GozdVestn 79 (2021) 5-6 247
Gozdarstvo v času in prostoru
Poslovil se je Jurij Reja, ki je vrsto let veljal za steber 
ljubljanskega opernega ansambla,  odlikoval ga je 
mehek in lepo obarvan izrazit glas lirskega tenorja 
z lepimi višinami in odlično pevsko tehniko, so 
zapisali v nekrologu v ljubljanski Operi.
Pa se ga ob tej priliki spomnimo tudi gozdarji, 
saj je bil Jurij Reja tudi gozdarski tehnik. Jurij Reja 
(letnik 1936) je bil sicer starejši od nas (letniki 
1942), ko smo skupaj leta 1957 začeli obiskovati 
srednjo gozdarsko šolo v znanem barakarskem 
naselju na Milčinskega 7a v Ljubljani in jo leta 
1961 oz. 1962 v Postojni dokončali. Bil štipendist 
občine Izola in je poleg šolanja na gozdarski šoli 
Jurij Reja (1936-2021)
obiskoval pouk solo petja pri baritonistu Veko-
slavu Janku in leta 1963 diplomiral na glasbenem 
oddelku ljubljanske pedagoške fakultete in z 
velikim uspehom zajadral v svet opere.  
Velikokrat nam je kaj zapel; če se je slučajno 
pripravljalo za dijake kaj neprijetnega, je on, ko je 
prišel nejevoljen profesor ali profesorica v razred, 
v zadnji vrsti kar zapel s svojim čudovitim glasom, 
npr. O sole mio … pa smo bili za tisto šolsko uro 
rešeni. Posebej je to užgalo pri profesoricah.
Franc PERKO
Slika: Stojijo z leve: Franc Perko, Zvonko Marovt iz Savinjske doline, Bela Car iz Prekmurja, Ivan Slatinšek iz 
Gornje Savinjske doline, profesor gojenja in urejanja gozdov inž. Franc Šuštar, Alojz Kranjc iz okolice Slovenskih 
Konjic in naš znani tenorist Jurij Reja. Čepita z leve: Rudi Šbül z mariborskega konca in Sandi Gorenc.
Fotografija je bila posneta maja 1960 v Postojni pred vhodom v park, kjer je takrat še stala stavba nekdanjega 
svetovno znanega Grand hotela Adelsbergerhof (odprt 1876), v kateri je bil dijaški dom dijakov gozdarskega 
šolskega centra v Postojni. V ozadju za dijaškim domom pa je bila leta 1959 zgrajena nova šolska stavba.