kakor si že bodi dejstvovalo. Govoriti nameravam namreč o naših «strahovih».: V šoli smo se učili: strah je znotraj votel, zunaj ga pa ni. Gotovo smo vsi v učilnici in pri sončni svetlobi verjeli učiteljevim besedam. Toda kako je bilo potem doma, v mrzlih zimskih večerih, ko je burja zavijala v dimnikih tn pečeh, to je drugo vprašanje. Kot se bodo čitatelji spominjali, se je moja mama hudovala na svojega očeta, starega konšiljerja Nadliška, ker Je verjel v »strige«. Sama je bila na moč emanclpirana, nas otroke je učila glede strahov isto, kar učitelji, na tihem pa je v njej le ostal ščepec vraževernosti. Toda na to tem prlsrl vsaj Jaz šele veliko pozneje, deloma po njenem lastnem pripovedovanju v Ljubljani, dedoma po pripovedovanju Mašenke in Grmekovih. Vsem našim služkinjam je bila mama najstrože prepovedala, da bi nam pripovedovale zgodbe o «strahovlh«. Toda ne le, da otroku prepovedan sad najbolj diši, marveč večino , otrok neznansko privlačujejo same zgodbe o skrivnostnih stvareh ln še posebej o strahovih. Tako smo tudi mi otroci marsikaj groznega in pošastnega slišali tako rekoč za maminim hrbtom, pri čemer smo doživljali vse sladkosti groze, ko nas je oblivala posastmo-opojna zona po prepovedanih skrivnostih in poslušanju zgodb o neznanskih prikaznih. Med pripovedmi, ki so me kot otroka najbolj zanimale, je bila tista, ki jo omenja tudi Godina Vrdelski, kako Je namreč hudič prinašal staremu odvetniku Kronestu denar. Prosvetiteljsko navdahnjeni Godina sicer pristavlja, kako je nekoč sam odkril tega »hudiča«, o katerem so trdili ljudje, da so pogostoma slisali njegov zoprni glas: ko je hodil kot fantič v narodni noši poučevat Kronestove otroke v njegovo graščino, Je odkril na vrtu Kronestovega »hudiča« v prekrasnem pavu, ki se je na moč grdo drl in ki je bil kot ptič tedai okoličanom še neznan. Toda kot otrok sem to Godinovo razlago preslišal in mi je bolj prijal ljudski glas. ki je trdil, da je Kronest, ki je tako naglo obogatel, napravil, kot pred njim že marsikdo, pogodbo s hudičem. Zapisal mu je bil za po smrti svojo dušo. Zato pa mu je hudič za življenja služil in mu prinašal denarja na kupe. Mašenka pa je s svojimi sošolkami »odkrila« v nekem pritličnem stanovanju v Ulici Bonomo živo čarovnico. Dekleta so jo hodile gledat skozi zamreženo okno. kako je z burkljami grebla po ognjišču, na katerem Je varila bog si ga vedi kakšne čarovnije. Nekoč, ko ji je bilo to buljenje le prenadležno, Jih je «čarovnica» napodila z razbeljenimi burkljami. To »čarovnico« sem šel tudi jaz nekajkrat gledat. Videi sem staro ženico, malce brkato in malce kosmato, ki se Je, vsa razmr-sena v laseh in po obleki, vbadala z jutranjo ali opoldansko kuho. V njeno «čarovništvo» nisem mogel nikoli prav verjeti, lepo pa je bilo, ko sem videl, kako so se je dekleta bale in vrisčč bezale od njenega okna, če se je ozrla vanje ali z burkljami pomahala proti njim. Kot majhni otroci smo se ukvarjali tudi z neko resasto travo, neke vrste divjim žitom, ki ga je bilo treba do vrha oskubsti njegovih res. Potem si ga zavil v kolobarček, ki je moral biti nekako velikosti krajcarja. Ce si ga položil pod kamen, si drugo Jutro našel pod njim namesto kolobarčka krajcar. Kakšen škrat je ta krajcar prinesel, se več ne spominjam. Le to se mi zdi, da sem vsaj do solske dobe v to zamenjavo pod kamnom verjel, čeprav nisem nikoli opa?1 ui ?e blla uresničiia. Deklice so tudi rade spuščale majh* mehkokrile hroščke, ki prinašajo košarice. Moral si izgovori neki čarobni izrek, pa ti je živalca prinesla košarico v v hvalo, da si jo izpustil. Seveda so bile zgodbe o strahovih, ki so nam jih priP' vedovalfc služkinje, vse kaj drugega in bolj grozljivega T o teh ne bom pisal, saj so že napisane drugod. Pripovedo^1 bom o svojih psiholoških vprašanjih v pogledu groze. Omenil sem že, da se je nasa družina po odselitvi' Mari11 jevih preselila v prvo nadstropje. V drugem pa so si d* starsi obdržali svojo spalnico in sprejemnico. V zgodnjih zimskih večerih, ko očeta še ni bilo iz kavaf11 domov, je bilo treba iti kdaj iskat to ali ono stvar v drU« nadstropje. Mama je ob taki priložnosti navadno pogled*1 ™ebe' se namuznila «pod brkami« in rekla: • u ! di’ ki 156 ničesar ne bojiš, vzemi svečo in p°^ iskat to in to v našo spalnico ali sprejemnico.« «Seveda pojdem«, sem odvrnil in vzel svečo ki io ie ali služkinja prižgala. J J Ca je Mašenko strah, sem vedel. Lahko sem si mislil, ^ je strah tudi služkinjo. Da bi bilo mamo, ki je stalno t udarjala, da ni strahov, strah, si nisem mislil, čeprav se ” je le nekam čudno zdelo, da je zmerom pošiljala prav me !?■ t!,k,aj v drug0 nadstropje, ko je bila zunaj tema in )e dimnikih zavijala burja. Strah je bilo seveda tudi mene, toda že zelo zgodaj * mi Je zdelo sramotno pokazati, da se nečesa takega, kot strahovi, bojim. Zato sem se vselej premagal, vzel svečo in 5 Morda se mi je tudi kdaj tresla roka, v kateri sem <***.\ svečo, ko sem zavil po temnem stopnišču v drugo nad strop! Kot sem omenil, so bile stopnice do prvega nadstropja ^ nite, više gori pa lesene, tako da je marsikatera zaškriP9, pod korakom Včasih, ko se je dvignilo nenadno neurje.J bilo treba iti tudi zapirat veternlce in okna. Ob taki P^* nosti mi je veter nekajkrat ugasil svečo. (Nadaljevanje iiedtt