Književna poroCila. 123
Književna poročila.
Mjesečnik pravničkoga družtva u Zagrebu prinaša v svojem 3. br. za marci) mesec sledeči razpravi „Životopis dr. Blaža Lorkovica. Napisao dr. Fran Vrbanic. — Upliv zakona o novoj krunskoj vriednosti na gradjansko-pravne ustanove, koje se tiču novčanih tražbina. Ponatisnjeno iz Allg. Oesterr. Ger. Ztg.
Manzove izdaje 18. zvezek „Das oesterr. Grundbuchgesetz" itd. 1893. Na Dunaji.
Handbuch der oesterr. politischsn VerwaUung filr die im Reichsrathe vertret. Konigr. u. Laiider von Professor dr. Josef Ulberich. — I. Nachtrag. Na Dunaji. 1892. Alfred Holder.
Die Ergehnisse der CIvilrechtspflege in den im Reichsrathe vertret. Konigr. u. Landern im Jahre 1888. Bearbeitet von dem Bureau der k. k. stat. Centralcommission unter M!twirkung des k. k Justizministeriums. XXX. Band, I. Heft der ^Statistik der Rechtspflege'. — Na Dunaji. 1892. — Garl Gerold's Sohn.
Die modernen Strafrechtstheorien u. der neueste Enttcurf eines oesterr. Strafgesetzes von Dr. Alex. Nicoladoni. Na Dunaji. 1892. Carl Konegen. — Predavanje dne 8. marcija 1892. 1. v pravniškem društvu v Linci.
Diehstahl u. Beleidigung. Rechtsvergleichende u. criminalpolitische Studie mit besonderer Rucksicht auf den oesterr. Strafgesetzentwurf von Professor Dr. Heinrich Lammasch. Na Dunaji. 1893. Manz. — Vel. 8°. — str. 80.
Vorschiage zur JRegehmg des Militdrstrafverfahrens von Dr. Ernst Franz Weisl. Na Dunaji. 1893. J. L. Pollak.
Das Gesetz ilber die Effectenumsatzsteuer von Dr, Car! Hammerschlag. II. nat. Na Dunaji. 18!'3. Manz. — Kratek praktičen poduk o zakonu z dne 18. septembra 1892, št. 172. drž, zak.
Der Effectenumsatz und dessen Besteuerung von Dr, Albert Weislnit, Na Dunaji. 1H93. M. Breitenstein. — 207 str. — Znanstvena razprava o Istem zakonu.
Sur la codition des itrangers d' apres la constitution el les lois de la ri-puhlique Mecicaine. Communication a la Societe de legislation comparee de France par le Dr. Vladimir Pappafava. Zara 1893. Witaliani. 8» 14 str.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. aprila 1893.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Društveni odbor imel je 14. t. m. sejo, v kateri je poročal g. dr. Babnik o terminologijskem delu. Razgovarjalo se je tudi o nakupu knjig za društveno knjižnico iz zapuščin dra. Škoflca in Ogrinca. Sklenilo se je dalje, da se napravi še tekom tega meseca društveni večer, pri katerem bode g. tajnik čital došlo berilo: „0
124 Razne vesti.
igri". Posvetovalo se je koneCno o kraji, kamor se napravi letošnji društveni izlet in za sedaj izbral se je Bled, ker društvo ni še doslej izletelo na Gorenjsko. — PredsedniStvu uročil se je pred kratkim odlok okrajnega glavarstva v Celji z dne 10. sušca 1893, št. 1U86, s katerim se naznanja, da se je ugodilo društvenemu rekurzu proti prepovedi lani nameravanega zborovanja v Laškem trgu. Odlok glasi se doslovno:
„Visoko C. kr. namestništvo v Gradci je z razglasom z dne 1. sušca 189'!, št. 608, semkaj objavilo besedno sledeče:
C. kr. ministerstvo od notrajne reči je ugodilo ugovoru druživa „Pravnik" proti tu- uradni odločbi z dne 20. vinotoka 1892, št. 3223 s katero se je potrdila po c. kr. okrajnem glavarstvu Celjskem z dne 16. kimovca 1892, št. 36778, dana prepoved, da ne sme imenovano družtvo dne 18. septembra 1892 zborovati v Laškem trgu in je razveljavilo ugovorjeno odločbo, ker ne prepoveduje nobena določba zakona z dne 15. listopada 1867 drž. zak. št. 134, kakšnemu družtvu, da bi ne smelo taisto zborovati tudi izven svojega pravega sedeža.
To se naznanja družtvu ob vrnitvi priloge."
— (Osobne vesti.) Imenovani so: višji dež. sod. svetnik v Gradci baron Adolf Neugebauer višjim svetnikom pri istem sodišči; okrajni sodnik v Trebnjem Ludovik Golia deželnosodnim svetnikom pri okrožnem sodišči v Novem mestu; okrajni sodnik v Gornjem gradu Karol "W e n g e r svet. zb. tajnikom pri dež. sodišči v Ljubljani; konceptni praktikant baron Filip AVinkler začasnim namestniškim koncipistom v Trstu; avskultantom za Kranjsko pravni praktikant v Ljubljani Ferdinand Eger, avskultantom za Koroško pravni praktikant v Gradci Lud. Uray. V pisarno g. dra. Štora, odvetnika v Ljubljani, ustopil je odvetniški kandidat dr. Vladimir F o e r s t e r. — Umrl je dne 8. t. m. Fran Čuček, upokojeni dež. sod. pristav v Ljubljani.
— („Pravničko družtvo u Zagrebu") imelo je dne 25. febru-varija 1.1. svojo redno letno glavno skupščino. Iz izvestja o odborovem delovanji razvidimo, da je društvo koncem prošlega leta štelo 517 članov. Dohodki znašali so preteklo leto 4363 gld. 10 kr., a izdatki 4297 gld. 60 kr. Društveno imetje koncem leta 1892. znašalo je 7515 gld. 49 kr. Tekom preteklega leta uredila se je društvena biblijoteka ter šteje uže 384 del. V odbor za tekoče leto bili so izvoljeni: predsednikom viečnik kr. stola sedmerice g. dr. Fr. pl. Burgstaller Remetski, podpredsednikom g. dr. Fr. Speve C, vseuSiliški profesor, blagajnikom vseučiliški profesor g. dr. J. Pliverid, tajnikom kr. kotarski sudac g. dr. M. BiSčan in urednikoma društvenega glasila „Mjesečnika": tajnik kr. zem. vlade g. St. Kranjčič in sod. pristav g. dr. Jos. Šilo vi č.
— (Novi civilnopravdni zakoni.) V seji dne 20. marcijat. 1. predložil je poslanski zbornici justični minister grof Schonborn tri vladne predloge o zakonih tičočih se civilnopravnega reda in sicer: zakon o pristojnosti, zakon o sodnem redu v civilnih pravdah in zakon o izvrSit-venem postopanji. Vladne predloge čitale so se prvič v seji dne 22. mar-
Razne vesti. 125
cija 1.1. Pravosodni minister izjavil je, da se je vlada pri urejevanji trudila, da uveljavi princip javnosti in ustnosti ter zagotovi ceneno pravosodje. Po njegovem nasvetu odkazale so se na to predloge pravosodnemu odseku.
— (Zemljiška knjiga na Tirolskem.) Komisija, katero je sestavila vlada, da poizveduje, kako naj bi se uvedla in uravnala tudi na Tirolskem zemljiška knjiga, kakor je urejena uže večinoma v vseh tostranskih deželah, imela je te dni v Inomostu svojo konečno sejo. Vsi člani soglašali so v tem, da naj se uvede tudi na Tirolskem zemljiška knjiga, kakoršna je drugod, in opuste dosedanji takozvani „Verfachbiicher", katere ne zadoščajo realnemu kreditu. Nasprotovali so si pa člani komisije v tem, je-li naj se zahteva, kakor v drugih deželah, tudi na Tirolskem, da se morajo vse listine, na podlagi katerih naj bi se dovoljevali vpisi v zemljiško knjigo, legalizovati po notarjih ali sodiščih. Nekaterniki nasve-tovali so namreč, naj se nastavijo v raznih občinah zaupni možje, kateri bi imeli pravico poveriti podpise na listinah. Vendar ta predlog ni obveljal, temveč sklenilo se je z veliko večino, da se zahteva pri listinah stroga legalizacija, kakor je to-v vseh drugih kronovinah.
— (Imuniteta poslancev.) Zadnji listje na strani 93. in 94. posnel bistveno vsebino predavanja prof. dr. Seidlerja v dunajski ,Juristische Gesellschaft" o pristojnosti državnega sodišča presojati disciplinarne razsodbe proti državnim uradnikom, kateremu je dal povod slučaj profesorja in poslanca SpinčiCa. Danes naj posnamemo pravne momente te zadeve z stališča, katero zavzema imunitetni odsek državnega zbora. Le-ta odsek je oddal dve poročili, poročilo večine in manjšine.
Večina odsekova zanika, da bi se bila z disciplinarnim postopanjem proti poslancu profesorju Spinčiču zaradi njegovih političnih izjav na zagrebški razstavi in zaradi njegove vdeležbe pri volilni agitaciji povodom zadnjih državnozborskih volitev v Istri rušila imuniteta poslanca; manjšina pa trdi, da se je rušila imuniteta sicer ne po besedi zakona, pač pa po njegovem duhu. Večina argumentuje:
Po §-u 16. tem, zak. z dne 21. decembra 18(j7, št. 141 drž. zak. „se ne smejo člani državnega zbora zaradi glasovanj v svojem poklicu nikdar preganjati, zaradi izjav v tem poklicu pa le od zbornice, katere člani so."
Inkriminirana dejanja poslanca SpinCiča se niso vršila v tem poklicu, toraj niso presojati z stališča te določbe zakona.
Citirani zakon veli dalje, ,,noben član državnega zbora se ne sme tekom zasedanja zaradi kakega kaznjivega dejanja, — izvzemši, da se ga zaloti pri dejanju samem, — brez dovoljenja zbornice v zapor djati, ali sodno preganjati."
To se proti poslancu Spinčiču ni zgodilo, on se ni preganjal sodno, marveč disciplinarno. Toraj se tudi ta, takozvano „zunanjo" imuniteto določujoča odredba zakona ni rušila.
De lege lata tedaj javna oblast ni rušila poslanske imunitete, pač pa priznava večina potrebo, da se poslanska imuniteta razširi in obda z večjimi garancijami, ter stavi naslednji predlog:
126 Razne vesti.
„Uvaževaje, da se § 16. tem. zak. z dne 21. dec. 1867 ne ozira na disciplinarni pregon poslancev, kateri stoje v javnem uradu;
uvaževaje, da imajo določbe o poslanski imuniteti namen ščititi ne odvisnost poslancev proti tendencijoznim pregonom;
uvaževaje, da more disciplinarni pregon poslanca zaradi njegovega političnega delovanja njegovi neodvisnosti škodovati in da je toraj v protislovji z namenom imunitetnega zakona, —
se nalaga imunitetnemu odseku, da ukrene primerne določbe v varstvo imunitetne pravice in jih predloži zbornici. —
Manjšina odseka pa svoje stališče naslednje zagovarja.
Imunitetna pravica ne pripada ljudskemu zastopniku v znak osebnega odlikovanja, marveč je neodpovedna pravica ljudskega zastopa v javnem interesu. Ona ščiti nemoteno izvrševanje poklica in je poroštvo za prosto besedo ljudskega zastopnika, kakor taka teži na to, da odstrani vse, kar nasprotuje temeljnim pogojem ljudskega zastopa, namreč njegovi svobodi in nemotenemu delovanju. Iz duha imunitetnega prava tedaj izhaja, da se mora ekstenzivno in ne restriktivno tolmačiti.
Ustava priznava državnim služabnikom pasivno volilno pravico; ona ne dela razločka med pravicami poslancev in tako izključuje, da bi bilo moč, kako dejanje te vrste poslancev preganjati, ravno isto dejanje drugih poslancev pa ne. — Imunitetna pravica pristoja toraj vsem poslancem brez razločka v enaki meri. Osobito se znači disciplinarni pregon, pregon kateremu je vtisnen pečat tendencijoznosti, pregon na podlagi gohh aktov brez kontrole obdolženca, brez javnosti, brez zagovornika, kjer prosto vlada samovolja in kateri je po tem takem strožji kakor prava kazenska pravda, — kakor duhu imunitetnega prava naravnost nasproten. Tak pregon obuja videz, da se hoče po okolišu disciplinarnega postopanja doseči to, kar ni moči doseči po poti, katero odkazuje imunitetni zakon sam, namreč po poti rednega sodnega postopanja. Protivno duhu zakona je pa tudi, če bi se hotelo trditi, daje hotel zakonodavec ščititi poslanca pred pregonom zaradi dejanj kaznjivih po kazenskem zakonu in po kazenskih sodiščih, katera dajejo največje poroštvo objektivnosti, da ga pa ni hotel ščititi pred pregonom zaradi manj kaznjivih dejanj po disciplinarni oblasti, — čeprav ta pregon lahko uniči celo ekzistenco poslanca, kakor kaže ravno Spinčičev slučaj.