Cerkvene zadeve. ,,Pi'opaganda" v uevarnosti. ,,Proganda" imenuje se bratovšina v Rimu, ki ima namen, razširjevati nauk Kristusov med neveiniki po vsem svetu, vnenje misijone vsestransko podpirati. Začela se je bratovšina za papeža Gregorja XV. 1. 1622 in pvvi ustanovnik bil je Spanjec Valezij, ki je v blagi namen vse svoje veliko premoženje sporočil. Papež Urban VIII. in naslednji papeži, kakor tudi pobožni svetni katoličani so ustanovitev še bolj obdarili, in postala je ,,propaganda'' najslavneja naprava vsega sveta. Koliko da je ta ustauovitev za razširjenje kraljestva Božjega na zemlji storila, se ob kratkem popisati ne da. Ubogi misijonarji s svojimi revnimi srenjami med neverniki po vsem svetu so stoletja sem v propagandi iskali in našli potrebne pomoči. Iu tudi tej, tako dobrotni napravi, ne prizanaša labonska grabežljiva vlada v Rimu. Dopisnik v ,,Vaterld." piše, da vlada zabteva, naj bi se ves imetek propagande z državnim papirjem zameuil in to vtreb mesecib! Ker propaganda ne spada raed kloštre, katere vlada pleni in vničuje, je že zarad tega njeno zabtevanje krivično. Se veča krivica je pa kratek obrok, v katerem se zamenitev brez giozne zgube vršiti ne more. Kljubu šemaste postave, ki pravi, da je nedotakljivo in brez davka vse, kar je za vladanje sv. cerkve potrebno, je vlada vendar naložila propagandi, da inora od svojega imetka. ki je edino le ccrkvi v pomoč, 42.000 frankov (blizo 17.000 gld.) takse plačati. Vrh tega še pa tirja vlada uov davck od u 5 i 1 i š č a, katero pripada propagandi, in v katerem se odgajajo učenci, ki so namenjeni za misijonarje po daljuib krajib sveta! — Še več. Vlada ne prizanaaa tudi onim hišam propagande, v katerib razni redovniki za mlade misijonske pripvavnike šole imajo, ker za te v velikem ucilišču prostora ni. Ker so v teb bišab menibi učoniki, inenihom je pa v svobodni Italiji biti prepovedano, zapira vlada tudi te hiše, češ, da so to ,,kloštri", izganja redovnike in prodaja biše. Vse to meri na to, vničiti blago ustanovitev propagande. ,,Vsiljenci" — pravi dopisnik — nki so iz začetka trdili, da bočejo v Rimu le p oavetno stolno mesto imeti, se bojuj6 zdaj zopev osnovo svete cerkve sanie. Sovraštvo zoper Boga in najgrša poblepnost jih vodi pri vsem, kar počenjajo." To je le samo eden izgled tega, kar dela kruti nasilnik v Rirau dan na dan. In vendar je rSlov. Naiod" s tern stanjem tako zadovoljen, da je četrtek 18. septembra v posebnem članku ves 8T0J liberalen žolč razlil nad ,,klerikalci", ,,fevdalci", ,,fanatiki", ,,mraenjaki', ,,farizeji" in ,,jezuTiti", ki ,,praTijo, da se papežu z zedinjeno Italijo krivica godi." ,,Kaka neki" ? — vpraša nNarodov" aitikelschreiber in daje naslednji odgoTor, ki močno po petroleji Touja: ,,Papež je res imel posTetno oblast. Italijanski narod (laž; le Biamark z italijanskimi framaaoni) jo mu je Tzel. Papež se je moral narodovi volji podvreči, ali dobil je odškodovanje. Pravice do posvetne oblasti papež ni prav uič imel, kakor toliko, kolikor en graščak do tlake in desetine pied 48. letom, zgodo vinska je bila itd." Take nesramnosti zoper glavarja sv. cerkTe se berejo t listu, ki Tedno ponavlja, da se liberalci verskih reči ne dotikajo, da vera ni v nevainosti! Ni je države, katera bi stareja bila in večo piavico za se iinela kakor papeževa majhiia država, ki je ustvaijena bila za to, da je glavar sv. cerkve neodvisen, nobenemu posvetnenm vladarju podložen. Alj to — uči srboriti ,,Narod" ¦— je ^zgodovinska praTica" bila, katera se sme vsak čas zatreti! Po tem takem niso tudi ,,zgodovinske pravice" českega in brTatakega naroda vec vredne, in nemški kakor magjarski posilniki iniajo celo praT, ako bočejo s ,,zgodovinskimi pravicami" češke in hrTatake kraljevine prav tako postopati, kakor ao podbujakani Laboni postopali in še postopajo s papežem! Zares prav je imel pošten posvetnjak, ki je — prebralši oni gadovin\ strupom navdani članek t ,,Narodu" — rekel: ,Clovek, ki je to pisal, je ali zblaznil ali je pa čudno hudoben!"