GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
15- Vlil. W5
Štev. 7
Julij 1975
Letnik XII.
S 25. REDNEGA ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNA GLINICE
® MALI POGOVOR
Poslovna informacija za prvo tromesečje
Iz informacije, katero je posredoval Sektor za organizacijo ini načrtovanje, je razvidno, da je TOZD dosegla v I. tromesečju v primerjavi s planom dobre poslovne rezultate. Produktivnost dela kot osnovni pokazatelj poslovanja kaže porast za okrog 8 %. Proizvodni rezultati so v primerjavi s planom ugodni, saj je ugotovljeno preseganje plana proizvodnje hidrata in kalcinirane glinice.
Skupni plan prodaje je količinsko in vrednostno presežen, predvsem na račun večje interne prodaje in večjega izvoza. Skupni proizvodni stroški so manjši od planiranih; v glavnem odstopajo variabilni stroški zato, ker so planske cene surovin nekoliko višje od doseženih v prvem tromesečju. Za proizvodnjo je bid porabljen boksit iz zalog, zato so nastala največja odstopanja v variabilnih stroških. Planirani normativ boksita je za 2 % presežen, vsi ostali nor-
mativi osnovnih surovin pa so nižji od planiranih. Planiran celotni dohodek je presežen, porabljena sredstva so manjša, dohodek in ostanek dohodka pa precej večja od planiranih.
— Samoupravni sporazum o ustanovitvi požarne varnosti Ptuj
Zakon o varstvu pred požarom in gasilstvu določa, da so zaradi neposrednega povezovanja nosilcev družbenih nalog na področju varstva pred požarom v občinah in republiki ter zaradi1 zagotovitve materialne podlage za razvoj in napredek varstva pred požarom lahko ustanovljene požarne skupnosti. Naloge skupnosti so določene z zakonom (Ur. list SRS, št. 46/70).
Delavski svet TOZD tovarna glinice je razpravljal o Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi požarne skupnosti Ptuj in se na osnovi 100. čl. Statuta odločil za podpis sporazuma.
— TEHNIČNA IZBOLJŠAVA
Tov. Stanko Pulko, mat. št. 496, strojni tehnik, zaposlen v TOZD glinica kot vodja sprotnega vzdrževanja, je predložil komisiji za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge predlog pod naslovom »Menjava verižnih mešal s krilnimi v rezervoarjih na dekantaciji.«
Komisija je priznala predlog tov. Puilka kot tehnično izboljšavo.
Korist za podjetje bo v tem, da bo na novih mešalih manj vzdrževanja kot na starih.
Delavski svet TOZD glinica je odobril Stanku Pulku enkratno izplačilo 1.338,12 din na račun prihranka.
— PRAVILNIK ZA ODPIS OS
Pravilnik je delavski svet sprejel v obliki, kot mu ga jè predložil DS SS. S pravilni-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob odhodu Staneta Tonejca
S 1. julijem t.l. je po 30 letih dela v TGA odšel v zasluženi pokoj Stane Tonejc, dipl. ing. strojništva, ki je bil prvi direktor našega podjetja.
Rodi se je 23. julija 1906 v Novem mestu, kjer je živel s svojimi starši. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Mariboru. Po končani maturi se je vpisal na univerzo v Ljubljani in se po prvem letniku preseli na univerzo v Zagreb, ker takrat v Ljubljani še ni bilo strojne fakultete. 1928. leta se je njegova družina preselila v Ptuj. Med študijem v Zagrebu je pomagal' doma, kajti zaradi nizke pokojnine (600 din) je moral oče poiskati še dodatni vir dohodka.
Po diplomi v Zagrebu so se pojavile ponovno težave, katere je imel že v gimnaziji; namreč, zaradi naprednih idej ni dobil zaposlitve. Šele S časom je s poznanstvom dobil delo pri »Štabu zautrjévanje« v Ljubljani.
Pri nas se je zaposlil avgusta 1945. leta kot strojni inženir in 1. januarja Ì946 je bil z dekretom takratne slovenske vlade imenovan za delegata, to je v svojstvu direktorja. Od takrat je zvest član kolektiva, razen devetmesečne službene premestitve v Beograd.
O takratnem delu in življenju v tovarni je povedal tole: »Takrat smo bili maloštevilen kolektiv, katerega naloga je bila: varovati obstoječe objekte in naprave v njih. Samo za zaščito pred korozijo smo porabili nad 15.000 kg mimja. Nekaj časa smo živeli v negotovosti, ker nismo vedeli, ali bo gradnja tovarne nadaljevana ali pa bo vse skupaj prepeljano v južne dele države, v bližino rudnikov boksita, Preživljali smo se, kot smo vedeli in znali. Opravljali smo razna remontna dela za druga podjetja, strojne delavnice so bile še kar dobro opremljene s stroji. Prodajali smo gramoz in podobno. Ko je bilo v začetku leta 1947 dokončno odločeno, da bo tovarna glinice v Stmišču nadaljevana, smo pričeli z obsežnimi pripravami. Na novo je bila. formirana uprava podjetja, ustanovljena je bila šola učencev v gospodarstvu, ki je vpisala dve generaciji.
(Nadaljevanje na 3. strani)
NAJBOLJŠI NA ŠPORTNIH IGRAH ALUMINIJCEV JUGOSLAVIJE!
Doslej največji uspeh
Z odhodom na četrte igre aluminijcev je športnike TGA čakala težavna in odgovorna naloga, saj so marali braniti leta 1974 pridobljeni naslov ekipnega prvaka in prehodni pokal SIAL!
Svojo poslanstvo in zaupanje OZD so športniki v celoti opravičil» V prelepi, in gostoljubni bratski republiki, v gosteh pri SEVOJNU v Titovih Užieah so od prvega do zadnjega dne nizali zmage, katerih izid je bil — ponovna osvojitev naslova e-kipnega prvaka in pridobitev prehodnega pokala!
Mirno lahko trdimo, da je- letošnji' uspeh na tovrstni športni manifestaciji do danes največji, predvsem zato, ker so biti - po discipliimah doseženi boljši rezultati kot lani, im drugič — ker je zmaga na tujem dragocenejša in lepša od' zmage, dosežene na domačem igrišču!
Na tem srečanju so naši športniki osvojili 9 pokalov (lani samo 5I) in 18 zlatih, 3 srebrne in 25 bronastih odličij.
:<iDni plasman:
1.	Kidričevo	39. točk
2.	Sevojno.	35 točk
3.	Impol	31 točk
4.	Šibenik.	. 28 točk
5.	Titograd	27 točk
6.	Mostar	17 to{k
ROKOMET
Največji uspeh so dosegli rokometaši, saj so svoje nasprotnike dobesedno pregazili. Za ta uspeh ima največ zaslug Mirko Kuhar v vlogi golmana, ki je bil najboljši od naših in daleč najboljši Od vseh rokometašev; prav zaradi tega je upravičeno dobil še posebno priznanje — za najboljšega rokometaša iger!
Rokomet so zastopali: Mirko Kuhar, Bojan Stanič, Borut Srečko-vič, Radovan Komel,. Stanko Meglič, Daniel Koletnik, Roman Var-žič in Vinko Milošič.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
SPOMENIK REVOLUCIJE — obeležje velikih pridobitev 22. julija — dneva vstaje slovenskega
ljudstva
Iz tabel I in II je razvidno, kako smo poslovali v juniju 1975 in v času od L — VI. 1975.
Indeks 1975/1974 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nasproti enakemu obdobju lanskega leta.
I.	Dinamika proizvodnje — indeksi fizičnega obsega
Dosiežeao
Obrat-mesec	Plan	kumuL“1975/74
A.	GLINICA
1. Izluženo:				
— maj	100	106	102	104
— junij	100	105	102	104
2. Kalcinirano:				
— maj	100	89	100	95
— junij	100	106	101	96
ALUMINIJ 3. Elektroliza A:				
— maj	100	103	102	157
— junij	100	101	102	145
4. Elektroliza B:				
. — maj	100	105	106	112
— junij	100	105	106	112
5. Elektroliza B 12-P:				
-— maj	100	115	114	94
•e junij	100	112	114	93
6. Elektroliza B 12-S:				
— maj	100	109	110	101
— junij	100	106	109	109
7. Livarna:				
— maj	100	104	103	127
— junij	100	105	104	125
8. Anodna masa:				
— maj	100	223	106	111
: " — junij	100	102	105	117
II. Prikaz porabljenih surovin na enoto proizvoda -				- VI/1975.
Na 1 tono proizvoda
Plan
_____Indeks
junij I-VI/1975
1.	GLINICA
Al hidrat — AI2O3
—- boksit
-i- NaOH 100 %
—	para
—	el. energija
2.	ALUMINIJ
Elektroliza A:
—	glinica
—• anodna mas
—	kriolit
—	alum, fluorid
—	el. energija — kemija Elektroliza B:
—	glinica
—	anodna masa
—	kriolit
—	alum, fluorid
—	el. energija — kemija Elektroliza B 12-P:
—	glinica
—	anodni bloki
—	kriolit
—	alum, fluorid
—	el. energija — kemija Elektroliza B 12-S:
—	glinica
—	anodna masa
—	kriolit
—	alum, fluorid
—	el. energija — kemija
3.	ANODNA MASA Za izvoz:
—	petrolkoks
—	katranska smola Za domačo porabo:
—	petrolkoks
—	katranska smola
—	el. energija
100	105	104
100	111	109
100	79	91
100	96	96
100	100	100
100	98	95
100	37	57
100	89	78
100	100	99
100	100	100
100	97	95
100	65	59
100	60	68
100	95	94
100	100	100
100	91	92
100	90	87
100	82	67
100	100	98
100	100	100
100	99	98
100	96	91
100	99	72
100	106	102
100	102	101
100	96	98
100	102	102
100	96	96
100	86	92
N E Z 6 0 D E
V JUNIJU 1975
Junija, se je poškodovalo 19 delavcev.
Prikaz ponesrečencev po TOZD in OS Skupne službe.
TOZD ALUMINIJ	na delu 6	na poti 1	skupaj . 7
TOZD GLINICA	4	1	5
TOZD VZDRŽEVANJE	2	2	4
TOZD PROMET	1			1
DS SKUPNE SLUŽBE	1	1	2
	14	5	19
ŠTEVILO NEZGOD PO VZROKIH:
neprevidnost po drugi' osebi	2
neprevidnost pri delu	10
kršenje SVD predpisov	1
okvara na kolesu	1
spolzka tla	1
poti In prebodi	2
kršenje cestnoprometnih	predpisov	2
JUNIJA SO SE POŠKODOVALI NASLEDNJI DELAVCI:
TOZD ALUMINIJ
1.	Anton KMETEC, mat. št. 3951, iz elektrolize A, se je poškodoval
12.	junija. Čistil je črpalno cev, pri tem je drugi delavec s prebijalcem zadel drugi del cevi, katera je zdrsnila in zadela ponesrečenca po prstu desne noge, kjer mu je povzročila lažjo poškodbo.
Iz delavnice v kotlarni
2.	Franc KOKOL, mat. št. 1134, iz elektrolize B, se je ponesrečil 19. junija pri odstranjevanju gumijaste cevi. Cev se je zataknila ob kolo pfe-bijalca. Kolo ga je zadelo po stopalu desne noge.
3.	Jurij DORIC, mat. št. 3970, iz elektrolize B, se je poškodoval 19. junija. Pri sestopu s prebijalca je .stopil na gumijasto cev, na kateri mu je spodrsnilo. Pri tem si je lažje poškodoval gleženj desne noge.
4.	Franc KRANJC, mat. št. 4026, iz livarne, se je poškodoval 23. junija. Pri označevanju šarže se je udaril s kladivom po prstu leve roke, katerega si je lažje poškodoval.
5.	Franc RODOŠEK, mat. št. 863, iz elektrolize B, se je poškodoval 26. junija. Pri stopanju na strojni prebijalec skorje mu je spodrsnilo, zaradi tega je zadel ob sedež prebijalca. Ob tej priložnosti si je lažje poškodoval desno stran oprsja.
6.	Franc FILIPIČ, mat. št. 867, iz elektrolize B, se je poškodoval 29. junija. Z ročnim prebijalcem je prebijal skorjo celice. Pri tem je prišlo do izbruha vročega zraka in glinice, katera ga je zadela in mu povzročila na levi strani obraza lažje opekline.
7.	Drago MURSEC, mat. št. 3655, iz pomožnega obrata aluminija, se je ponesrečil 11. junija. Zaradi okvare na kolesu je padel po cestišču in si pri padcu lažje poškodoval levo roko.
TOZD GLINICA
1.	Franc MATJAŠIČ, mat. št. 4291, iz glinice -j- rdeči del, se je poškodoval 22. junija. Ponesrečenec je reguliral napenjalni boben. Z vi-ličastim ključem je navijal matico vijaka. Pri navijanju mu je ključ zdrsnil; pri tem je ponesrečenec udaril z desno roko ob železo in Si poškodoval sredinec.
2.	Stefan JEZA, mat. št. 2638, iz glinice — beli del, se je poškodoval
3.	junija. Ponesrečenec je z vodo pral onesnažena tla na prehodu. Med pranjem mu je na spolzkih tleh spodrsnilo, zaradi tega je padel. Pri padcu si je poškodoval zapestje desne roke.
3.	Stefan NAHBERGER, mat. št. 3533, iz skupine za sprotno vzdrževanje, se je poškodoval 9. junija. Ponesrečenec je z lopato nalagal v prikolicd odpadni material iz avtoklavov. Pri tem delu gnitje nehote udaril z lopato sodelavec po levi roki in mu poškodoval'tretji in četrti prst.
4.	Stefan FRČEČ, mat. št. 429, iz glinice — beli del, se je poškodoval 12. junija. Odpiral je ventil za alkalni kondenzat. Med odpiranjem jé stal na cevovodu, pri tem pa mu je spodrsnilo. Pri padcu si je poškodoval desno stran prsnega kosa.
5.	Alojz KRAJNC, mat. št. 3530, iz vparilnice, se je poškodoval 8. junija. Peljal se je na delo s »Pony ekspres« kolesom. V križišču je zavil levo, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Tako je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki je imel prednost. Utrpel je težje poškodbe.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Janez KODRIČ, mat. št. 4004, iz gradbenega vzdrževanja, se je-poškodoval 19. junija. Ponesrečenec se je z mopedom peljal v službo. Zapeljal je na cesto, ki je bila sveže posipana z gramozom, zaradi tega je padel in si poškodoval levo nogo v gležnju.
2.	Franc ZAJC, mat. št. 859, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 23. junija. Pri navijanju ventila ga je vzmet udarila po mezincu leve roke in ponesrečenec je zaradi tega utrpel lažjo poškodbo.
3.	Zvonko FRČEČ, mat. št. 3571, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 27. junija. Pri prelaganju železnih profilov mu je stisnilo kazalec desne roke, pri tem pa si ga je tudi lažje poškodoval.
4.	Drago AČIMOVIČ, mat. št. 4278, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil na sindikalnem tekmovanju 26. junija. Pri skakanju čez vojaške zapreke si je poškodoval del hrbta.
TOZD PROMET
1. Anton PANJKIHER, mat. št. 3121, iz železniškega prometa, se je poškodoval 19. junija. Ponesrečenec je opravljal odvzem praznih železniških vagonov. Med premikom so se zaradi tresljajev odprla čelna vrata in udarila ponesrečenca po levi nogi. Utrpel je lažjo poškodbo na levi nogi.
DS SKUPNE SLUŽBE
1.	Jože VUČKOVIČ, mat. št. 2374, iz prodajnega skladišča, se je ponesrečil 9. junija. Ponesrečenec je zlagal aluminijaste profile. Pri zlaganju mu je kos aluminija padel na levo roko; Na palcu leve roke je utrpel lažjo poškodbo.
2.	Franc Mohorko, mat. št. 4268, iz prodajnega skladišča, se je ponesrečil 24. junija. Pri vožnji z mopedom je pred ponesrečenca stopil pešec. Ponesrečenec je pri tem padel in si poškodoval levo roko v ramenu.
Poslovna Informacija za prvo
tromesečje
(Nadaljevanje s 1. strani)
kom je določen postopek za izločitev osnovnih sredstev iz uporabe in za razknjiževamje iz evidence.
—	Rekonstrukcija žerjava pri avtoklavni vrsti
Delavski svet je odobril rekonstrukcijo mostnega tekalnega žerjava 3 Mp/3,8 m nad I. avtoklavno vrsto. Rekonstrukcija, je potrebna zaradi lažjega dela pri remontu na avtoklavni vrsti., ,	... ..
Za izvedbo so predvideni stroški v znesku 34.961,50 din.
—	Dograditev prizidka pri sanitarni I
Na predlog direktorja TOZD tovarna glinice je delavski svet odobril dograditev prizidka pri sanitarni I, ki bo služil za pisarniške prostore vodstvu TOZD glinica. Dodatni prostori so nujno potrebni, ker obstoječi prostori tehnološke priprave dela, operativne priprave dela in administracije ne dajejo možnosti za normalno delo. Predračun del znaša 300.000 din.
—	Razdelitev dotacij
Delavski svet TOZD tovarna
glinice in potrdil razdelitve dotacij za leto 1975 v obliki, kot jo je predložil svet za samoupravljanje, življenjska vpraša? nja in obveščanje delavcev. Bil je mnenja, da so osnovna šolla Boris Kidrič Kidričevo, sindikat TGA im godbena sekcija previsoko soudeleženi pri razdelitvi. Menil je, da bi bile upravičene do dotacije tudi šole iz okolice, zlasti tam, kjer se že podirajo. Te šole obiskujejo prav tako otroci zaposlenih staršev v TGA.
—	SVET ZA GLASILO ALUMINIJA
Za člana sveta glasila Aluminij je imenoval delavski svet TOZD glinica Jožeta Zu-glini/ce ni potrdil razdelitve do-paniča, vodjo obrata proizvodnje pare namesto Janeza Sukiča, ki je bil imenovan za člana uredniškega odbora glasila Aluminij.
—	PRIORITETNA LISTA ZA DODELITEV STANOVANJ
Delavski svet je ponovno razpravljal o prioritetni listi za dodeljevanje stanovanj in jo sprejel z dopolnitvijo, da naj bo pripisano Kristini Lu-baj in Mariji Krajnc 300 točk za težavne stanovanjske razmere.
—	PRODAJA PLINSKIH CEVI — POROČILO ODBORA ZA NOTRANJO DELAVSKO KONTROLO
Odbor za notranjo delavsko kontrolo je na pobudo delavskega sveta razpravljal o prodaji plinskih cevi cevovoda iz plinarne in ugotovil, da je bil kršen sklep delavskega sveta, s katerim je bil določen način prodaje cevi.
S sklepom je bila seznanjena DS $S — služba prodaje, ki je poslovala mimo njega.
Delavski svet TOZD tovarna glinice meni, da je prodajna služba storila prekršek po ČL 95 tč. 6. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in je predlagal DS SS, da uvede disciplinski postopek proti kršilcem.
Jožefa Firbas
Ob odhodu Staneta Tonejca
(Nadaljevanje s 1. strani)
kot tudi šola za tehnične risarje. S tem smo si zagotovili osnovni strokovni kader. Težje je bilo s strokovnjaki, katerih pri nas ni bilo. V tistem času so prišli iz Nemčije. To so bili dr. Fulda, ing. kemije, dr. Vogel in Popela, ing. strojništva in ing. Hamburg, ki so skupaj z našimi inženirji Lužovnikom, Grünfeldom, Gorupom in Voršičem pripravljali tovarno za proizvodnjo glinice. To so bila prva povojna leta, ko smo bili srečni, da je vojna mimo in da gradimo v svobodni domovini. Delali smo mnogo udarniško; ni nam bilo žal ne nedelje ne prostih popoldanskih ur. Marsikatera delovna akcija je bila opravljena prostovoljno in z veseljem.
Na kraju, kjer so danes elektrolize in livarna, je bil takrat še gozd, ki je bil posekan v glavnem udarniško. Naselja še takrat sploh ni bilo. Z njegovo gradnjo je Gradis pričel 1948. leta. Tudi tam je bil gozd. Glavno poslopje in center vsega pa je bil grad.«
Tov. Stane Tonejc je v času svojega, domala tridesetletnega dela v naši tovarni opravljal različne dolžnosti. Med drugim je bil upravnik strojne delavnice, šef konstrukcijskega biroja, vodja oddelka za pripravo dela, vodja montaže objektov kotlarne, obratovodja pomožnih obratov, tehnični direktor, vodja tehničnega sektorja, vodja DE osrednje službe in pomočnik gl. direktorja za skupne službe. Bil je predstavnik našega podjetja v republiških, okrajnih in občinskih forumih. Še danes je aktiven sodelavec sveta krajevne skupnosti Kidričevo.
To je le delček spominov na prva leta njegovega delovanja v naši tovarni, kar so tudi prva leta tovarne; želeli bi, da bi nam doživetja iz takratnega časa še pripovedoval, da bi jih tako rešili pred pozabo.
Mi vsi, skupaj z njegovo družino, mu želimo še na mnoga leta!
SODELAVCI
|@ tudi iiobi
OB UPOKOJITVI BORISA GORUPA
Po 41. letih dela je odšel v zasluženi pokoj tudi Boris Gorup, dipl. ing. elektrotehnike. 27 dolgih let je bil zaposlen v tovarni — od začetka izgradnje tovarne, njenega obratovanja in raznih rekonstrukcij do letošnjega 4. aprila.
V tem času je bil zaposlen na različnih delovnih mestih — od vodje elektro delavnice, vodje montaže stikalnice in elektrolize, vodje elektro obrata do vodje kapitalne izgradnje in svetovalca glavnega direktorja.
Posebno prva leta je opravljal razna dela tudi izven svoje stroke, bil je takorekoč »deklica za vse«, saj je bil takrat zaposlenih v tovarni le 7 do 10 inženirjev. Vendar pa je vseh 41 let delal le tista dela, ki so ga zanimala. Zato so mu leta hitro minevala in se jih še vedno z veseljem spominja.
Toda z upokojitvijo se njegovo delo ni končalo. Vsak dan »šraufa«, pili, brusi in vrta v svoji delavnici, kar je tudi njegov konjiček. Razen tega pa je navdušen vrtičkar in šahist. Tako mu minevajo dnevi, polni dela in zadovoljstva.
Želimo mu še več prijetnih uric!
Sodelavci1
Spomini segajo daleč nazaj — v sam začetek naše tovarne. Bilo je tudi mnogo zanimivih doživljajev. Morda jih bo še kdaj prelil v anekdote. Tako za — hobi.
din, osnovna šola »Boris Kidrič« Kidričevo 500.000 din, osnovna organizacija zveze mladine TGA Kidričevo 20.000 din, klub štipendistov TGA 5.000 din, DPD Svoboda Kidričevo
50.000	din, radio klub Kidričevo 10.000 din, krajevni odbor ZB NOV Kidričevo 15.000 din, zveza rezervnih vojaških starešin 10.000 din, SZDL Kidričevo 10.000 din, DIT Kidričevo
10.000	din, taborniški odred Kidričevo 10.000 din, NK Aluminij Kidričevo 10.000 din, društvo upokojencev Kidričevo 10.000 din, osnovna šola Žetale 25.000 din in osnovna šola Leskovec 25.000 din.
Svet je nadalje predlagal, da bi ostalim prosilcem dotacije ne podelili, ker ni na razpolago več sredstev.
— Razdelitev kreditov za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš
Svet je razdelil razpoložlji-
AKTUALNO S SEJ KOLEKTIVNIH IZVRŠILNIH ORGANOV:
STAH0VAM1A, DU IH PULA
Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje ugotavlja, da še prioritetna lista za razdelitev stanovanj ni sprejeta, stanovanja se pa vedno sproščajo. Svet je zaradi tega pripravil naslednje predloge za razdelitev prostih stanovanj, ki! bi jih naj delavski svet TGA razdelil:
—	dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 13, katerega je odpovedala Klotilda Letonja, naj bo dodeljeno Stanku Vindišu, ki ima po prioritetni listi 760 točk, zaposlenemu v TOZD promet;
—	Karolu Hofmanu iz TOZD vzdrževanje, ki ima po prioritetni listi 1280 točk, garsonjero v Ptuju, Kajuhova ul. 3, katero je odpovedal Mirko Kondrič;
—	Hildi Rojs iz delovne skupnosti Skupnih služb (820 točk) trosobno stanovanje v Kidričevem št. 2, katero je odpovedal Mirko Adam-čič;
—	Stanku Drevenšeku iz TOZD tovarna aluminija 940 točk), dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 13, katerega je dosedaj imela Hilda Rojs;
—	Janezu Horvatu iz TOZD vzdrževanje (930 točk), dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 35, katerega je odpovedal Jakob Šohar;
—■ Otiliji Majcen iz delovne skupnosti Skupnih služb (700 točk), dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 10, katerega je dosedaj zasedal Janez Horvat ;
—	Alojzu Kokolu iz delovne skupnosti Skupnih služb 820 točk), trisobno stanovanje v Kidričevem št. 4, katerega je odpovedal Edi Me-noni;
—	Rinaldu Staniču iz delbvne skupnosti Skupnih služb (780 točk), trisobno stanovanje v Kidričevem št. 7, katerega je odpovedal Ivan Horvat;
—	Janezu Gerečniku iz TOZD tovarna aluminija (650 točk), dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 22, katerega je odpovedal Ferdinand Zavrtnik;
—	Mariji Pesek iz delovne skupnosti Skupnih služb (720 točk), garsonjero št. 8 v Kidričevem št. 12, katero
je odpovedal Matevž Skok;
—	Francu Turku iz TOZD vzdrževanje (1150 točk) garsonjero v Ptuju, Kajuhova 3, katero je odpovedal Franc Jančar;
—	Milanu Mešlu iz delovne skupnosti Skupnih služb (po predlogu glavnega direktorja) štirisobno stanovanje v Ptuju, Potrčeva 50, katerega je odpovedal Jože Toplak.
Vzgojno-varstveni zavod Ptuj je zaprosil naše podjetje, da naj ne odvzame stanovanje njihovi sodelavki Mihaeli Drozg, vzgojiteljici v vzgojno-varstveni enoti v Kidričevem, ker jo je potrebno začasno premestiti v Majšperk. Svet je ugotovil, da se namerava Mihaela Drozg zaposliti v VVE Majšperk za nedoločen čas, kar bi bilo v nasprotju s sklenjeno pogodbo med našim podjetjem in vzgojnovarstve-no ustanovo, zato prošnji ni ugodil.
DOTACIJE
Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje je pripravil predlog za razdelitev sredstev za dotacije. O predlogu bodo razpravljali v skladu z določili splošnih aktov podjetja vsi delavski sveti TOZD, končno pa jih bo odobril delavski svet TGA. Predlog razdelitve dotacij je naslednji:
Sindikat TGA 431.000 din, godbena sekcija TGA 100.000
va sredstva po IV. natečaju o dodelitvi posojila za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš v znesku 250.500 din prosilcem, ki imajo prednost po prioritetni listi — za dobo 10 let in z 2 odst. obrestno mero:
—	Janezu Mariniču, vzdrževanje, ki ima 58 točk in je dobil 30.000 din;
—	Marjani Toplek iz delovne skupnosti Skupnih služb, 58 točk, 10.000 din;
—	Jožetu Segoli iz delovne skupnosti Skupnih služb, 55 točk, 10.000 din;
—	Francu Kokolu iz TOZD tovarna glinice, 55 točk,
30.000	din;
—	Viktorju Vogrincu iz TOZD tovarna aluminija, 55 točk,
25.000	din;
—	Francu Jungerju iz TOZD tovarna aluminija, 53 točk,
30.000	din;
—	Josipu Vučkoviču iz delovne skupnosti Skupnih služb, 51 točk, 30.000 din;
—	Antonu Kirbišu iz TOZD tovarna aluminija, 51 točk,
30.000	din;
—	Viktorju Brglezu iz TOZD vzdrževanje, 51 točk, 30.000 din;
—	Vinku Murku iz TOZD tovarna aluminija, 50 točk,
25.500	din.
Razliko sredstev do polnega zneska posojila v znesku 4.500 din bo dobil Murko pri razdelitvi sredstev po prvem naslednjem natečaju.
K.-n.
Z ustavnimi dopolnili in u-stavo je postala temeljna organizacija združenega dela tista osnovna celica, v kateri delavci na osnovi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojne odnose pri delu, odločajo o dohodku in o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
V	TOZD torej uresničujejo tudi svojo družbeno pravico, odgovornost in obveznost do izvajanja samoupravne kontrole nad vsemi tokovi svoje aktivnosti. Seveda ne smemo misliti, da so ti tokovi že idealni, da so nekaj, kar se uresničuje samo po sebi, brez motenj in odporov. Ti odpori so lahko celo organizirani ali pa povzročeni zaradi neznanja ali kakih drugih pobud in vzrokov. Ko je obravnaval samoupravno delavsko kontrolo, je dr. Nikola Balog pripomnil »Dober zakon o zakonski zvezi še ne zagotavlja sreče zakoncev«. In še naprej v tem sestavku: »Dober zakon o samoupravljanju, temeljni ali ne, ne zagotavlja stvarnega samoupravljanja«.
Iz tega izhaja, da odkloni so in da bodo verjetno v bodoče še. Delavska kontrola kot organizirana dejavnost in samoupravna institucija delavcev pa se bo morala s temi odkloni in slabostmi boriti in jih premagati. Pri tem pa ne smemo misliti, da je sedaj delavska kontrola rešitev pred vsemi slabostmi. Delavska kontrola je in bo ostala samo en element samoupravnih odnosov, zato je ne smemo osamiti in ločiti od vseh ostalih možnosti, katere daje samoupravna praksa za izvajanje delavskega nadzora. Pri vsem tem sta namreč bistvena vpliv in oblast delavskega razreda. Družbena pomoč in vpliv delavcev se pač izražata v organizacijski obliki delavske kontrole.
S tem v zvezi je treba misliti na to, da delavska kontrola ni izraz nezaupanja v nekatere nosilce določenih funkcij, ampak želja, da se sistem samoupravnih odnosov popolneje, hitreje in dosledneje razvija ter da se pri tem angažira kar se da veliko število neposrednih proizvajalcev.
V	TOZD bi morala samoupravna delavska kontrola zajeti odnos do dela, do sredstev dela, do delovnega okolja, medsebojne odnose v delovnem procesu, uveljavljanja predpisov in normativov. Kontrola pa bo lahko uspešna le, če bodo predhodno natančno določene pravice, obveznosti in odgovornosti za vsako delovno; mesto ali delovno skupino. Vsakemu proizvajalcu mora postati jasno, zakaj je odgovoren.
V	praksi poznamo v TOZD še- drugo obliko kontrole, to je tista, katera je izvajana po strokovnih službah. To je kontrola organizacije dela, kontrola finančnega poslovanja, kontrola kvalitete proizvodov, kontrola materialnega poslovanja. Poudariti je treba, da se strokovna in delavska kontrola med seboj ne izključujeta, ampak celo dopolnjujeta. Ugotovitve strokovnih kontrol služijo kot vir podatkov in informacij delavski kontroli kot
samoupravnemu organu delavcev. Medtem, ko tehnična kontrola ali kontrola kvalitete u-gotavlja kvaliteto proizvodov in količino škarta, bi morala delavska samoupravna kontrola te pojave analizirati z vidika odnosa do dela, zmanjševanja delovnih rezultatov in položaja delovne organizacije na tržišču zaradi slabe kvalitete ali povečanih stroškov in analizirati tudi cene proizvodov, ki so nastale ob teh razmerah.
Iz navedenih primerov je jasno razvidna delitev dela med strokovno kontrolo in samoupravno delavsko kontrolo. Pri tem vemo, da je delo strokovne kontrole vedno izčrpno predpisano, dočim za samoupravno delavsko kontrolo zadošča, če so sprejeta načela in kriteriji za njeno delo.
Glede odnosa samoupravne delavske kontrole do drugih voljenih samoupravnih orga-
odprtošt in dostopnost vseh virov podatkov in informacij delovnemu človeku, da bo lahko stvarno opravljal družbeno funkcijo in vlogo, ki sta mu zaupani.
SJ.
Varilec
redni š god
Zavod za šolstvo SRS je pripravil analizo o tem, kakšne možnosti imajo zaposleni člani kolektivov za študij ob delu
»radodarne« za višji rang in manj za neposrednega proizvajalca, kar nam pokaže tale prh mer j ava:
hr za dokončanje srednje šole 10 dni;
•-f- za višje šole 10 do 180 dni; — enako za visoke šole.
Skrb za odpadni material
Prav tako so podatki o povračilu stroškov od podjetja do podjetja zelo različni. So primeri, do dobi član kolektiva povrnjene vse stroške, drugod samo 50 % za jjs letnik, za naprej pa 90 %. V nekaterih primerih samo za določene profile.
Ob koncu še velja omeniti, da so enako kot ugodnosti tudi obveznosti zelo različne. So primeri, ko lahko koristi pomoč pri študiju moški šele po odsluženju vojaškega roka. Nekatere «delovne organizacije zahtevajo za nudenje ugodnosti," da je član kolektiva po končanem študiju še v delovnem razmerju najmanj dvojno dobo, kot je prejemal izredno štipendijo (ugodnosti), drugod e-nako dobo, so pa tudi primeri, kjer taka obveznost ni pomembna.
Poglejmo, kako je pri nas urejeno za izredne študente:
Če član kolektiva študira smer in stopnjo, ki je vsaj malo v skladu z interesi podjetja, dobi po sedaj, veljavnem pravilniku o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju tele ugodnosti:
nov je delavska kontrola enakovreden organ vsem drugim samoupravnim organom. Njihovo delo mora biti dopolnjevano in ne izključevano, zato organi samoupravne delavske kontrole niso niti nadrejeni, niti podrejeni drugim samoupravnim organom. Prav tako delo in obnašanje organov samoupravne delavske kontrole ne sme rušiti organizacijske harmonije in delovne discipline, zmanjševati učinkovitost poslovanja, ne sme zmanjševati iniciative in akcije, ampak nasprotno; samoupravna delavska kontrola si mora prizadevati, da bodo vse te aktivnosti izvajane v duhu ustave, zakonov in drugih samoupravnih družbenih norm in odnosov.
Uvajanja samoupravne delavske kontrole smo se lotili brez zadostnih izkušenj, kar bo terjalo stalno izpopolnjevanje in usklajevanje s stopnjo razvoja samoupravnih družbenih odnosov.
Končni cilj vseh iniciativ in akcij mora biti javnost dela,
jgp.za izredni študij. Z analizo je zasledoval predvsem:
-tj- študij med delovnim časom;
—	študijske dopuste;
—	finančno podporo — kritje stroškov.
Ugotovitve dajo kaj pestro sliko — od podjetja do podjetja.
V	študij med delovnim časom je po analizi zajeto predvsem: prekvalifikacija, poklicna rehabilitacija, dopolnilno izobraževanje, družbenopolitično izobraževanje, izobraževanje ' samoupravi j alcev in družbena, samozaščita.
V	večini primerov so v to obliko zajeti vsi kadri razen vodilnih; ti se med delovnim časom izpopolnjujejo le za o-svojitev novosti (predpisov in podobno).
Študijski dopusti so prav tako zelo pestro »razpeti«, od 2 do 180 dni. Kaže se težnja, da so delovne organizacije bolj
—	za dokončanje osnovne šole 2 r- 7 dni;
—	za dokončanje poklicne šole, do 6 dni;
V 6. številki Aluminija je na 4. strani v poročilu z izrednega zasedanja pod naslovom — »Imenovanja 1 in razrešitve pri tovarniškem časopisu« v tretjem odstavku napisano: »Ker funkcija odgovornega urednika in člana uredniškega odbora ni i združljiva, ga je delavski svet TGA razrešil članstva uredniškega odbora. Za novega člana u-redniškega odbora je imenoval na predlog sindikalne organizacije TGA Ivana Veljačo, dipl. ing. iz službe tehnične kontrole«.
Ta odstavek se pravilno glasi: »Ker funkcija odgovornega urednika in predsednika uredniškega odbora ni združljiva in ker je Stanetu Tonejcu prenehalo članstvo uredniškega odbora, je delavski svet TGA na predlog sindikalne organizacije TGA imenoval ža novega člana uredniškega odbora I-vana Veljačo, dipl. ing. iz službe tehnične kontrole.	K. - n.
—- vse finančne obveznosti do šole (šolnina, taksa za izpi-te; labor, vaje)
—	strokovno literaturo po knjižnici podjetja
—	povrnjene prevozne stroške za polaganje izpitov in o-bisk raznih vaj.
—	študijski dopust: za PŠ 10 dni; za SŠ 15 dni;
za višjo 20 dni in za visoko šolo 30 dni.
V primerjavi z navedeno a-nalizo so izredni študenti, člani1 našega kolektiva, še kar dobro stimulirani.
Predlog novega samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, ki bo kmalu v razpravi, prinaša še nekaj novih ugodnosti za izredne študente.
-fv-
nova
Zopet so tu naši novatorji, ki v času splošnega povečevanja cen in stroškov razmišljajo, predlagajo in izvajajo svoje zamisli. Tudi z majhnimi izboljšavami je možno doseči velike prihranke, bodisi v proizvodnem procesu, bodisi pri vzdrževanju proizvodnih naprav. Tako pomagajo podjetju pri zniževanju stroškov in so tudi sami deležni majhne nagrade.
JOŽE NEMEC
Tov. Jože Nemec je zaposlen v našem podjetju že od leta. 1949. Kot skupinovodja v strojnem vzdrževanju mora prijeti za najrazličnejša dela. Že v njegovi naravi je, da svojega dela ne opravlja samo z rokami mehanično, ampak pri tem uporablja tudi glavo. Bogate delovne izkušnje skupno z razmišljanjem dajo marsikatero novo idejo, kako bi se dalo to ali ono stvar narediti lažje, boljše in cenejše. Več zamisli za izboljšave je v praksi že preizkusil, nekatere nosi še v glavi.
Ena od njegovih idej je tudi racionalizacija obloge anodnih plaščev na električnih pečeh v elektrolizi B.
ljeno enako stanje, kot je bilo v začetku, le da je obroba po dolžini varjena.
Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je o tem predlogu razmišljala in ugotovila, da vse navedbe glede'starega in novega načina popravljanja ustrezajo dejanskemu stanju.
Ražlika,Jv ceni stroškov med novim in starim, načinom.dela je 3.358 din za eno peč v ko-
rist nove izvedbe in to je tudi prihranek na eno peč. Glede na to, da imamo v elektrolizi B 176 peči, jih je potrebno tudi večje število obnoviti.
Komisija je o predlogu razpravljala in predlagala odboru za gospodarske in organizacijske zadeve odobritev predloga za delavski svet.
Delavski svet TOZD tovarna aluminija je razpravljal na 17. redni seji 22. maja 1975 o pred-
logu odbora za gospodarske in organizacijske zadeve glede priznanja odškodnine Jožetu Nemcu za racionalizacijo obloge plaščev na električnih pe-
MLADI IN KOŠARKA:
Vsaka sreda v tednu je dan, ko pridemo na svoj račun tudi košarkarji. Zvečer, ko mnogi sedijo do-nia za televizijo, mi uživamo v i-gri, ki nam prinaša toliko užitka, da bi ga zelo težko pogrešali.
To potrjuje podatek, da od septembra do danes še ni bilo srede, ko ne bi prelivali potu na parketu telovadnice v osnovni šoli Boris Kidrič v Kidričevem. Kako popularna je ta igra, nam pove odziv naših članov kolektiva; teh se je v zimskih večerili zbralo tudi nad 20.
Prvo srečanje smo odigrali s kluhom ptujskih študentov in ga s tesi'm rezultatom odločili v našo korist. Naslednja tekma je bila v okviru tovarne. Pomerili sta se ekipi DS SS in TOZD tovarna aluminija. Zmagala je ekipa TOZD tovarna aluminija, ki je imela v zadnjih minutah več športne sreče. Zadnje srečanje v dvorani smo o-digrali z ekipo kolektiva EŠ. Rezultat 66:64 v korist TGA nam pa kaže, da je bila tekma do zadnje minute razburljiva.
Zaradi toplega vremena smo se preselili na odprto igrišče ob šoli in za začetek odigrali tekmo S klubom Partizan Kidričevp. Kljub visokemu vodstvu v I. polčasu smo srečanje izgubili.
13.	junija 1975 smo ž Andrejem Goršetom organizirali turnir, katerega so se udeležile ekipe: Brigada HALOZE 75, Partizan Kidri-
Jože Nemec — novator
ceh- v elektrolizi B in sprejel naslednji
s k 1 e p :
1.	delavski svet TOZD tovarna aluminija odobri odškodnino tovarišu Jožetu Nemcu za racionalizacijo obloge a-nodnih plaščev na el. pečeh v elektrolizi B, kot to predlaga komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge z dne 22. oktobra
1974.
2.	Direktor TOZD tovarna aluminija imenuje komisijo, katera bo ugotovila, koliko el. peči je bilo od 6. maja 1974 dalje remontiranih po predlogu Jožeta Nemca.
Do konca celotne izvedbe je treba voditi evidenco o re-momtiramih pečeh po predlogu tov. Nemca.
3.	Direktor TOZD tovarna aluminija sklene pogodbo o izplačilu odškodnine s tov. Jožetom Nemcem na načip, kot to predlaga komisija in v skladu s pravilnikom o izumih, tehničnih izbolj|a-vah in koristnih predlogih. Na ta način je tudi delavski svet tovarne aluminija dal priznanje Jožetu Nemcu, pa sočasno njemu in ostalim sodelavcem vzpodbudo za nadaljnje ustvarjanje.
čevo in naša ekipa. Zmagala je e-kipa brigade, ki je prikazala zelo dopadljivo igro, saj je v svoji vrsti imela več aktivnih igralcev. Odigrano je bilo tudi srečanje, kjer sta se pomerili ženski ekipi brigade Haloze 75 in Partizana Kidričevo. Turnir je popolnoma u-spel; ob tej priložnosti pa bi se želeli še enkrat zahvaliti Andreju Goršetu za odlično organizacijo in sojenje.
Za nas so bile to hkrati priprave za tekmovanje v letošnji sindikalni ligi. Udeležba naše ekipe bo letos še posebej zanimiva, ker je postava popolnoma nova oz. pomlajena ekipa, ki je lani branila naše barve. 2. mesto je lanska ekipa dosegla s požrtvovalnostjo, zato nam bo čast braniti doseženo, poskušali pa bomo poseči celo po ta mestu, kar seveda ni nedosegljivo.
Kljub temu, da redno prihaja na vaje 10 igralcev, mislimo, da je še mnogo članov kolektiva, ki bi v doglednem času obvladali rutino igre med in pod koši.
Zato vabim v imenu ekipe vse interesente, da pridejo »na igro« in nas morda še okrepijo in sodelujejo z našo ekipo.
Vabljeni — s pričetkom 3. septembra 1975!
Radovan Komel Borut Srečkovič (Posnetek s košarkarske tekme na 7. strani)
Svoj predlog za spremembo dela pri obnovi obrabe anodnih plaščev je najprej podal ustnp operativnemu vodji vzdrževanja in vodji strojnega vzdrževanja. Oba predpostavljena sta hitro spoznala vrednost predloga in se strinjala s spremenjenim načinom dela. Od takrat obnavljajo stranice anodnega plašča po racionalizacij skem predlogu tov. Nemca.
Po starem načinu so stransko obrabo privijačili na spodnjo prirobnico anodnega plašča. Po novem načinu pa izgoreli del spodnje obrabe odrežejo z varilnim aparatom in na to mesto privarijo novo železno lamelo. Tako je vzpostav-
Ob skromni očetovi pokojnini se je bilo nekoč težko dokopati do dipl. inženirja
Na mnogih dolžnostih v tovarni — mnogo družbenih funkcij tudi izven nje
DELOVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV TOZD TOVARNA ALUMINIJA V JUNIJU 1975
V mandatni dobi že 28 sej delavskega sveta
združenem delu TOZD tovarna a-luminija in sklenil, da mu preneha lastnost delavca v združenem delu.
Razpravljal je o rebalansu plana pripravnikov za leto 1975 in ustrezen predlog posredoval DS v potrditev.
Odbor za gospodarske in organizacijske zadeve se je v juniju sestal na 22. redni seji.
Zaradi odhoda bivšega predsednika jožeta Bregarja je za novega predsednika izvolil Konrada Ferka, za namestnika pa Aleksand-
Delavski svet je imel v juniju že svojo 18. redno sejo, medtem ko je imel v svoji mandatni dobi že 28 sej.
Seje delavskega sveta so dobro pripravljene, saj o vseh važnejših stvareh predhodno razpravljajo v delovnih skupinah, tako da člani DS prihajajo na seje z mnenji sodelavcev iz delovnih skupin.
Delavski svet je na 18. redni seji razpravljal o poslovanju TOZD v času od I. do III. meseca 1975 in ugotovil, da je TOZD tovarna aluminija v prvih treh mesecih dobro poslovala in presegla plan proizvodnje, določen za to tromesečje.
Glede na to je DS sklenil, da naj strokovne službe podajo predlog za izplačilo razlike med de-
jansko plačanim osebnim dohodkom in predvidenim v planu za prvo tromesečje. Nadalje je menil, da je potrebno poslovno poročilo razširiti na objektivno analizo delovne sile.
Delavski svet je na tej seji potrdil prioritetno listo prosilcev kreditov za izgradnjo, nakup in adaptacijo stanovanjskih hiš.
Razpravljal je o osnutku pravilnika o sredstvih za osebno varstvo pri delu in o osebni varstveni opremi. K pravilniku je po predhodni razpravi v delovnih skupinah podal precej pripomb.
Sprejel je sklep o sklenitvi sa-
RAZPIS NAGRADE BORISA KRAIGHERJA
Komisija za nagrado Borisa Kraigherja vabi vse zainteresirane organizacije združenega dela, družbeno politične organizacije in družbenopolitične skupnosti, asociacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, strokovne organizacije in posameznike k vlaganju predlogov za podelitev
NAGRADE BORISA KRAIGHERJA
V LETU 1976
Nagrada Borisa Kraigherja je moralno in materialno priznanje delavcem (posameznikom ali skupinam; v nadaljevanju: kandidatom) iz proizvodnih, znanstveno raziskovalnih in drugih organizacij združenega dela, ki so na tehničnem, ekonomskem, organizacijskem in, drugem področju dosegli v organizacijah združenega dela gospodarstva izjemne rezultate trajnejšega pomena in tvorno sodelujejo v samoupravnih odnosih za uresničevanje ciljev organizacij združenega dela ter so moralno in politično neoporečni. Taki dosežki morajo odločilno vplivati na splošen ugled organizacije združenega dela v ožji ali širši, družbeni skupnosti ter na izpolnjevanje načrtovanih, družbeno usklajenih nalog.
Nagrada se slovesno podeljuje vsako leto 14. januarja, t. j. na obletnico smrti Borisa Kraigherja. Če je ta dan praznik ali dela prost dan, se nagrada podeli naslednji delovni dan. V posameznem letu se podeli največ 5 nagrad. Nagrada za nagrajenega posameznika znaša 25.000 din. Če sta za isti dosežek nagrajena dva kandidata, znaša nagrada za vsakega od njiju 12.500 din. Nagrada za posameznega člana nagrajene skupine znaša 10.000 din. Pri tem skupen znesek, podeljen posamezni skupini, ne more presegati 60.000 din.
Merila za presojo upravičenosti do nagrade so, razen uvodoma navedenih, še posebej naslednja: prispevki kandidatov trajnejšega značaja k finančnemu uspehu organizacije združenega dela, organiziranosti poslovanja, izkoriščanju domačih surovin in reprodukcijskega materiala, izvajanju investicij na nerazvitih ^območjih Slovenije in Jugoslavije, sodelovanju z deželami v razvoju, uvajanju inovacij, uporabi domače tehnologije in razvojno raziskovalno delo kandidatov.
Pri presoji upravičenosti do nagrade se upoštevajo tudi vsi drugi dokumentirani dosežki oziroma prispevki kandidatov, ki so pomembni za stabilizacijo gospodarstva.
Pri utemeljevanju predlogov za podelitev nagrade Borisa Kraigherja morajo predlagatelji upoštevati tudi narodno gospodarski in družbeno politični pomen dosežkov.
Predlogu za nagrado je treba obvezno priložiti obrazloženo mnenje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja občinske konference SZDL.
Predlog je treba izčrpno obrazložiti in predložiti potrebno dokumentacijo v smislu pravil za nagrado Borisa Kraigherja, objavljenih v Vestniku gospodarske zbornice Slovenije, št. 9/75.
Komisija sprejema predloge za podelitev nagrade do vključno 30. septembra 1975 (datum poštnega žiga).
Predloge z obrazložitvijo in dokumentacijo ter mnenjem koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja občinske konference SZDL je treba poslati na naslov gospodarske zbornice Slovenije — Komisija za nagrado Borisa Kraigherja, 61000 Ljubljana, Titova 19, ki daje predlagateljem po potrebi tudi vsa pojasnila.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KOMISIJA ZA NAGRADO BORISA KRAIGHERJA
moupravnega sporazuma v združevanju v SIS za nafto in plin v Sloveniji. Za delegata v skupščino SIS je imenoval Jožeta Kuzmo, dipl. ing.
Odobril je sredstva za nakup treh cistern za glinico in predelavo treh cistern.
Ni podal soglasja za ureditev pešpoti v tovarni, ker je menil, da v tej krizni situaciji ni primeren čas za to urejanje.
Sprejel je rebalans plana pripravnikov za leto 1975.
Za delegata v svet izdajatelja glasila Aluminij je imenoval Jožeta Marinka.
Za v. d. vodje tehnološke priprave dela je imenoval Marjana Gorčenka, dipl. ing., in za v. d. vodje predelave aluminija Ivana Kodriča, dipl. ing.
*
Odbor za kadre se je v juniju sestal na 21. redni seji, na kateri je v glavnem razpravljal o kadrovski problematiki.
Razpravljal je o prenehanju lastnosti delavca za Stanka Koseča v *
ra Blaža.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Brigadirji v elektrolizi B — (Foto: S. Mohorič)
BRIGADIRJI SO NAS OBISKALI
V nedeljo, 15. junija, so naše podjetje obiskali brigadirji, ki delajo na izkopu vodovoda Lancova vas — Majšperk. Vodstvo tovarne je ugodilo želji brigadirjev, da bi si ogledali, kako poteka postopek pri pridobivanju aluminija. Mladinska organizacija je bila zadolžena, da pri izvedbi tega o-biska sodeluje.
Ob dogovorjenem času so predstavniki vseh OO ZSMS po TOZD pričakali brigadirje skupaj s strokovnjaki, ki so jim razlagali posamezne faze proizvodnje. Najprej smo jih seveda opremili z obveznimi zaščitnimi sredstvi', potem pa popeljali po tovarni.
Mladi iz brigade so se zelo zanimali za delo v našem podjetju, za delovne pogoje, osebni dohodek zaposlenih,' kadrovsko strukturo, samoupravljanje in za delovanje mladinske organizacije.
Po ogledu tovarne smo jim pripravili še prigrizek v jedilnici Skupnih služb. Brigadirji so se zanimali tudi za športno življenje v kolektivu, posebej še med mladinci. Ob tej priložnosti smo se dogovorili tudi za nekatera srečanja. Datum teh srečanj bomo objavili posebej.
Tudi krajevna skupnost Kidričevo je k temu obisku prispevala svoj delež. Na igrišču minigolfa so brigadirji lahko dve uri tekmovali v tej zanimivi športni disciplini.
Ob koncu obiska so se nam brigadirji zahvalili s svojim značilnim pozdravom. Preko nas so se zahvalili vsem članom kolektiva in tudi krajevni skupnosti, ki je s svojim povabilom prispevala k temu, da je obisk mladih v Kidričevem
CENENA
ELEKTRIČNA
ENERGIJA
Konstantin Knujasev, sovjet-ski energetik, je izjavil, da stane kilovatna ura električne energije iz elektrarne Bratsk le 0,5 kopejke.
Zaradi nizke cene električne energije bo v Bratsku proizveden aluminij lahko konkuriral na evropskem trgu kljub velikim transportnim stroškom.
uspel.
Kjerkoli se srečamo z brigadirji, vedno so naša srečanja prisrčna, pa naj bo to pri delu, pri športu ali pri zabavi. U-
UPOKOJENI
KOLEKTIVA
j v prvih Šestih mesecih
LETOŠNJEGA LETA
V prvi polovici letošnjega leta so se upokoijli naslednji naši sodelavci:
TOZD ALUMINIJ:
ALFONZ KOZEL, mat. št. 899, zaposlen v našem podjetju od 12. 10. 1954 dalje kot črpalkar; invalidsko upokojen 11.
6.	1975.
TOZD GLINICA:
Jože VAUPOTIČ, mat. št. 915, zaposlen v našem podjetju od 5. 11. 1954 na delovnem mestu po-služevalca membranskih črpalk, invalidsko upokojen 9. 2. 1975;
Stefan SKLEDAR, mat. št. 201, zaposlen v našem podjetju od 16. 4. 1947 kot gliničar v drobilni-ci, invalidsko upokojen
11.	4. 1975;
Janez METLlCAR, mat. št. 567, zaposlen v našem podjetju od 7. 2. 1953, skladiščnik v glinici, starostno upokojen 30.
4.	1975;
Jože ROBIČ, mit. št. 364, zaposlen v našem podjetju od 19. 9. 1951, ključavničar v glinici, invalidsko upokojen 30.
4.	1975;
Ivan KOTA, mat. št. 340, zaposlen v našem podjetju od 2. 4. 1951, strojnik parnih turbin v kotlarni, invalidsko u-pokojen 20. 6. 1975;
TOZD VZDRŽEVANJE:
Franc SlMENKO, mat. št. 3399, zaposlen v našem podjetju od 30. 3. 1947 do 18. 9. 1956 in od
1.	9. 1965 dalje, visokokvalificirani ključavničar v strojnem vzdrževanju, invalidsko u-pokojen 3. 2. 1975;
pam, da se bo ob morebitni novi delovni' 'akciji prijavilo še več mladih iz naše tovarne.
Jože Furman
ČLANI
Janez SITAR, mat. št. 3708, zaposlen v našem podjetju od 16. 4. 1951 do
9.	11. 1962 in od 18.
12.	1968 dalje, gradbeni delavec v gradbenem vzdrževanju, invalidsko upokojen 28. 2. 1975;
Jože ŠTRUCL, mat št. 1609, zaposlen v našem podjetju od 4. 6. 1956, ključavničar-phalec v strojnem vzdrževanju, invalidsko upokojen 27.
4.	1975;
Alojz ANDRAŠIC, mat. št. 949, zaposlen pri nas od 6. 12. 1954, črpalec glinice v vzdrževanju, invalidsko upokojen 17.
5.	1975;
Franc ZUPANIČ, mat. št. 903, zaposlen pri nas od 13. 10. 1954, peskar v vzdrževanju, invalidsko upokojen 6.	2.
1975.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
Franc ZUPANIČ, mat. št. 40, zaposlen pri nas od 5.
4.	1947, kurir v splošnem sektorju, starostno upokojen 4. 3. 1975.
Boris GORUP, dipl. ing. e-lektrotehnike, mat. št.
14,	zaposlen pri nas od
15.	8. 1947, svetovalec glavnega direktorja, starostno upokojen 4. 4. 1975;
Marija NOVAK, mat. št. 2600, zaposlena pri nas od 18. 7. 1960, knjigovodja v obratu družbene prehrane, starostno upokojena 4. 4. 1975;
Stane TONEJC, dipl. ing. strojništva, mat. št. 39, zaposlen pri nas od 23.
9.	1945 do 24. 6. 1949 in od 1. 4. 1950 dalje, pomočnik glavnega direktorja za skupne službe, starostno upokojen 30. 6. 1975.
KSS
K članku »Priprave za sindikalno ligo na 5. strani: posnetek s košarkarske tekme.	(Foto: Srdan Mohorič)
KOROŠKA VABI
V	PRVI POLOVICI AVGUSTA (OD 9. DO 17.) BO V CELOVCU 24. AVSTRIJSKI LESNI VELESEJEM.
19. junija je vodstvo velesejma organiziralo tiskovno konferenco v hotelu Orel, kjer so povabljene novinarje seznanili z najvažnejšimi zanimivostmi sejma.
Na sejmu bo možno videti mnogo — od začetne proizvodnje do transporta, kar naj bi bil že kar »evropski sejem viličarjev«, saj so prav v tem sektorju zastopani proizvajalci transportnih naprav, od zahodnih do vzhodnih dežel.
Na sejmu bo možno videti tudi popolno opremljeno žago in mizarsko delavnico, ki bosta ■ v normalnem obratovanju.
V	času velesejma bo tudi 6. mednarodni simpozij na temo »Gozd in divjad« in še druge zanimivosti.
Vsekakor zanimivo za marsikoga od nas, ki smo doma vsi malo mizarji in tesarji, je prav gotovo to, da je tudi Koroška lepa izletniška vaba. Organizatorji, ki so nam prinesli vabilo (po novinarjih in urednikih), so se potrudili in natisnili prospekte velesejma tudi v slovenščini.
24. Avstrijski
lesni velesejem .Celovec 19. -17.8.1975
# Pripravlja Vlado Sere
MORDA VAS BO ZANIMALO?
e Z najhitrejšo operacijo se ponaša škotski kirurg Robert Laystone. Svoj rekord utemeljuje s tem, da je v borih 33 sekundah in brez narkoze amputiral roko. Kirurg je imel srečo, da je bil pacient v nezavesti. Res je tudi to, da je v naglici porezal svojemu asistentu tri prste.
9 Podnebje na Antarktiki je tako mrzlo, da nikoli ne dežuje, ampak vedno sneži.
9 Inštitut za raziskavo javnega mnenja v Michiganu je po štirih letih anketiranja in izčrpnih a-naliz izdal uradno poročilo, ki glasi: delavci, ki zabavljajo med delom, narede več kot tisti, ki molče.
9 Stari Rimljani so že poznali neke vrste nalivno pero. Slamico so napolnili z obarvano tekočino in s to »pripravo« pisali svoje apistole (pisma, poslanice in pismena sporočila).
9 V Veliki Britaniji bodo začeli iz aluminija izdelovati postelje, katere bodo lahko ogrevali, ko bo hladno, in hladili, ko bo vroče. Poseben ventilator bo po prožni cevi dovajal topel ali mrzel zrak. Strokovnjaki so že opravili prve poskuse. V pol ure so posteljo segreli na 27° C. Na enak način bodo posteljo hladili. Poseben ventilator pa bo odvajal vlago, ki nastaja pri re-spiraciji kože, kar bo še posebej koristilo revmatikom. S poskusi so dokazali, da se. toplota zelo počasi izgublja, čeprav je prostor, v katerem stoji postelja, izjemno mrzel.
9 Najmanjšo ječo na svetu imajo na otoku SARK v Rokavskem prelivu. Zapor na tem otočku, ki pripada Veliki Britaniji, lahko sprejme le dva »varovanca«, vendar nastopajo težave, če je ječa »polno zasedena«. Posteljnino imajo namreč samo za eno posteljo.
(Nadaljevanje s 6. strani)
Odbor je na tej seji v glavnem razpravljal o poslovnem poročilu za prvo tromesečje in ugotovil, da je TOZD tovarna aluminija dobro poslovala in presegla plan proizvodnje, določen za prvo tromesečje. Sočasno je obravnaval a-nalizo poslovanja za meseca april in maj; ugotovil je, da so poslovni in proizvodni rezultati tudi v teh dveh mesecih ugodni. Nadalje je ugotovil, da TOZD vzdrževanje v tem obdobju ni realizirala planiranih nalog pri obnavljanju e-lektričnih celic.
DS je podal predlog za odobritev sredstev projekta štev. 59 in 60. Razpravljal je o izplačilu odškodnine Rudiju Belšaku za racio-nalizacijski predlog »Razširitev Söderbergovih anod od 1400 na 1700 mm med obratovanjem« in predlagal DS, da to točko umakne z dnevnega reda vse dotlej, dokler odbor ne bo seznanjen s stališčem pravne službe.
*
Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti je imela v juniju 15. redno sejo in je na njej izrekla 5 vzgojnih ukrepov.
Franc Vreže
metalurg
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O IZOBRAŽEVANJU ...
Izvršilni! odbor je dal v razpravo samoupravne sporazume o izobraževanju', o varstvu pri delu, o družbenem standardu, o samoupravni» delavski’ kontroli v delovni» organizaciji ter pravilnike o organizaciji im delu samoupravne delavske kontrole TOZD.
Če zbori1 delovnih: ljudi ne bodo dali pismenih pripomb za posamezen sporazum v tajništvo samoupravnih organov, to pomeni, da je sporazum sprejet na zboru brez pripomb. Komisija za izdelavo posameznega sporazuma oz. pravilnika pa bo pripombe usklar dilla, nakar bo’ dala te samoupravne splošne akte v dokončno potrditev zboromi delovnih 'ljudi.
Če bo kateri od sporazumov sprejet v vseh TOZD brez pripomb, ga bo verificiral' DS na naslednji seji:
Za potek javne razprave na zborih delovnih ljudi in za posredovanje pismenih pripomb je odgovoren vodja TOZD. Neizpolnitev tega sklepa pomeni hiijšo kršitev delovnih obveznosti in disciplinsko odgovornost.
PROSTO SOBOTO —
DELO ZA KS
Delavski svet delovne organizacije predlaga zborom delovnih ljudi TOZD in zboru delovne skupnosti Skupnih služb, da sprejmejo sklep o delu v eni prosti soboti; neto OD bo porabljen za potrebe krajevnih skupnosti.
Če bodo zbori delovnih ljudi ta predlog potrdili, mora služba za organizacije! skupaj z vodstvom delovne organizacije in OPP predlagati IO, katero soboto naj bi delali.
NOVI OPISI DELOVNIH MEST
Tečajniki, ki niso opravili nalog v REFA seminarju, morajo to storiti najkasneje do 31. oktobra 1975. Sodelavec, ki ne bo izdelal naloge, je storil težjo kršitev delovne obveznosti.
Vodstva TOZD in delovne skupnosti skupnih služb morajo sodelavcem omogočiti izdelavo naloge (snemanje v obratih in podobno).
V nove opise delovnih mest, za katera je TPP predlagala, da je potreben REFA seminar, je treba vstaviti obveznost »STUDIJ DELA — sistem REFA«.
EKSPOZITURA LB V PODJETJU
Podružnica LB Slov. Bistrica se je odločila organizirati poslovanje v podjetju zato, da delavci ne bi imeli težav z razpolaganjem svojega denarja ali pri najemanju potrošniških kreditov.
Agencija bo odprta v podjetju dvakrat tedensko. Delovni čas bo prilagojen tako, da bo ustrezal delu in času vseh zaposlenih (čas in kraj bosta objavljena z razglasno postajo).
KAJ SO ANTIBIOTIKI ?
Ni še tako dolgo tega, ko je smrt na široko kosila med starimi in mladimi, vendar ni bilo zanesljivih zdravil. Danes pa je znanost toliko napredovala, da medicina že razpolaga z zdravili za mnege bolezni in jih hitro in zanesljivo zdravi. Tuberkuloza je bila strašna bolezen, ki j emnoge potegnila v grob, danes pa jo uspešno zdravimo.
Človeštvo razpolaga z čudežnimi zdravili, zahvaljujoč proučevanju bioloških procesov, ki vladajo med živimi bitji. Vsak živi organizem mora delovati na žive organizme trojno, da ne ovira drugega organizma, da drugega ne trpi ali ga celo uničuje. V tem zadnjem primeru imajo nekateri organizmi to lastnost, da izločajo snovi, ki preprečujejo rast in življenjske procese drugih organizmov. Takšne Izločene snovi imenujemo ANTIBIOTIKI. Skoraj vsi, danes znani antibiotiki, so produkt nekih mikroorganizmov. Ta pojav nestrpnosti in uničevanja največkrat srečujemo v svetu mikrobov.
Čeprav so bili antibiotiki odkriti šele pred nedavnim, se jih je človek že davno posluževal. Mnoge stare civilizacije so že poznale zdravilne! moč raznih plesni, privijali so jih na vnete in gnojne rane. Moralo je miniti mnogo stoletij, dokler ni veliki A. FLEMING odkril, da navadna zelenkasta plesen izloča snov, ki ubija bakterije. To je bilo pred 36 let). Strokovnjaki so uspeli dobiti to materijo v čistem stanju. Leta 1943 so snov uporabili z uspehom na ljudeh. Ta antibiotik so imenovali PENICILIN in odslej začenja novo razdobje v medicini. Fleming je za to odkritje v znak priznanja dobil NOBELOVO nagrado.
Sočasno so začeli z raziskovanjem drugih organizmov; tako smo dobili STREPTOMICIN — odkril ga je ameriški mikrobiolog VAKSMAN 1940. leta. Za uspeh je tudi on dobil NOBELOVO nagrado. Njegove! odkritje je tisočim tuberkuloznim bolnikom prineslo ozdravitev.
Pridobivanje antibiotikov je zelo zapleteno in poteka v laboratorijih ob pomoči hranljivih podlog za organizme, podobnih plesnim, ki izločajo antibiotike. Ko pridobe antibiotike v čistem stanju, jih najprej poskusijo na živalih. Ko je ugotovljeno, da zdravilo ustreza, ga posredujejo zdravnikom, da ugotove njegov učinek na človeka. Fleming je potreboval 10 let, da je dobil penicilin. Danes ga dobivamo manj kot v enem letu.
V izdelavo antibiotikov je treba vložiti precej truda in požrtvovalnega dela mnogih ljudi. Ti ljudje posvečajo celo svoje življenje borbi proti bolezni, v dobro in rešitev vsega človeštva.
(Iz KoLEKtiva)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Izid finalnega tekmovanja:
1.—2. mesto: Kidričevo	Impol
20:14;	
3.—4. mesto: Šibenik	: Titograd
29:6;	
5.-6. mesto: Sevojno :	Mostar
10:0.	
Ekipno:	točk
1. Kidričevo	5
2. Impol	2
3. Šibenik	4
4. Titograd	2
5. Sevojno	3
6. Mostar	2
SAH
Tudi šahisti so s svojo borbenostjo v močni konkurenci prinesli zlato odličje. Ekipo so sestavljali: Martin Majcenovič, Juriča Škarja, Ferdo Zupančič in Jože Bregar. Najboljši od šahistov je bil Martin Majcenovič; zato je prejel še posebno priznanje najboljšega šahista igerl
žogice za las ušlo prvo mesto, kljub temu, pa je doseženo drugo mesto — odličen uspeh.
Finalne borbe:
1,—2. mesto: Šibenik : Kidričevo
5:4;	
3.—4. m£sto: Sevojno :	Impol
5:2;	
5.—-6. mesto: Titograd :	Mostar
5:0.	
Končni vrstni red ekip	točk
1. Šibenik	6
2. Kidričevo	4
3. Sevojno	4
4. Impol	2
5. Titograd	2
6. Mostar brez točke.
ODBOJKA
Odbojkarji imajo že ustaljen naziv »VEČNO TRETJI« in bodo s svojo starostno populacijo »zelo mladi« verjetno ostali še dolgo. Nastopali so; Mihael Kramberger, Borut Srečkovič, Anton Kokol, Ludvik Špehonja, Jože Menoni,
Striženje
Doslej najvecji uspeh
Več o tem bo zapisano v pri-hodnji številki našega glasila.
Izidi zaključnih borb:
IV.	kolo:
Titograd : Impol Mostar : Sevojno Kidričevo : Šibenik
V.	kolo:
Sevojno : Titograd Kidričevo : Impol Šibenik : Mostar
Končna uvrstitev:
1.	Sevojno
2.	Titograd
3.	Šibenik
4.	Mostar
5.	Impol
6.	Kidričevo
točk
643
617.5 520 474 471
421.5 -k
Končna lestvica:
1.	Kidričevo
2.	Sevojno
3.	Titograd
4.	Mostar
5.	Šibenik
6.	Impol
STRELJANJE
točk
12
11
11
10
9.5
6.5
Strelci so nastopili v postavi: Konrad Kramberger, Franc Novak, Stanko Pulko in Ivan Ratajc. Najboljši med njimi je bil Franc Novak. Strelce lahko imenujemo »STALNO ZLATI«, saj so letos že tretjič osvojili prvo mesto in zla-
Ekipa TGA na letošnji Aluminiadi
to odličjel			bo Keber. Najboljša odbojkarja sta	
			bila Kramberger in Srečkovič.	
		točk	Finale:	
1. Kidričevo		1294	1.—2. mesto: Sevojno :	Impol "
2. Impol		1290	0:2;	
3. Titograd		1267	3.—4. mesto: Kidričevo	: Titograd
4. Sevojno		1249	2:1;	
5. Mostar		|204	S.—6. mesto: Šibenik :	Mostar
6. Šibenik		1001	2:0.	
NAMIZNI TENIS			Vrstni red ekip:	točk
V tej disciplini so nastopal		i Sr-	1, Impol	6
dan Mohorič, Drago Skupnjak,			2. Sevojno	4
dipl. ing., in Janko	Klrič. Omenim		3. Kidričevo	4
naj, da je našim	mojstrom	bele	4. Titograd	2
KINO PROGRAM
ZA AVGUST 1975
1.— 2. Montezumino blago	mehiški — barvni, pustolovski
5. Zaljubljene žene	ameriški — barvni, drama
8.— 9. Streli zastrupljenega pajka italijanski — barvni, kriminalka 12. Parada norcev	ameriški —■ barvni, akcijski
—16. Ta prokleti obračun	italijanski — barvni, vestern
19, Umor v ulici Morg	ameriški —- barvni, grozljivka
23.—24. 24 ur Le Mansa	ameriški — barvni, akcijski
26. Zelja za vampirjem	ameriško-angleški — barvni, grozljivka
29.—30. Shamus, sla po nevarnosti ameriški — barvni, kriminalka
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO
Uredniški odbor:
Ivan Veljača, dipl. ing. — predsednik, člani: Konrad Riž-ner, Stojan Kerbler, dipl. ing., Doroteja Puž, dipl. our., Janez Sukič In odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Franc Vrlič.
Tisk: ZGP Pomurski tisk — TOZD tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno Rokopisov In slik ne vračamo.
5.	Šibenik	2 j
6.	Mostar	brez točke.
MALI NOGOMET
Drugič na Aluminiadi je našim nogometašem uspel.o osvojiti odličje in to bronasto! Največ zaslug gre Maksu Božanku in njegovi e-kipi, katero so sestavljali: Knežević, Panikvar, Korenjak, Todorovič, Kajič, Kolarič, Dončec in Vidovič. Finalne borbe:
1.—2. mesto: Sevojno :	Šibenik
3:1;	
3.^-4. mesto: Kidričevo	: Mostar
2:0;	
5.—6. mesto: Titograd :	Impol
1:2.	
Končni vrstni red eki	p: točk
.1. Sevojno	:. 6
2. Šibenik	.3
3, Kidričevo	3
4. Mostar	■ 3
5. Impol	2
,6. Titograd	i
KEGLJANJE
Po treh letih, je,..kegljačem pb-novno uspelo osvojiti bronasto odličje. Nastopali; šo:‘> Oto Fabjan, Vanč Mesarič, Jože Petek, Danilo Colnarič, Jože Bauman, Miodrag Rosič, Franjo Vrbanec in Drago Žlender, ki je bil v ekipi najboljši.
I	Finale:	-,	kegljev
j, Impol f-A ■	, 2383
2.	Titograd	2360
3.	Kidričevo	2309
4.	Šibenik	2283
5.	Sevojno	1969
6.	Mostar	1942
VOJAŠKI MNOGOBOJ
V tej disciplini .so. nastopali Janez Meznarič, dipl. ing., Miroslav Kovač in Drago Ačimovič. Od vseh naših nastopajočih»^ so imeli mnogoboje! najmanj športne sreče. Njihov neuspeh in doseženo častno zadnje mesto, ne gre toliko pripisati njim samim, ampak: prej, organizatorju tekmovanja.
HI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nepozabnega moža in očeta
ŠTEFANA
KADLIĆKA
se iskreno zahvaljujemo kolektivu TGA in ODP, sindikatu tovarne, godbi na pihala, govorniku, darovalcem vencev in cvetja, udeležencem pogreba in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami.
Posebno zahvalo smo dolžni Stanku Zupaniču, upravniku PD Crikvenica, kakor tudi celotnemu kolektivu PD in vsem, ki so v teh bridkih urah bili v počitniškem domu v Crikvenici.
Žalujoči: žena Greta in hčerka Nevenka z družino
Ob boleči in mnogo prerani smrti mojega dragega moža in očeta
MAKSA
MILOŠIČA
sem dolžna, da se najlepše zahvalim osnovni organizaciji sindikata za izkazano denarno pomoč, godbi in pevcem iz TGA, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in celotnemu kolektivu.
Žalujoča žena Erika s sinom Stankom in hčerko Jožico
Ob razglasitvi rezultatov