------102    -----
0 reji prešičev.
B. Kakošni naj prešiči bodo za pleme?
Že lanske „Novice" so nam v 41. broji pod naslovom: „kaj je namen umnega plemenjenja in kaj nas skušnje o tem uče" lepo dokazale, kako da se more gledati na živinske lastnosti, ako hoče gospodar dobro in lepo živino imeti. Kakor je pri vsaki drugi domači živini treba na to gledati,  tako treba tudi pri prešičih.
Ker nam prešič se le takrat največ koristi, če ima veliko slanine (špeha) in mesa, če ima dobre lastnosti za pleme, zatorej je že pri stariših treba gledati, da imajo vse k temu potrebne lastnosti. Ako svinja in mrjasec nimata lastnosti za pitanje, tudi mladiči ne bodo za to sposobni, in gospodar ima potem prešiče, na ktere mnogo potroši, a malo ali še celo nič ne priredi.
Zares je težko mrjasca ali svinjo že v mladosti spoznati, kake narave da je in kakošne lastnosti ima, vendar se pa po skušnjah svinorejcev moremo ravnati, in tudi za pleme sposobne mrjasce dobiti.
Navadno je za pleme dober mrjasec lahke glave, veselega pogleda, močnega rivca, kratkega debelega vrata, dolgega pa globokega in okroglega života, širokega in močnega križa, kratkih deblovitih in na stegnih mesnatih nog, tankih ščetin in mehke kože. Tudi mora biti ješč, da se bo dobro hranil in da bo pri bukanji tudi zmirom rodoviten. Biti mora vesel in živ, vendar zraven živahnosti tako pohleven, da se lahko opravlja in da se svinja brez strahu k njemu spusti. — Nekteri hvalijo rep srednje dolgosti in zelo zvit,   ker dolg   in  malo  zvit rep je znamenje slabosti,
-----_    103    ------
kakor je tudi debela koža slabo znamenje za pitanje in debele ščetine znamenje prostega plemena. Ce ni ješč in če slabo prebavlja, so to veliki pogreški pri mr-jascu, ne že samo zavoljo tega, da ni zmirom zadosti rodoviten, ampak tudi zatega del, ker te lastnosti tudi nasledniki njegovi podedvajo. Ravno tak pogrešek je tudi lenoba, kajti tak mrjasec nima veselja za pleme in je navadno nerodoviten.
Posebno se mora gledati na rodovitnost, in to je lahko, ako so znane lastnosti njegovih starišev.
Premlad mrjasec se ne sme spuščati, kajti to škoduje rasti njegovi in tudi njegovi nasledniki bojo slabi.
Akoravno je mrjasec že v 9. mesecu zrel, vendar jih dobri svinorejci še le 15 ali 18 mesecev stare začnejo spuščati. — Na enega nirjasca se računa — jemaje srednjo primero — na eno leto 40 svinj.
Tudi prestar ni več dober za pleme, in tako se more že v 4. ali 5. letu odstraniti in odločiti za pitanje, kajti prestar mrjasec je malokdaj rodoviten in tudi za pitanje ni več tako pripraven, ker ima slabo in žilasto meso, ki nazadnje malo dobička d&.
Kakor pri mrjascu, tako se mora tudi pri svinjah na dobre lastnosti paziti. Za pleme naj se jemljejo zmirom spomladanske svinje in že v njih mladosti se mora na odgojivanje bolj paziti, kakor pri drugih.
Tudi svinje morajo imeti dobre lastnosti, ker jih podedvajo njih mladiči. Dobrih in lepih svinj znamenja so: lahka glava, nežen rivec, srednje mere vrat, steg-njen pa globok in širok život, nizke in gladke noge. Imeti mora mnogo sescev in sicer nikdar manj kakor deset. Sesci pred dojenjem ne smejo biti napeti in morajo biti mehki, med dojenjem trdi, napeti in raztegnjeni. Imeti mora v obče lastnosti ženskega spola, ker take so navadno rodovitne in tudi mladiče dobro odgojivajo.
Premlade svinje se ne smejo za pleme rabiti, akoravno so nektere že v 5. ali 6. mesecu za to sposobne, ker jih že prvi porod preveč vzame in kasneje zmirom slabe ostanejo. Svinje posebno dobrega plemena se morajo v 8. ali 10. mesecu za to porabiti. Najboljši mladiči prihajajo od svinj od 3. do 6. leta, kajti do 3. leta še zmirom rastejo in še le takrat so dosti močne in za porod sposobne.
Ako svinja pri prvem porodu ni prav obilna, se za to ne sme precej zavreči, ker prvi porodi navadno niso tako obilni, kakor drugi naprej. Odstraniti pa je treba, in rajši za pitanje kakor pa za pleme pripraviti, svinje take, ktere so divje, neukrotne in za mladiče nevarne, kajti pri tacih mnogo mladičev pogine in ostali lahko tudi te lastnosti podedvajo.
Franjo Kuralt.