Narodna noša v Macvi — Srbija. Razpletanje in čipkarstvo. Prvo ie tehniični izraiz _a čiflkarslko dietlo, ki se iuporabliia na »iskutah« dn »'nokaviih«. (Prlim. oblačila!) Ootoivio dieto imeiniuijeio »razplet«, katerega sta 2 vristi: »ra_pi©t zavezanik« in »todački irazplet«. S tujim izraziom hi ise to inaizivailio »point  tire« ail.i »point a jour«. Uporabilaajo se še  dirajfe teihnilke, od ikat&nih so zma/ne v Mačvi sledieče: 1. »I_seokain vetz« (Richelieu), 2. »Zvezidainac« ailii »_v_jdiae« (Stenndurcbbnuch), 3. »Ornotana Šuipljlika« (Unwinkter Duircbhmch). Po diruigah krajih so hila zinanai še raa&ledinja deia: »Jošrnak« - »Kesma« (ZaunforiiTiidiiTchbruch), »Dviostuanjak« (Zefiiir cntre deux), »Lijiesioe« — »ljesioainije« (Puniito dii spina) »Pužioi« — »putilje« (Pumbille), »Kesma«- »klassaik«, »šupliikac« (A 'jour-Sauim), »Izriis« (paint ooutpž.) Vsa 'našteta dela imajo svoj izvor na Balikanu in iso bila ipranešena drugam. Na razinih slikah (n. pr. Hohlbeiipoviih) so .hila Tiaistekama !in >oid tam sio jih 'posmeli. Ker jim ,niso _nali :imenia, sio iih inaisivaili kratkomalo »Hoihlbeiiinove čipike«.  Kiafloor vidtoo, je ¦ustvariiila roka prepinoste žene na slovanskem jugu taflca diela, itoi so diotbila zaradd svoje dovršeoie tehnike svetovni glais. Daka»aino iie, da so biik iz iužnih ikirajev rapne vnste čipk prenešeme na sevar 'im oašle pot tuidi v tviornice, o kateniih dames tropotiaijioči iStr.orjii uimičujejo deilo ipnidinih _©rnskii_ iroik. Čipke in čipkarsika dela irabijo za razine stvani — predvisem za mošo. Pireproste ozike čiipike obrabljajo rokave, brila, pregače. onbradače litd. Navadino so aJi »-pleteine na dive isjle« aili »pietane s touikiioom« (ikvačkom). Ralbijio iih tudi za »umetike« (Eliinsatze) na raznih stvareh. Ženska oblačila, Sedaj prihajamo ik pravomu opisu noše, ikii ifo ioblačai}o Mačvainike. Moško in žeinako tparito je iz bekga pLaitoa tin to iz tanikega a_i debdiejšeiga. Oblaaijo se z cziriom na letni ^as in delo, ki >ga opaiaivLJajo. Nasšo srajjoo jLm nadomesča »kiošuilja«, katere detl miad paisam maiziiivajo »oiždre- Me«. Spodiniiemu delu ipod pasom praviijo »skute«, __i segajo preko _o_o_ Niage iobu- vajo V »carape« (moigaivlioe) do kotlen. Prevezujeiio jih z »uzticami« Ovrvcaimi). »Carape« so 'valnen-e in po barvi beile, emobarvine a_ šareine. Virhmje knio in blu» zio jim aaidiomešča druiga »lltoišuilja«. To je dolga lohlapna snaaca z dolgiimii rolkavi (kaikor n. pr. mašniška »a!ba«). Čez pas se ipreveže z »uzico« iin pr-epaše oez to s »tkanioo« dpasiom.) Košulja je vezena na nakavih (aiiaidilehtju) ki to v »'grainah« (ve- jicah) ali »groadiu«. Ce je annameot _olg in podoban vejicli z lodinastkii, je to »igra- na«, aiko je pa vedik in ©nofien, je to »grozd«. Rakajvii so (Obrobliieni z ozkim onniaimentom, ki mu praviiijo »zarukavljc«. Obrobliienii >so z aziklimli čiipkamli. Nad tko- malci ®e prevežejo s toaflcam iin se poteg- nejo naaaj pireko injega tako, da sega inji- hov ridb m_o naid giležn^e mak. Yečkrat vrdiimo .iz-veizena tuidi iaba roba ma. prsiih, kjcr se »košulja« zapenja, Od pasu ob bi)- kih do roba na de&nii iti Jevii stnani ipa kra-se »iskute« z »raizpLetam«. Rpb ikašulje je ali bneiz OTruiraetnta allii je pa ifalko oziko vezaa in obšiit s oipkami. Odrasle devoj.ke iiii žene iroosdjo »bošoo« ailii »kecelljo« (ipredpasnliik). Naivaidmo \je onn in mi vezon, semintja je pretkain _ ipisaniimfi oitmi ald ipraiv iO-kimi šaranimi bandiuiriicamii. Oimožeme nosijo tudii zadaj — aieikaik predpasmik — imemovain pregača«. RiazJnikuje se >od bošoe te v item, da ije spodaj vezen. in to raiziMčnio. Bordure so enobairvme ati pisiane in praizmiska »pregača« je sviileina, z zilatoim iizvez.ena iri abšita is fkifiimii čipkamii. i()ib daijšth straineh ipa ima jalko ozko niairodmo trobojndoo. Za1 iprazinike oblačiiio _evotike iin niiade že/ne »jefcik«, M je ipodaben telovnikii. Navaidinio je ibar_uinaist iin bag.ato z zlaitom ,_uli srbrom ivieizen. Banve je teunimordeiče, modTe a.i viijaMčasite. Siikmjeinli jjelekii so čme barve. Ziato iin srebrno vez oakrbi »terzija« (imoški rakodelec), iki se ukvarja z ivezeinaeini »jeleikoiv«, fiiiniih »pregač «m »Ibad«. Vezentoe so jaiko tepe, potsrečito se mii je, da sem inaibaivil za naš deželmi muizei tiiidli ipet -jeleikov iin nokad druiglh stvajri. Oez j€tek oblačiijo »fcbade«, toi jih pa »oislijo le limoivite sdjamike iin mešoanke. To ije nekaka blirnza, ki seiga le dio paisu iin irna zv«nčaiste mdkave, kS so o_ro_ljeini z zlato vezjo. Tudi zadaii iimajo fcaike male okraske. Večkrat iim je ovratnik obrobijein. z dnagocsno kcžuihioviiino. (Mcščamke noslijo orcie, težke sviilenie ilitbadie, ki pa segado siktotno do _o_ena.) K noši spada tudsi makiiit, kii oibstoia večina v ztotem deniarju. Navadmo nosijo vieLike (po 100 knoui), kii so vikavani v tainke zlate lobročke in inaniiizanli ali pniikovamii na zlato verižioo. Dufcate mioisijo tuidi v laseh. Česito sio previrtanii in pnipeti enostaivinio z daljšo iigio v ilase. Vliddjo se tudi »uikovice« (nekake brože), na katere se obešajo diukati in pnipeinjaijo v lase. Najveič je avstriijtskili oeO_niov, ker Sinbija ni toviala razen aae lizidaje pod krailjem MManom nobenegia zdataga denarja. CeJkiiini ikirailija Miilana se zove»o »Milandori« iiin so daines ia_o redikii. Navadno }dh mosijo akiovanc v prstane, ki so jako itipličnii. Pirepnoisti liudje oosijo podobme prs-tane, kii so pa nalrejemii iz »&toparoev (isrebrn deiiiar za 100 ipajra). Nekatetre žene nosiiK) v nakitu l^epo iinuetge. (Konec prih.)