Št. 10. TALIJA & & & ■% Zbirka gledaliških iger Ureja Fran Govekar o o o o o r o tf o V GORICI 1903. Tiska in zalaga »Goriška Tiskarna« A. Gabršček. Priredil JAKOB ALEŠOVEC. Osebe: Dr. ZAJEC, zdravnik, Gospa BORNOVA, EMA, njena hči, ŠKRJANEC, Zajčev sluga ANČKA, Zajčeva gospodinja SEDLAČ, poštni voznik, PLESNIK, brivec, VETRNIK, trgovec, Lekarničarski učenec. Sprejemna soba zdravnika. PRVI PRIZOR. (Elegantna sprejemna soba, kakorsna je pri zdravniki k navadna.) Dr. Zajec (v popotni obleki, odprto pismo v roki). Pozneje Škrjanec in Ančka. Doktor. Victoria! Zmaga je naša! Naj¬ srečnejši vseh ljudi bom jaz! Naj mi še kdo reče, da ni izvoljenih ljubljencev sreče! Vsa moja dosedanja pot življenja bila je spletena iz srečnih dogodeb. Vse se mi posreči. Komaj 26 let star, sem že. cenjen zdravnik; zdaj pa skrbi še moja mila varuhinja Fortuna za to, da bi srečni zdravnik postal tudi srečen človek. — Da bi si utrdil telesno zdravje, sem potoval po Švici. Kar mi sreča pripelje starega, bogatega svetovalca Borna na pot. Srečna moja zvezda naključi, da stari gospod nevarno zboli; rešim mu življenje, ozdravim ga do dobrega, hvaležnost njegova ne pozna mej, govori mi o svojem bogastvu, o svoji cvetoči, zali, edini hčerki, in iz tega pisma razvidim, da častiti gospod ne namerava nič - G — manjšega, kakor tukaj obiskati me in svojo hčerko, seveda zame, pripeljati seboj. — Spo¬ dobi se, da se svojim gostom, svoji novi sreči, do bližnje postaje peljem nasproti. Hajd torej ! (Pozvoni.) Škrj anec (vstopi.) Kaj ukazujete, gospod doktor ? Doktor. Škrjanec, obiskali nas bodo Škrjanec. Obiskali nas bodo? D o k t o r. Ne nas, le mene. Škrjanec. No, da, vas in mene, tedaj naj u! Doktor. Neumno blebetanje! Še enkrat ti pravim, da te predomače besede „mi“, ka¬ tero imaš vedno med zobmi, nočem nikdar več slišati. Mojim bolnikom govoriš: »Vam bomo kaj zapisali« — »stvar se nam zdi nevarna!« in tvoj mačji obraz se pri tem prav modro zapači. Kdo pa je tu doktor, ti ali jaz ? Škrjanec. Tedaj tega ne veste natanko ? Doktor. Kako to ? Škrjanec. No, ker šele prašate. Doktor. Neznosen si! — Ta človek je moja edina nesreča. Možgani njegovi so celo — 7 — mravljišče bedarij in neumnosti. Že stokrat sem ga hotel zapoditi — Škrjanec. Pa ne bo nič iz tega, gospod doktor! Ko ste me prvi- ali drugikrat hoteli zapoditi, sem vam verjel; zdaj, ko je prišlo do stotine, se pa smejem. Prazno žuganje, gospod doktor, nima nikakoršnega uspeha. Doktor (ne ve, ah bi se smejal ali togotil, smejaje so.) Nesramnež! Škrjanec (prav tako, bolj skremženo.) Ne¬ sramnež sem, kor vam svoje srce zaupno razkrivam ? Komu pa sme človek razkriti srce, če ne zdravniku? Glejte — tu, tu-le! (Kaže na prsi.) Vas sili smeh ! — Šiloma ga skrivate in zatirate! Ha, ha, ha! Doktor (s prisiljeno resnobnostjo.) Jaz se nočem smejati. Š k r j a n ec. Če se hočete ali ne, morate se ! Doktor (se smeje.) Na vsak način segaš predaleč s svojo domačo privajenostjo. To se mora izpremeniti. Škrjanec. Da bi le mogli izpremeniti! Med nama rečeno: gospod doktor, jaz ne izprevidim, zakaj bi to izpreminjali. Glejte, gospod doktor, če bi bil jaz vaš pudelj, ki — 8 — bi vas s svojim smešnim in čudnim skaka¬ njem kratkočasil, imel bi gotovo pravico, vam skočiti v naročje, vas včasi iz gole ljubezni in prijaznosti tudi vgrizniti. To bi vam go¬ tovo ne bila predrzna ali nesramna prijaz¬ nost ali domačnost. Ker pa po nesreči nisem pudelj, temveč le vaš pokorni sluga, ki si prizadeva z zvestobo pudeljna razveseljevati vaše samotno življenje, sem nesramen, silen, predomač. Oh, gospod doktor, kako krivično sodite to mehko, ljubezni polno srce (ihti), ki bo žalosti še počilo (plaka.) Doktor. Škrjanec, nemara si najbolj prekanjen potepuh, kar jih je kdaj hodilo po dveh nogah. Škrjanec (hitro ves vesel.) Potepuh ? O ne, — prevelika čast, gospod doktor, — le nekoliko dobre volje sem. Doktor. Pri vsem tem si vendar zvest, priden fant, in dokler bodo tvoje burke letele le na-me, zatisnem oko. Pa nikdar več se ne drzni, da bi se pred tujci preveč spozabil. Prisegam ti: pošljem te potem takoj rakom žvižgat. Škrjanec. Pred tujci, gospod doktor? Kaj pa mislite ? To bi ne bila šala ! No, ne, k večjemu vpričo Ančke. — 9 — Doktor. Da, Ančka! Ta je prav tako prismojena, kot si ti. Osoda, zakaj moram prav jaz imeti dva taka norca! Škrjanec (sklone roki in gleda kviško.) Zakaj res ? Osoda! Doktor. Pa to se kmalu predrugači. Kje tiči Ančka? (Klice.) Ančka! Škrjanec (kliče.) Ančka ! Hej ! DRUGI PRIZOR. Prejšnja, Ančk a. Ančka (vstopi.) Gospod doktor, kaj uka¬ zujete ? Doktor. Poklical sem tebe, ker se s Škrjancem zopet ne da govoriti pametna beseda. Ančka. Kaj mislite, gospod doktor, da sem jaz pametnejša? Doktor. Žalibog, da se mi ne zdi! A zdaj izpregovorim s tabo resno besedo. Ančka. Oprostite, gospod doktor: ali vam je resna misel, z mano izpregovoriti resno besedo? Glejte, gospod doktor, vi ste velik, previden, učen mož, in hočete izprego¬ voriti resno besedo z burkasto, mlado stvarjo, — 10 — kakoršna sem jaz? Povedati vam moram, gospod doktor, da bi bila od vas pričakovala zrelejše sodbe. Doktor, človek bi znorel! Ančka. Da, znorel bi! (S hlinjeno tugo.) Iz ust tako omikanega, blazega moža (ihti) — iz ust moža učenosti, sveta, pa čujem tako razžaljivo pohvalo. (Vzame robec in ste joka.) Ob, tega nikoli več. Škrjanec (prav tako.) Ne, tega ne pre¬ neseva več ! Doktor. Za vraga, ali ne bosta nehala jokati ? Škrjanec in Ančk a. Ne, ne, ne bova ! Doktor. To je življenje samca! (Hodi sem ter tja, Škrjanec in Ančka pa za njim.) A, rekel sem, vse bo drugače, še danes! Škrjanec. Da, še danes! Doktor. Moj delokrog se dan za dne¬ vom razširja; treba mi bo skrbeti za svoj dom. Ančka. Prav, prav, gospod doktor; s Škrjancem sem se že natančno posvetovala v tej zadevi, in oba sva te misli, da morate v zakonski jarem. — 11 — Š k r j a n e c. Kratko in malo: najin sklep je, da vas oženiva. Ančka. In nadejava se, da se boste, kot pameten mož, pokorili najinim odredbam — Doktor. Vajinim odredbam? V tej za¬ devi sta mi zares odveč. Kar stegnem roko, pa imam nevesto. Ančka. Z najinim dovoljenjem, seveda. Škrjanec. Moj Bog, če je deklica sicer pridna in pravična, notabene, tudi lepa in bogata, vam dovoliva. Doktor. Vidva mi dovoljujeta? Zdaj mi je pa že dovolj! (Se prime za čelo.) Temu mora biti konec. Tiho! Ne črhnita mi bese¬ dice ! Zdaj bom govoril kakor gospod. Spra¬ vita se k delu, vredita po sobah, goste bomo dobili. Škrjanec in Ančk a (si za njegovim hrbtom posmehovaje migata.) Da, gospod doktor, naj bo ! Le oženite se ! Doktor. Marš! Pojdita! Pokličem vaju, kadar bo treba. Škrjanec in Ančka (kakor prej.) Da, gospod doktor! Ančka (tikoma Škrjancu.) Prav tako se šopiri, kakor da bi bil tu res gospodar. (Oba gresta.) TRETJI PRIZOR. Doktor (sam.) Človek bi skočil kar iz kože. Pa čemu trpim vse to? Ker bi vkljub tem burkam tako zvestih, tako vdanih poslov ne dobil nikjer več. Da bi bila pa ta oblika občevanja s posli tudi moji bodoči boljši polovici všeč, tega ne verjamem. — Če bi se ta origi¬ nala vpričo mojih gostov spozabila, kakšno mnenje bi dobil moj tast, moja bodoča so¬ proga o mojem življenju! — Na vsak način moram nastopati energičnojše ter ustraho¬ vati ju. — Tam-le stoji še tudi steklenica starega-refoška katerega sem si bil naročil nalašč za to priliko. (Vzame steklenico iz kota tor jo postavi na mizo.) Škrjancu preženem apetit! (Zapiše nekaj na listek.) Tako! »Strup, strup, strup !« Pa še po vrhu mrtvaško glavo in zraven tri križe. Tako! (Pritisne listek na steklenico) Sedaj se bo bal pokusiti, kaj je v steklenici. (Pozvoni.) — 13 — ČETRTI PRIZOR. Prejšnji. Škrjanec in Ančka (vstopita in se prav globoko priklonita.) Doktor. Prepovedujem vama vsako be¬ darijo. Kdor se predrzne vpričo mojih, kakor sem že omenil, pričakovanih gostov uganjati kakoršnekoli bedarije, tistega bom s tem-le velikim nožem na male kosce razrezal. (Pokaže velik nož.) Sta me umela? (Škrjanec in Ančka se priklonita in se skrivajo pogledujeta.) In s tem je vajinih burk in bedarij v tej hiši sploh konec. Sta umela? (Škrjanec in Ančka ko poprej. Doktor pogleda na uro.) Čas bo, jaz grem! (Hoče iti.) Š kr j a ne c in Ančka. Ne, gospod doktor! Doktor (se obme.) Zakaj ne ? Ančk a. Gospod doktor, ne smete ! Doktor (razkačen.) Zakaj ne? Škrjanec. Sedaj pridejo vaši bolniki trumoma semkaj. Doktor. Naj pridejo drugič. Z Bogom! (Gre.) — H — PETI PRIZOR. Skr jan e o in An Sle a (skačeta roko v roki po sobi.) Škrjanec. Ta pa danes lopo počenja z bolnim človeštvom. Ančka. Zdaj sva pa gospodarja v hiši. Škrjanec. Oh, prav dober gospod je. Verjemi mi, Ančka, le tisti »decorum« ga jezi, da naju graja zaradi najinih prismojenih šal, v srcu pa se smeje nad najinimi bur¬ kami. Ančka. »Decorum«? Kaj pa je to, »de¬ corum« ? Škrjanec. Zadosti slabo, da kot ženska tega ne veš. »Decorum« je n. pr., če koga, ka¬ terega bi rada vrgla črez prag, prav vljudno prašaš, če se mu vreme ne zdi zapeljivo lepo za sprehod. — »Decorum« je, če nimaš v ž.epu niti vinarja in koga, ki ti prinese račun, ki znaša tri groše, vprašaš, če ti more me¬ njati petdesetak. — »Decorum« je, če kdo stari devici posveti pesem o pomladi živ¬ ljenja. — »Decorum« je — Ančka. To, česar ti nisi nikdar imel. — 15 — Š k r j a n e c (razdražen.) To ni res! kajti jaz ti še nikdar nisem rekel, da si prismojena, ošabna in neumna goska. To je »decorum«. Ančka (ga preupije.) Če ti pa jaz zaradi sajne take misli nisem oči izpraskala, je to tudi »decorum«. Škrjanec. Pustiva to. (Prijazen.) Veš, Ančka, lep parček sva pa vendarle! Ančka. No, kar se tiče mene, ne ugo¬ varjam, a ti — ? Škrjanec. Prosim, ne prepirajva se zaradi prednosti. Nekaj pa je pri nama čudo¬ vitega. Ančka. Na tebi nikdar še nisem našla nič čudovitega. Škrjanec. Ne, prosim, čudno je enako pri obeh to, da nama, enako mislečima du¬ šama, še ni prišlo na misel, da bi se drug v drugega zaljubila. Ančka. Hm, hm! — Ni slaba ta misel! Morda edina neumnost, katere še nisva sto¬ rila. Brž jo morava storiti. — Ljubi me! Škrjanec. Ali Ančka — ! Ančka (s povdarkom.) Ljubi me! — 16 - Škrjanec. Prismoda, to ne gre kar meni nič tebi nič s tvojim katedraličnim imperativom. Ančka (zatepta ukazovaje.) Za tega meni ni nič mar. Ljubi mo! Pri tej priči, — če ne, gorje tvojim očem! Škrjanec (se umika.) No, no, le tako huda ne bodi! Ančka. Zakaj ne? Kaj počenja pa hud vole<-, kakor navadno pravijo? Drobni obrazek blondine ali rujavke se pripogiba z veliko svetostjo črez skledico čaja in meče mlademu doktorčku naučene poglede ljubezni, — se vadi pred zrcalom smehljati se, zardevati, pri¬ klanjati se, — in zakaj ves ta trud ? Da ujame v svoje zanjke kakega samca ali pa vsaj vdovca! Ljubezen ima mnogo jezikov. Jaz, priprosto dekle poselskega stanu, pa ti kar naravnost velim: Ljubi me, strahopetec! Škrjanec (resno.) Strahotepec ? Nisem! Ljubil te bom, če me stane tudi življenje. To bo lep zakon! Oba naju bodo zaprli v norišnico, tam bova pa vse še enkrat v norce izpremenila. — Tedaj, vdari (ji pomoli roko)! Ančka (vdari.) Velja! Prebrano in po¬ trjeno! Zdaj naj pa grem trenutek gospo- — 17 — dinjit. Adicu! A revoir, škrjanček vseh škrjančkov! (Odide.) ŠESTI PRIZOR. Škrjanec (sam.) Zdaj sem zaljubljen, ali prismojen. Na¬ zadnje je to enako. — če bi ne bilo bolje, da bi si bil dal izpraskati oči? Ančka je sa¬ lamensko energična! Ne vem, kako da mi je že tako pametno mrzlo pri srcu. Ej, zakaj se pa doktor ženi? Če je njemu mogoče, jo bom že še tudi jaz izvozil. Zdaj sem že pet let v njegovi službi in kar on zna, znam jaz tudi. Nekoliko doktorstva sem se tudi že naučil, saj ni tako težko, kakor mislijo ljudje. Korenjak, kateri je prave pameti, ki zna svoj >asinus injuriandi«, bo ljudem prav tako za- vdajal, kakor najbolj učen doktor. — Kakšen bi bil jaz kot doktor! Bomo precej videli. (Vzame zdravnikovo spalno suknjo, pa se brž pre¬ misli.) Škrjanec, Škrjanec! Si že zopet na poti do bedarij. — Ej, kaj pa bo! Saj sem sam, prav »entre nous« ; le naprej, oblecimo dok¬ torja. (Obleče spalno balo in si done njegovo ka¬ pico na glavo.) Zdaj se pa še z meglo učenosti obdajmo! (Si-prižge dolgo pipo in se moško izpre- Talija 10. 2 — 18 - baja.) Kar precej se čutim -neskončno uče¬ nega, prav v svojem poklicu^fSe vrže na zofo.) Ra—kjeje moja kava? (Pozvoni in klico.) Hej! ŠkrjaneČTMHe li tiči lenuh? Škrjanec! (So premisli.) Ha, nUj-Jia! Že začenjam misliti, da som res doktor ZafSTr SEDMI PRIZOR. Aafirčlgafzavzeta s smehom.) Kaj pa je to? Ha, ha, lia! SltrjaneC, ali si res znorel? Škrjanec. Drzna ženska! Rešpekt pred mano! Zdaj sem jaz doktor! Ančka (s smehom.) Kaj ? Da bi bil ti doktor Zajec?! Škrjanec. Da, sem! Škrjanec in Zajec. — Zdravnik biti ni težava. — Kolikokrat je rekel doktor: -Vsi zdravniki ničesar ne vedo!« Glej, toliko vem tudi jaz. Ančka. Škrjanec, rada bi te videla pri delu. Smejala bi se, da bi počila. Škrjanec. Da bi počila? Zakaj? Pa poskusiva ! Ančka. Dobro, poskusiva! Jaz sem bol¬ nica in sicer stara svetovalka Piska. Mirno sedi! Igra se prične! (Gre vun in se takoj vrne. Posnema staro gospo.) Dobro jutro, gospod doktor! — 39 — Škrjanec. Jutro, gospa svetovalka. Kaj mi daje čast? Ančka. Oh, predragi gospod doktor — (kašlja.) Škrjanec (jej pokaže stol daleč od sebe.) Ali ne boste sedli, častita gospa ? Ančka. S slavo ovenčani mož učenosti, zadnje pribežališče moje, jadro moje zadnje nadel Le vi umete ravnati z nežnim, rahlo¬ čutnim ženskim spolom — Š k r j a n ec (stransko,) Stara metla! (Glasno.) Kaj vam je? Ančka. Ta migrena! Vedno le migrena ! Žila mi tako hudo utriplje (mu moli roko.) Škrjanec (z zofe, si drži roko na uho in posluša.) Žila redno bije. — Pijte po šestkrat na dan sklenico rabarbare, zmešano z »assa foetida«. A učka. Kaj pa je z mojo slabostjo ? Vsa se tresem. škrjanec (ostro.) Slabost Starosti! Ančka. Starosti ? (Tiho.) Glej no! (Glasno.) Oh, kaj ste rekli ? Da sem stara! Saj jih še fiQ nimam. Škrjanec (zopet ostro.) Jaz vas ne mo¬ rem narediti mlajše. 2 * — 20 — Ančka (vstane, smešno častito.) Tega vam tudi ni treba, gospod doktor; naredite me starejšo ! Škrjanec (poskoči.) Gospa! Jaz, jaz - vam — Ančka (s svojim pravim glasom.) Vidiš, si že btičal. Škrjanec. Ni čuda, saj veš, da s staro svetovalko tudi naš doktor ne more .izhajati. Ančka. Bon! Bodi opravičen. Poskusiva z mlado gospo in sicer s koketno udovo Av- roro Poželenikovo. (Gre zopet vua in se takoj vrne. Po navadi koket.) Bon jour, Monsieur le Docteur! Comment va t-il? Škrjanec (kviško.) Bon jour, bon jour! Je — moi — moi — je — Ančka. Beži, beži s francoščino! Saj nič ne znaš! Škrjanec. Tudi ti ne prideš daleč z njo! Parlamus tedaj slovenski! Milostljiva gospa! Kaj mi daje prijetnost? (Sode in pri¬ makne stol tik sebe.) Ne boste li blagovolili sesti ? Ančka (sede.) Gospod doktor, vi ste na svetu edini zdravnik, kateremu se sme ženska zaupati. — 21 Škrjanec. Prosim, zaupajte se mi! Ančka. Najljubeznivejši vseh doktorjev! Pomagajte mi! Ta strašna migrena — Škrjanec. Zopet migrena! Vam je li srce mnogostransko, a glava enostranska? Ančka. Šaljivec! No boste li potipali žile ? (Mu pomoli roko.) Škrjanec. Vse žile, če ukažete. (Jej po¬ tiplje žilo in šteje.) Ena — dve — tri — štiri pet — šest — devet — deset — sedem¬ najst — petindvajset — trideset — petintri¬ deset — devetintrideset — Ančka. Doktor, doktor! V šteli se boste! Š k r j a n e o. Spoznal sem vašo bolezen, vem, kje vas čevelj žuli; zdravniki imenu¬ jemo to »apotcoze«. Zapišem vam — moža, in to vsega naenkrat, skratka, omožiti se morate takoj! Ančka (trdno.) Naj bo, doktor, vzemite me vi! Š k r j a n ec (vstane, resnobno.) Gospa, zdrav¬ niki pač zapisujemo zdravila, a sami jih ne jemljemo. Ančka (razžaljena.) Gospod doktor! — — 22 - Škrjanec (s svojim pravim glasom.) Vidiš, Ančka, ti si se tudi ujela. (8 prejšnjim, glasom.) Sicer pa nadaljujmo! Zdaj je ura tri, to uro doktor sprejema bolnike. (Ukaže.) Ančka, odpri srednjo sobo. Ančka (žugajoč.) Škrjanec! Škrjanec (trdno.) Odpri srednjo sobo! Doktorjevanje naj se prične. Ančka. Če sva sama, že sineva n--reti, a vpričo drugih ? Saj še veš, da je doktor govoril o nekem dolgem nožu. Škrjanec. Naj me kar za klobase raz- seklja! Zdaj sem pri delu, vse bom zago¬ varjal jaz! Ančka. Jaz pa prav nič. Kar hočeš stakniti, stakni! (Ploska z rokama.) Ha, ha, ha! To bo kaj za pustni torek. Škrjanec. Pred vratini smeš poslušati. Pojdi! Ančka (gre, pa brž zopet vstopi.) Ali se more govoriti z gospodom doktorjem? Škrjanec. Da. (Ančka kama ploskajo.) m ' — 23 — OSMI PRIZOR. Škrjanec. (Potem) Sedlač. Škrjanec (se postavi.) Tako! Zdaj se prične praksa. Saj znamo tudi mi zdraviti. (Trkanje.) Vstopite! Sedlač. Sluga ponižen, dragi gospod doktor! Škrjanec. Kaj želite ? Sedlač. Prosim ponižno, gospod, meni je še vedno prav. slabo. Škrjanec. Sami ste krivi; kakor kdo poganja, tako se vozi. Sedlač. Brez zamere, gospod doktor, jaz gonim v eno mer prav dobro, a vendar se vozim prav slabo. Bolečine v križu, trganje' po udih — Škrjanec. Treba se gibati. Sedlač (zavzet.) Gibati? Moj Bog, še več gibanja! Saj sem že dvajset let poštni voznik in se vedno po svetu gibljem ! Škrjanec. Res? Potem treba pokoja. Sedlač (vesel.) Prav, gospod doktor! Pokoj bi že rad imel. 24 — Škrjanec. In jaz mir. (Mn kaže vrata.) Sedlač. Brez zamere, milostni gospod; a prosil bi prav ponižno in pokorno vsaj najkrajši recept. Škrjanec. Recept? Hm — da! naj bo! (Sode in piše.) Hm — »Arsenicum cerevisium — dvanajst miligramov, — petroleum chole- rieum —- sedem dekagramov, — mnlzum extractum — maccaroni crambamboli — ma- gnesia contumacia — tinctura trichinica — pirum Kozlerium. Tako! probatum est Doktor Zajec.« — Tu, prijatelj! (Mu poda recept.) Sedlač. Prelepa hvala! Dovolite blago¬ voljno, je to mazilo ali pijača? Škrjanec. Če boste pili, je pijača, če se boste pa mazali, je mazilo. Sedlač. Morda čaj, te? Škrjanec. Da, da, »te dansant«. Sedlač (izvleče veliko usnjato mošnjo in po¬ moli Škrjancu denarja.) To je za mazilo! Škrjanec (se brani.) Plačajte zunaj Ančki! (Sedlač gre.) Šel je! Začetek je bil izvrsten. Ančka (priteče z denarjem v roki s smehom v sobo.) To j e draga šala! — 25 — Škrj a ne c. Tiho, ženska; ne moti me v praksi. Ven, na svoje mesto. (Ančka gre.) Zdaj mi pride številka druga. (Trkanje.) Entrez! DEVETI PRIZOR. S k r j a n e c. Plesnik. Ančk a (zadaj posluša.) Plesnik (priskaSe smešno v sobo.) Prav ponižen sluga, gospod skrivnostni zdravniški svetnik. Škrjanec (trdo.) Tajni zdravstveni svetnik. Plesnik. Prosim prav lepo za zamero, gospod tajni zdravstveni svetnik. Tedaj niso sanjo, — vendar se mi je posrečilo, da gle¬ dam slavnemu dr. Zajcu v obraz. Škrjanec. Da, posrečilo se vam je. Plesnik (skakaje.) Vidite, kako plešem od radosti, da sem vas vendar našel. (Ga vesel ■ objame.) Škrjanec (v stran.) Ta človek se mi zdi še bolj prismojen kot sem jaz ! (Glasno.) Ne vrtite se vedno okrog, kakor vreteno. Blago¬ volite mi ob kratkem in natanko povedati, česa hočete! — 26 — Plesnik (se vrže s težkim zdihljajem obupljivo na stol, z žalostnim glasom.) Oh, gospod doktor, — glejte me najnesreonejšega, usmiljenja vrednega človeka! Škrjanec. Saj so mi res tak vidite! Kje vas boli? Plesnik. Doktor, jaz sem bogat;, pa polovica, več : vse moje premoženje bo vaše, ako mi pomagate. Škrjanec. Premoženju se da pomagati 1 Kaj naj storim z vami ? Plesnik. To-le nogo mi morate odrezati. Škrjanec (osupnjen.) Nogo?! Človek, saj skačete, kakor plesalec na vrvi! Noga vam je zdrava, a tu zgoraj (kaže na čelo.) menda ni. vse v redu. Plesnik. Odrežite mi nogo! Škrjanec (jezen.) Česa manjka nogi? i v Plesnik. Ničesar, a jaz želim, da bi mi noge manjkalo. Škrjanec. Gospod, vi ste — Plesnik. Prismojen! Ne obotavljajte so! Mislite o meni, kar vam je drago, da mo le te-le noge odrešite. Škrjanec. Tega ne storim! — 27 — Plesnik (potegne pištolo in nameri ha Škr¬ janca.) Mojo nogo ali pa vašo čepinjo. Škrjanec (prestrašen.) Za božjo voljo! Človek, to ni igrača. Da bi bilo že kurje oko; a tako zdrava, lepa, čvrsta noga! Zakaj se vatn je tako pristudila ? Plesnik (se vrže na stol.) Čujte torej vso zgodovino mojega nesrečnega življenja: Pri koncertu sem spoznal gospodično, mlado, lepo, omikano, ljubeznivo. Škrjanec. Kratko: angel ja! Že po¬ znamo to! Nadaljujte! Plesnik. Prosil sem njeno roko — od¬ rekla se mi je. Škrjanec. Srečen človek! Iz kakega vzroka ? Plesnik. Vzrok si le mislim. Moja zvezda je v mladosti prišla ob nogo; gotovo je torej le nežna ozirnost do mene. Če bom tudi jaz imel le eno nogo, se mi ženska ne bo mogla dalje ustavljati. Ali vam je jasno zdaj, gospod doktor? Škrjanec (nezmerno glasno.) Da, res, prav jasno mi je. Ančka! 28 — Škrjanec. Veš za kot pod stopnicami, kjer leži moje orodje? Prinesi mi veliko se¬ kiro in žago. (Se sprehaja trdosrčen.) Plesnik. O moj dobrotnik, moj odre¬ šenik ! Zdaj bije ura ločitve od noge. Ančka (priskoči, odrine Škrjanca; Plesniku.) .Ne, mladenič, tista ura še dolgo ne bo bila! Mož, človek, ste li ob pamet ? Povem vam : ženska, katera dovoli, da si njen častitelj da odžagati karkolisibodi, ženska, katera vzame le moške podrtije, ostanke v zakon, taka ženska sploh ni vredna moža. Škrjanec (Ančki.) Privošči vendar gos¬ podu to veselje! Plesnik. Pustite ženski, da izgovori! Ančka Ce bom že jemala moža, ga moram imeti vsaj celega; ne pičice mu ne sme manjkati. Plesnik (potegne nogo k sebi.) Vaše be¬ sede res niso brez vrednosti. Škrjanec. Le sem nogo! — Malenkost bi bila že lahko prestana. Ančka. Zapomnite si, gospod: Še pre¬ hitro si boste pulili lase, — če namreč ni¬ mate tujih. — 29 Plesnik. Pri vseh vragih, vaša je prava. Gospod doktor, raje ostanem dvo¬ noga! Z Bogom ! (Hitro gre.) Ančka. Odšel je. Vidiš, zdaj sem pa jaz zdravila boljše od tebe! Škrjanec. Res je. Ančka. Ozdravila sem blaznika. Škrjanec Oh! (Si briše čelo.) Hvala Bogu, da se je pobral! Vrag me je vendar-le prestrašil! Ančka. Boj azlj ivec ! Škrjanec. Lahko govoriš! Ni čuda! Z nabito pištolo je grozil moji čepinji! Ježeš, Ježeš, kaj če bi me bil ustrelil! Svoje žive dni ne bom nikdar več doktorju hodil v škodo. DESETI PRIZOR. Prejšnja. Lek arničars.ki učenec. Pozneje Vetrni k. Učenec (pridere.) Kje so gospod doktor? Škrjanec. Kaj je ? Učenec. Naš gospod lekar so prebrali ta recept, katerega je prinesel poštni voznik — 30 — Sedlač, pa prašajo gospoda doktorja, če so ob pamet ? Škrjanec (se prime za glavo.) No, tega mi je še manjkalo! Da bi butec z receptom tekel v lekarnico, mi ni bilo čisto nič v misli. Ančka. Zdaj pride šele prava, zdaj po še le zanimivo. V e t r n i k (pridere.) Gospod doktor, dragi gospod doktor! Škrjanec. Kaj je že zopet? Vetrnik (brez sape.) Hitite moja žena — zadnji čas je! — Rešite mi ženo! Škrjanec (se zgrabi za lase.) Tu imamo ričet. Tega je še manjkalo! Učenec (silen.) Gospod doktor, stra¬ šansko se mudi! Škrjanec (togoten.; Sedlač naj se z naglo pošto pelje rakom žvižgat in naj lekarja kar seboj vzame. Če ne razumete mojih receptov kuhati, pa zaprite svojo putiko! Poberi se mi! (Nese uoenea iz sobe.) Vetrnik (silen.) Gospod doktor, rotim vas, na kolenih vaš prosim, za dvojo življenj gre — hitite, hitite! — 31 — Škrjanec (zmešan.) I)a, dn, že grem! Oče nebeški, najprej naj bi nogo žagal, zdaj pa naj grem za babico ! Kaj naj počnem ? (Ančki.) Ali hočeš ti naprej doktorovati ? Vetrnik (jezen.) Gospod doktor, ali greste ? Da, ali ne ? Škrjanec. Da bi vas vrag! Pustite mo v miru! Priporočite me svoji gospej ; naj nekoliko potrpi; saj ni take sile, — v dveh dneh, kadar pridem priiično mimo. Vetrnik (1 j ato.) Vi ste bedak! Pred sodnijo se bova dalje menila. (Odhiti.) Ančka. Ha, ha, ha! Škrjanec. Še ti? Izpred oči, hinavka! (Ančka gre.) JEDNAJSTI PRIZOR. Škrjanec. Potem Ančka. Pozneje B or n o va' z B m o. Škrjanec. Nebesa, vsaj zdaj mi še bo¬ dite milostljiva! Saj ne bom nikdar več dok¬ torja oblekel. Poštni voznik z neumnim re¬ ceptom — norec z nepotrebno nogo — pre¬ kleti lekar s svojim izdajstvom — porodniški popadki — za njimi doktor z velikim nožem, pa vrhu tega še hudobni satan Ančka z ženitno obljubo. Kako se bo to vse razmotalo! Ančka (vstopi skrivnostno.) Pst! Ti, dve gosposki sta zunaj. Š k r j a n e c. Nikogar več! Ura je pretekla! Ančk a. Pa vendar, premisli, »decorum !« Škrjanec. No, naj bo še! Zdaj mi je vse enako. Obesili me bodo tako ali tako ! Naj vstopita! (Ančka odpre vrata, Bornova in Ema vstopita. Škrjanec jima gre naproti in so smešno okorno priklanja. Gospo ga ogledujete z za¬ vzetjem. Prenehljaj.) Bornova. Ali mi je čast, govoriti z gospod doktorjem Zajcem ? Škrjanec. Pustimo na strani čast! Kratko, kaj vama je? E m a (postrani Bornovi.) Zelo čudna figura ta, mama! Bornova (postrani Emi.) To se tudi meni zdi, a rešil je tvojega očeta. (Glasno Škrjancu.) Gospod doktor, se vam li ne dozdeva, kdo stoji pred vami? Škrjanec. Dozdeva se le starim babam ! Bornova (v stran.) No, ta se vede prav neotesano. (Emi.) Pa vsi imenitni zdravniki so — 33 — menda robati. Srce bo gotovo blago. (Glasno.) No, gospod doktor, že vidim, da moram va¬ šemu počasnemu spominu na pomoč priti. Jaz sem svetovalka Bornova, soprogu mo¬ jemu ste v Švici oteli življenje. Škrjanec. Otel življenje? Ni vredno besede! Bornova (se zavzame.) Tako zaničljivo, da, tako razžaljivo govorite! Pa saj vas raz¬ umen. (Gorko.) Blagi mož, to nenaravno, pusto vnanjost ste oblekli le zaradi tega, da bi se umaknili najini srčni zahvali. To jepreobzirno, premodro — Škrjanec (tiho Ančki.) Povej mi, Ančka, ali razumeš, kaj čenčajo? Ančka (tiho.) Toliko že, da vem, da je gospa na napačni poti in misli, da je tvoja robatost le izmišljena, in skrivaš za njo vse kaj drugega. Škrjanec (tiho.) Da bi jaz kaj skrival? Morda vendar-le spozna škrjanca po petji. Ema. Moj oče vas pozdravlja kot svo¬ jega zeta. Škrjanec. Kaj zlomka! In vi hočete biti moja žena? Talija 10. 3 — 34 , - Borno v a. Moj soprog se je hotel sa¬ mega počastiti, da bi vam predstavil najino Emo, a mala bolehnost ga zadržuje. Škrjanec (postrani Ančki.) Ta je lepa! Doktor pa čaka na postaji starca. Štrena se čedalje bolj zamotava Ema (zaljubljeno.) Objemite svojo nevesto ! Škrjanec. O, zakaj pa ne, če vas ve¬ seli ! (Si viha rokava, da bi jo objel.) Ančka (potegne Škrjanca za uho nazaj.) Za¬ davim te, če se predrzneš! Ema (zavzeta.) Kdo je ta drzna oseba ? Ančka (razžaljena.) Ime mi je Ančka in sem gospodinja doktorja Zajca, a ne drzna oseba. Taka bi bila prej ženska, ki se pritepe v hišo in se hoče objemati (kaže Škrjanca) z njegovim slugo. (Bornova in Erna zaupijeta.) Ema. Moj Bog! Bornova (razburjena.) Nesramni slepar! Predrznost ga bo drago stala. (Odide z Emo.) Škrjanec. Ančka, to je lumparija! Ančka, ta me boli! Ančka. Staro kavko naj bi bil že po¬ ljubil, a mlado, — to ne gre. — 35 — Škrjanec. Posoda je polna. Po meni je! Storite z mano, kar hočete! Jaz sem ob zavest. Ančka (ironično.) Gospod doktor, ali je ura končana ? Škrjanec. Poberi se! (Gre proti njej, Ančka mu s smehom uteče.) DVANAJSTI PRIZOR. Škrjanec, pozneje Ančka. Škrjanec (se potiplje.) Še sem živ, — še imam glavo na vratu. — Naj mi pove kdo, kaj se mi še more pripetiti! Rešitve mi ni nobene več. Doktor me razmesari kakor ko¬ puna. Ne, tega ne strpim. Da bi me zaklal ? Nikakor, raje proste volje umrjem. (Žalostno.) Umrjem naj junaško. Vrag naj vzame svet, saj ni vreden počenega gumba! (Se ozira po sobi in zagleda steklenico.) Ha, kaj vidim! Osoda mi miga, žalosten konec! (Skokoma k mizi in zagrabi steklenico.) »Strup, strup, strup!« in ta mrtvaška glava in troje križev. O nasledkih ni dvoma! Le dol, zadnja kupica mojega trp¬ ljenja ! (Si natoči kupico.) Z Bogom, svet, z Bogom, kačja Ančka, z Bogom ! (Zvrne kupico v sebe in pade na zofo.) Oha! (Prenehijaj; obraz 3 * — 36 — se mu razjasni, poka z jezikom.) Smrtna pijača nima slabega okusa. Strup sem si mislil dru¬ gačen. Še enkrat ! (Si zopet natoči in izprazni kupico.) Imenitna kapljica! Imeniten strup ! Lepo umrjem. No? ali že bo? Priganjajmo smrt! (Vnovič natoči in izpije.) O smrt, kako si sladka ! (Poje.) La-la-la ! Oha! zdaj pa pojem ! Labud umira pevajoč, zakaj bi tudi škrjanec ne? — Tako, zdaj sem mrtev. — Zdaj sem srečen ! Ah ! (Se zvrne.) Ančka (vstopi.) Škrjanček, Škrjanček. Doktor utegne priti vsak hip ! (Ga trese.) Škrjanec, mar ne slišiš ? Je li zdaj čas spanja ? Šlrr j a n ec. Ne trudi se, Ančka, igre je konec ! Nikdar več se ne bova videla. Ančka. Blebetanje! Sleci doktorja in poišči si dobre poti iz zadrege. Škrjanec. Prepozno je, Ančka, pre¬ pozno ! Strah — obup — strup — Ančka (zaupije.) Strup? Za božjo voljo! Škrjanec, Škrjanec! Ne uganjaj neslanih burk! (S posiljenim smehom.) Ha, ha, ha! Škrjanec, prav neumna sem, da ti to verjamem. Ti pa strup ! kakor navadno, si se tudi zdaj zlagal (Obupljivo.) Škrjanček, Škrjanček, odgovori mi! (Vije roki.) Oh, kaj bi počela ? — 37 — Škrjance (jecljaje.) Z mano vred umri! — Tam-le je steklenica, boš videla, kako je smrt sladka. Ančka (prime steklenico v prvo, kupico v drugo roko.) Naj bo! Škrjanček, ljubček le trenutek počakaj —! Škrjanec. Zdrava ostani, Ančka! Z Bogom! (Omahne nazaj.) Ančka. Pomagajte! Umira! — Gospod doktor! Pomagajte! Strup, strup! TRINAJSTI PRIZOR. Prejšnja. Doktor priteče v sobo, za njim Borno v a in Ema. Doktor. Kdo umira, Ančka, in kje? Ančka (kaže Škrjanca.) Tu, tu leži, mrtev je, nikdar več ne bo živ! Doktor (prestrašen.) Škrjanec! Nesrečnež, kaj si storil ? Bornova in Ema (doktorju.) Rešite ga! Doktor. Moj Bog! Pa kje je vzel strup? Ančka (jokajoč kaže steklenico.) Tam-le! Doktor (s komičnim patosom stransko.) Kaj ? Mojega refoška se je napil? Na, le čakaj, ta - 38 — strup ti bom naglo pregnal. (Vzame palico in udari Škrjanca.) Škrjanec (zaupije.) Oj, joj! Boli! Ančka. Hvala Bogu, otet je! Doktor. Pa sojen še ni! (Ga še enkrat vseka.) Škrjanec. Gospod doktor, ali še v jami ni miru pred vami ? Pustite mrtve v miru počivati! Bor nova (doktorju.) Je li kaj upanja? Doktor. Da. (Ogleduje steklenico.) Spaka mi je le vino izpil. Bor nova. Kako srečen naključek! Škrjanec (skoči kviško.) Vino ? Prav se vam godi, gospod doktor! Če bi me ne bili goljufali z napisom, bi stala steklenica še polna na mizi. Ančka. Refoško je bil? Zakaj si nisem zavdala tudi jaz! Doktor (Emi.) Predraga gospodična, vi ste angelj, ki me odreši kletve takega straho¬ vitega gospodarstva samca. (Škrjancu in Ančki.) Za kazen svoje brezpametne prizanesljivosti ne bom več prenašal posledic vajine razpo¬ sajenosti. Poberita se mi takoj iz hiše! Škrjanec. Gospod doktor, ko bi vas pa prosila milosti — na kolenih ? (Poklekne.) Ančka, poklekni no ! Ančka (poklekne.) Prav rada, če le kaj pomaga. Ema (Zajeti.) Svoje zaroke ne obhajajva z neodpustljivostjo! Doktor. Vstanita! Bnrkeža sta in menda ostaneta. Škrjanec. Najina ženitev bo zadnja burka. V tem oziru ste lahko brez skrbi! Ančka (Emi.) Ljubezniva gospica, naj vam čestitam prva! Kako daleč sega njegova potrpežljivost, videli ste ravnokar nad nama. Zdaj se bova gotovo svojih opravil oprijela prav pridno, da zasluživa vašo naklonjenost, kajti za vas se šele zdaj prične, kar je nama izpodletelo, in kar boste gotovo boljše zadeli nego midva. E m a. In to je ? Škrjanec. Ura z doktorjem Zajcem. Jaz sem bil le eno uro doktor, a ne bom nikdar več. (Konec.) >• > , .'s V . ' Sf V e i ! ; W«i ' ' ■ \ NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000076047