DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA – SLOVENIJA RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825(497.4Ivančna Gorica)"2019" RAZISKOVALNI tabor študentov biologije (2019 ; Ivančna Gorica) Raziskovalni tabor študentov biologije, Ivančna Gorica 2019 / [besedilo Neja Bizjak ... [et al.] ; uredila Neja Bizjak ; fotografije Neja Bizjak ... [et al.] ; risba Katarina Kokol]. - Ljubljana : Društvo študentov biologije, 2020 ISBN 978-961-94839-3-0 1. Bizjak, Neja, 1997- COBISS.SI-ID 22756355 ZBORNIK POROČIL Z RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 IZDALO IN ZALOŽILO: Društvo študentov biologije, Ljubljana, julij 2020. UREDILA: Neja Bizjak. BESEDILO: Neja Bizjak, Eva Ilić, Nejc Jogan, Luka Šparl, Žan Kuralt, Ester Premate, Damjan Vinko, Mark Plut, Andrej Peternel, Luka Šturm, Mojca Vek, Primož Presetnik. JEZIKOVNI PREGLED: - besedilo ni lektorirano. FOTOGRAFIJE: Neja Bizjak, Nejc Jogan, Luka Šparl, Žan Kuralt, Tjaša Trajbarič, Teo Delić, Ester Premate, Damjan Vinko, Teodora Vukotić, Maja Bahor, Ana Tratnik, Urška Ratajc, Andrej Peternel, Luka Šturm, Tjaša Šentjurc, Mojca Vek, Nino Kirbiš, Primož Presetnik, Jasmina Kotnik, Rudi Kraševec,. RISBA: Katarina Kokol. TISK: Demago, trgovina in storitve d.o.o., Titova cesta 49, Maribor NAKLADA: 75 izvodov. PRIPOROČEN NAČIN CITIRANJA CELOTNEGA ZBORNIKA: Bizjak N. (ured.), 2020. Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019. Društvo študentov biologije, Ljubljana, 116 str. PRIPOROČEN NAČIN CITIRANJA POSAMIČNIH PRISPEVKOV: Vinko D., 2020. Poročilo o delu skupine za Kačje pastirje. V: Bizjak N. (ured.). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019, str. 76–85. Društvo študentov biologije, Ljubljana. DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA – SLOVENIJA RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Ljubljana, 2020 4 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 ABOUT BIOLOGY STUDENTS RESEARCH CAMPS With this year’s, 31st Biological Summer Research Camp Biological Student’s Society, Ljubljana, Slovenia continues with a long tradition of research camps, which are located each year at a different location in Slovenia. The main purpose of the camp is to bring scientific biological work, which is the basis of professional nature conservation, closer to students. We wish to expand the theoretical knowledge gained through the study program with practical experience in fieldwork and laboratory techniques. Participants of the camp, mostly students of biology, get to know the diversity of different animal, vascular plant groups and fungi of the studied area. The work takes place mostly in the field and consists of sampling, inventarization and collecting specimens for further studies (determination, taxonomic studies). Subsequent work is done in the temporary lab, where we determine the collected specimens. The problematic groups are handled later by experts in different areas of biology. An important emphasis is placed on discussing and assessing the environmental importance of individual findings. In addition to research work a set of technical and popular lectures are organized at the camp, which are designed for participants as well as residents of local communities. These lectures aim at raising local people's public awareness of nature conservation and their interest in nature in their vicinity. Results obtained at the camps are regularly published in professional and popular literature (magazines Natura Sloveniae, Hladnikia, Erjavecia, Acta Entemologica Slovenica, Proteus, Trdoživ, Glej, netopir!, Hypsugo) and significantly contribute to a better knowledge of flora and fauna of Slovenia. Knowledge of the distribution of different groups provides a basis for risks assessment of endangered groups and their protection. Finally, the camps also create a sense of belonging to a group of biologists, and attendees obtain many social skills, friends, business and even life partners. Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 5 O RAZISKOVALNIH TABORIH ŠTUDENTOV BIOLOGIJE Z 31. raziskovalnim taborom študentov biologije je Društvo študentov biologije nadaljevalo z dolgo tradicijo raziskovalnih taborov, ki se vsako leto odvijajo na drugi lokaciji v Sloveniji. Osnovni namen tabora je študentom približati znanstveno biološko delo, ki je temelj za strokovno varstvo narave. Teoretično znanje, pridobljeno v okviru rednega študijskega programa, želimo dopolniti s praktičnimi izkušnjami v terenskih in laboratorijskih tehnikah. Udeleženci tabora, povečini študenti biologije, na taboru spoznavajo pestrost različnih živalskih skupin oziroma višjih rastlin (praprotnice in semenke) in gliv proučevanega območja. Delo poteka predvsem na terenu in obsega vzorčenje, popis vrst, nabiranje osebkov za nadaljnje obdelave (določanje, taksonomske študije). Sledi delo v delovnem laboratoriju, kjer nabrane taksone določimo, s težavnimi skupinami pa se kasneje ukvarjajo strokovnjaki s posameznih področij biologije. Seveda je pomemben poudarek tudi na razpravi in naravovarstvenem vrednotenju posameznih najdb. Mesta RTŠB 1988–2019 (pripravil: Primož Presetnik). 6 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Poleg raziskovalnega dela, na taboru vsako leto organiziramo tudi sklop strokovnih in poljudnih predavanj, ki so namenjena tako udeležencem tabora kot prebivalcem lokalne skupnosti. S tem bi radi pri lokalnem prebivalstvu dvignili naravovarstveno zavest in zanimanje za naravo v njihovi okolici. Rezultate, pridobljene na taborih, redno objavljamo v znanstveni, strokovni in poljudni literaturi (revije Natura Sloveniae, Hladnikia, Erjavecia, Acta Entemologica Slovenica, Proteus, Trdoživ, Glej, netopir!, Hypsugo) in pomembno prispevajo k boljšemu poznavanju flore in favne Slovenije. Poznavanje razširjenosti organizmov nudi tudi osnovo za vrednotenje ogroženosti različnih skupin in njihovo varstvo. Nenazadnje, se na taborih ustvarja občutek skupinske pripadnosti biologov, pridobiva socialna znanja, prijatelje, strokovne in morda tudi življenjske partnerje. Znak RTŠB Ivančna Gorica 2019 (risba: Katarina Kokol). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 7 Preglednica 1. Pregled skupin po posameznih taborih (dopolnila Neja Bizjak). ''( )'' – podskupine oz. raziskovanje v okviru ostalih skupin e j o k o k č č i h ogi n n a i l i i r u rč ni n o V d a . V . n a a š n z a n o oj bi v i v i j u e t D , D , k k co T K L K . . ne ći ći ć i . . os i č č č ov i i i č č č m m č i K K K K A t n n n id id id i v v v l i l n n e e č . , , , m n k k o o o n n n e e aj aj aj e e e e e aj aj k k k T l T l n a t r, a d E , o o u a r a a k k a a s kup a a a a č č d d d v v v rg rg rd rd n n n t t p i n ć rk g g j j s g g g u u o o o a a a n n u i rk m z z a de o o o G G Be Be Be G G G e e t t t a a u rb jl lI a re re e ut odj J J J . . . . . . . . G G Bo Bo S . S . S . Š Š Z E K . Bo Bo L K K Bi Bi nj n . . . . . . . . . . . . . . . a l š V N N N M M M M M M M M A A D D D D D T T Č. N I. M Š Š S J .J N N ov bor l kova a o de s t t i e t z nil 1988 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2019 e L 2015 2016 2017 2018 l/ Ra n a kova c s i i b ri č o kupi z j o a b g o b a d s ri a n o S o n e G ra i š e d e s i p a o ci c c o n a j c a e u ra jl g a o Ra rg č o i n u i k rg ri i š j t g i l n K t t š a c č n n t n v s n ri e ra i n m rj n s i n o a o z d a s eče j g i v p v i e u v a re o n p ro ts uJ v e e g v o č vi b ri k a z d d m ol rk m d j ro k v h rk ri l k č d re n o o . a K č a a e at ra m o o re ra e a e i ut i e o o ra at o v č . o ra ra re t Bo S G Ra S Črn K P S D Š Š Ce S V P Ž D L P Ce V S K M M S Š D Ra K D D P M Iv Š kupis Št. skupin 3 6 1 6 6 6 8 8 8 8 13 10 10 10 11 10 10 11 9 11 10 11 12 13 12 12 14 12 10 13 9 31 rastline + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 31 kačji pastirji + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 28 dvoživke + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 29 metulji + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 26 ptiči + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 26 pajki + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 25 ektoparaziti sesalcev & ptičev + + + + + + + + + + + + + + + + 16 plazilci (+) + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 23 netopirji + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 22 hrošči (+) + + + + + + + + + + + + + (+) 15 vode + + + + + + + 7 kobilice + + + + + 5 podzemno živalstvo + (+) + + + + + + + + + + 10 glive + + + + + + + + + + + 11 (makromicete) ribe, raki + + + + - + + 7 velike zveri + + + + + + 6 čebele + + 2 mali sesalci + + (+) (+) 2 vidra + + (+) (+) 2 radiotelemetrija in + 1 GIS tla + 1 širokopasne ose + 1 sove + 1 človeška ribica + 1 morski mehkužci + 1 Zbornik izšel ne ne ne '92 '95 '95 '96 '97 '99 '02 '00 '01 '02 '02 '04 '05 '07 '13 '12 '15 '14 '11 '15 '14 '18 '19 '18 ne ne '19 '20 8 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Neja BIZJAK, Aleksander KOZINA e-naslova: neja.bizjak14@gmail.com, aleksanderkozina@hotmail.com 31. Raziskovalni tabor študentov biologije (Preglednica 1) je potekal med 17. in 27. julijem 2019 v Ivančni Gorici. Nastanjeni smo bili v Osnovni šoli Stična, tabor pa je skupno sestavljalo 35 udeležencev, od tega osem tujcev (Srbija, Hrvaška, Francija), deset mentorjev, dva somentorja ter dva organizatorja. Skupno nas je bilo 49, kar je kar 26 manj, kot leto prej. Skupno je delovalo devet skupin in pol, in sicer skupina za rastline, glive, dvoživke, plazilce, podzemno favno, metulje, pajke, netopirje in občasno za ostale sesalce, kačje pastirje ter začasna skupina za hrošče. V času tabora sta bili organizirani dve predavanji z biološko oziroma ekološko tematiko – predavanje Marjana Govediča o segrevanju naših voda in diskusija s profesorjem Nejcem Joganom o podnebnih protestih ter zaključno predavanje, kjer je potekala predstavitev raziskav tabora. Ne vem, s kakšno temno magijo so me tokrat prepričali, da sem pristala v ponovno organizacijo tabora, vendar moram reči, da mi ni žal. Tereni so bili uspešni, razpoloženje je bilo, kot se za tabor spodobi, in udeleženci se večinoma niso pritoževali nad hrano. Tabor smo preživeli brez večjih težav, z lokalno pekarno sva se z Aleksom celo dogovorila, da sva ob večerih hodila po neprodane dobrote, za kar so nama bili udeleženci in mentorji kar precej hvaležni. Vodja tabora v svojem naravnem habitatu – kuhinji (foto: Neja Bizjak). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 9 Vodenje tabora ni mačji kašelj, vendar je izkušnja neprecenljiva. Nauči te potrpežljivosti, organiziranosti in načrtovanja, prav tako pa tudi nekaj življenjskih modrosti. Npr. če ti življenje, oz. v tem primeru dežurni udeleženci, podarijo pet kilogramov kuhanega krompirja, naredi marelične cmoke – ti še posebej razveselijo netopirce, ki se pozno v noč lačni vračajo domov, in pa vse ostale, ki si po večerji zaželijo nekaj sladkega. Naučila sem se tudi, da bi morala kuhanje večkrat prepustiti dežurnim, saj se neprestano kuhanje in mešanje rezultira v trajni poškodbi lopatice. Vodji tabora po podelitvi častnega naziva – Car in Carica RTŠB 2019 (foto: Anonymous). Največja čast, ki te lahko doleti, pa je ta, da te pohvalijo starešine tabora in te na mentorsko večerjo pripeljejo na Mercatorjevem vozičku za dostavo živil in te okronajo za carico in carja tabora. Zahvalila bi se vsem udeležencem in mentorjem, ki ste pripomogli k izpeljavi tabora, Katarini za narisan motiv, ravnatelju Osnovne šole Stična, ki nam je omogočil nastanitev, Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani in Študentski organizaciji Biotehniške fakultete za finančno podporo ter pekarni Arsa plus, pekarstvo in slaščičarstvo, d.o.o. za donacijo pekovskih izdelkov. In pa seveda hvala tebi, Aleks, da si z mano pretrpel še en tabor. Hvala vsem! 10 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 POROČILO O DELU SKUPINE ZA RASTLINE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Prispevek k poznavanju flore preddinarskega območja Nejc JOGAN1, Eva ILIĆ 1 Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana. e-naslova: Nejc.Jogan@bf.uni-lj.si, eva.ilic.soncnica@gmail.com Abstract. REPORT OF BOTANY GROUP – The exploread area is Western part of Praedinaric phytogeographical region of Slovenia and its vascular plant flora has not been well studied before. Field work followed Central European mapping scheme with about 35 km2 big grid fields, of which we studied flora in 11 of them. Summary of results is shown in Preglednica 1, where "zdaj" means current number of known species, "prispevek" means contribution of our research, "RTŠB" number of recorded species during the research camp and "prej" number of previously known taxa. Detailed results are presented in Preglednica 2. In addition to expected flora, there were some interesting findings that are briefly commented below the table and illustrated. Arctium nemorosum is the rarest species of this genus and included in the Red data book, but it seems that its occurence is frequently overlooked. The most interesting record was Mediterranean hemiparasitic annual Bellardia trixago with small population at the Ivančna Gorica railway station area, most probably only as casual. Elytrigia intermedia is a thermophylous grass mostly linked to sub-Mediterranean part of Slovenia, but it can also thrive in other parts of Slovenia in extremely warm sites on south exposed calcareous rocks as was the case in our locality. An interesting American annual naturalized in Europe for almost 150 years was Erechtites hieraciifolia. It can appear quickly after logging or natural destruction of forest vegetation and after few years also disappears very quickly. In Central Slovenia there are only a couple of confirmed localities. Euphorbia humifusa is also an American annual but this one linked to dry ruderal places as railway gravel or graveyards. After more than a century it is still quite rare representative of the group in Slovenian flora. Petasites paradoxus is a common species in the Alps where it can be abundant along the streams, in Central Slovenia it is quite rare, so our findings on dolomite gravel were quite surprising. A recently recognized Salvia pratensis ssp. saccardiana is obviously not so rare but has been overlooked. It is much bigger than type subspecies and thrives in warm forests. A rare Silene viridiflora was found in the vicinity of our dormitory. And we also found some localities of not so widespread Stachys alpina, that is typicaly found in the foothills of the Alps and Dinarides, in lowland Slovenia is much rarer. Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 11 UVOD Območje Ivančne Gorice je nekje vmes med osrednjo Slovenijo, Dolenjsko in Zasavjem, po fitogeografski regionalizaciji leži v glavnem v preddinarskem fitogeografskem območju, enološko pa v Posavski vinorodni deželi. Floristična obdelanost območja kaže znani fenomen razmeroma skromne pokritosti s podatki v krogu 20 do 40 km od Ljubljane. Slika 1. Okolica Ivančne Gorice (lega šolskega centra, kjer je bil sedež RTŠB, označena s krogcem) kaže majhno pokritost z naravovarstveno pomembnimi območji; na karti so zbirno prikazana območja omrežja Natura 2000, ekološko pomembna območja, naravne vrednote, zavarovana območja (vir: https://www.naravovarstveni-atlas.si/ ). 12 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 To pragmatično razlagamo z veliko koncentracijo naključno zbranih podatkov v neposredni okolici Ljubljane, kjer je v zgodovini delovalo veliko število botanikov, ko se je kdorkoli od teh botanikov odpravil na terene, pa so bili cilji večinoma bolj oddaljeni, saj so s svojo drugačnostjo preprosto pritegovali floristično pozornost. Prispevek florističnega delovanja naše skupine na RTŠB Ivančna Gorica 2019 je zato pomemben, saj so bili podatki s tega območja doslej bolj naključni in posledično pristransko zbrani, na primer iz gozdnih fitocenoloških popisov, florističnih podlag za inventarizacijo flore na območju nekaterih predvidenih velikih posegov, kot so načrtovane elektrarne na Savi itd. Tudi zbirni zemljevid pojavljanja ogroženih rastlinskih vrst z Rdečega seznama (Wraber in Skoberne 1989) kaže izrazito praznino na tem območju, kljub trem desetletjem časovne oddaljenosti pa se situacija ni bistveno spremenila. Tudi s stališča formalno naravovarstveno pomembnih območij (omrežje Natura 2000, ekološko pomembna območja, naravne vrednote, zavarovana območja) leži Ivančna Gorica z okolico v precejšnji praznini (Slika 1), ki postane še bolj izrazita, če gledamo le botanične in vegetacijske argumente. Med Radenskim poljem na zahodu, dolino Save na severu, dolino Krke na jugu in Kumom na severovzhodu skorajda ni omembe vredne botanične naravne vrednote. Pričakovanja tako niso bila zelo velika, a krajinska raznolikost in solidna ohranjenost narave ter ponekod tudi še tradicionalno rabljenih kmetijskih površin, je vendar pokazala, da so kraji floristično zanimivi. METODE Na terenu smo popisovali po standardni srednjeevropski metodi. Mrežo kvadrantov velikosti približno 35 km2 smo uporabljali za načrtovanje stratificiranega vzorčenja, znotraj vsakega od obdelovanih kvadrantov pa smo v enem do dveh terenskih dneh poskušali zajeti čim večjo pestrost habitatnih tipov, ki bi reprezentativno prikazala floristično strukturo. Gre torej za kvalitativno vzorčenje, rezultate pa lahko kot zbir vseh podatkov obravnavamo tudi semikvantitativno (pogostnost pojavljanja posameznih vrst). Uporabljeni nomenklaturni vir je Mala flora Slovenije (Martinčič in sod. 2007). Nekaj materiala taksonomsko kritičnih skupin ali drugače zanimivih najdb je bilo tudi nabranega in herbariziranega ter je vključen v javno herbarijsko zbirko Ljubljanske univerze (herbarij LJU). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 13 REZULTATI 1. 1 Pregled po dnevih 18. 7. smo se odpravili na območje jugozahodno od Litije (9954/4). Na Obolnem, najvišjem vrhu kvadranta (726 m n. v.), smo popisali pisan travnik na karbonatni podlagi, zatem pa še rastje na kislih tleh v senčni dolini Štangarskega potoka. Popisali smo 164 vrst, od tega 113 prej nepopisanih v kvadrantu. V kvadrantu med Stično in Višnjo Goro (0054/2) smo zabeležili 344 vrst, od teh 137 novih. Popisovali smo v okolici Stične, ob slapovih ter nizvodno ob potoku v dolini Kosce in v povirju Močil severno od vasi Leskovec. Pri Močilah smo naleteli na snežnobeli repuh ( Petasites paradoxus) . 24. 7. smo se ustavili še v Pristavi nad Stično, kjer smo našli gozdni repinec ( Arctium nemorosum) . 19. 7. smo v Čatežu z okolico (0055/2) popisali 232 vrst (114 novih). Ogledali smo si rastlinje na grušču pokopaliških poti in se vzpeli po travnatem pobočju Zaplaza do gozdnatega vrha, kjer smo našli alpski vimček ( Epimedium alpinum) in našteli nekaj vrst kukavičevk. V geološko pestrem kvadrantu jugovzhodno od Šmartnega pri Litiji (9955/3) smo zabeležili 311 vrst (131 novih). Pri zaselku Rihtarjevec smo popisovali floro na karbonatnih tleh. V okolici Šmartnega smo opazili polegli mleček ( Euphorbia humifusa) , zdravilno borago ( Boraga officinalis) in črnikasti glavinec ( Centaurea nigrescens) . Slednjega smo, poleg gozdnega repinca ( A. nemorosum) , našli tudi na Jablaniških Lazah. V času tabora smo zabeležili še nekaj lokalitet C. nigrescens: v Stranjah pri Velikem Gabru, na železniški postaji v Ivančni Gorici in pri tamkajšnjem šolskem centru ter v dolini potoka Bukovica pri vasi Potok. 20. 7. smo v kvadrantu 0055/3 popisovali v okolici naselji Mali in Veliki Gaber ter Stranje pri Velikem Gabru, nekaj kilometrov južneje od Velikih Dol in jugozahodno od zaselka Pri Kapelici (Hrastov Dol). Na apnenih tleh smo našteli 312 vrst, od teh 146 novih. Med zanimivejšimi sta pri Gabru opažena navadni rokavec ( Cucubalus baccifer) in tujerodni štrboncelj ( Prunus cerasifera) . V kvadrantu severno od tega (0055/1) smo ta dan popisovali gozdno in travniško rastje v dolini potoka zahodno od Sobrač. Na zahodnem robu kvadranta smo 24. 7. obiskali še gozdnata dolomitna pobočja na Pasji gorici (626 m n. v.) in dolino potoka Bukovica pri vasi Potok. Skupno smo v kvadrantu popisali 297 vrst, od teh 136 novih; omeniti velja rastišči alpskega čišljaka ( Stachys alpina) na Pasji gorici in v dolini Bukovice. 21. 7. smo popisovali ruderalno floro na železniški postaji v Ivančni Gorici in v Spodnji Dragi ter obiskali najvišjo točko kvadranta (0054/4), gozdnato-travnat Sv. Duh na Polževem (630 m n. v.). Prav tu smo 26. 7. izvedli še tekmovanje v določanju vrst. Oba terenska dneva in krajši botanični sprehod v okolici šolskega centra (24. 14 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 7.) so doprinesli 190 vrst k doslej poznanim v kvadrantu (skupno smo jih popisali 410). Med Spodnjo Drago in Stransko vasjo smo naleteli na invazivno amorfo ( Amorpha fruticosa), v gozdu pri šolskem centru pa na prav tako tujerodno rastlino posek, ameriški pagrint ( Erechtites hieraciifolia), ter na zelenocvetno lepnico ( Silene viridiflora) . 23. 7. smo v kvadrantu severozahodno od Gabrovke (9955/4) za popis izbrali gozdnato dolino Brezgovice pri Pustovem mlinu in gozdnato-travnat svet južno od Velike Preske (841 m n. v.). Na bazični podlagi v dolini in silikatnih tleh vzpetine smo popisali 174 vrst (83 novih). Med Grosupljim in Višnjo Goro (0054/1) smo zabeležili 330 vrst (153 novih). Popisovali smo v okolici Police in se odpravili v opuščen kamnolom pri Zgornjih Duplicah, kjer smo našli srednjo pirnico ( Elytrigia intermedia) , tujerodni lovorikovec ( Prunus laurocerasus) in snežnobeli repuh ( P. paradoxus) . Rastišče slednjega smo odkrili tudi v gozdu pri Blečjem Vrhu, med zaselkom Gradec in Kucljem (748 m n. v.). Med zanimivimi najdbami so tu še alpski čišljak ( S. alpina) , Saccardova travniška kadulja ( Salvia pratensis ssp. saccardiana) in nacepljenolistna zlatica ( Ranunculus polyanthemophyllus) . 24. 7. smo, poleg že omenjenih lokacij v kvadrantih 0054/2 (Pristava nad Stično), 0054/4 (Ivančna Gorica z okolico) in 0055/1 (Pasja gorica in dolina Bukovice pod njo), obiskali še kvadrant zahodno od Trebnjega (0055/4). Na razgledni vzpetini (418 m n. v.) pri Krušnem Vrhu smo popisali gozdno, travniško in ruderalno floro na apnenčasti podlagi. Naslednji dan smo se v istem kvadrantu odpravili na železniško postajo v Štefanu pri Trebnjem. Popisovali smo ob progi in na travniku ob bližnji rečici, kjer smo ponovno naleteli na navadni rokavec ( C. baccifer) . Nekoliko severneje smo si ogledali še gozd in poseke v dolini vzhodno od Kamnega Potoka. Tu smo popisali še eno nahajališče alpskega vimčka ( E. alpinum) . Skupno smo v kvadrantu zabeležili 174 vrst, od teh 83 na novo. 25. 7. smo popisovali tudi v kvadrantu jugovzhodno od Grosupljega (0054/3). Na severnem delu Radenskega polja in v okolici Kriške vasi smo popisali 291 vrst, od teh 41 na novo. Na Radenskem polju smo opazili beneški silj ( Peucedanum venetum) , pa znova navadni rokavec ( C. baccifer) in žal tudi amorfo ( A. fruticosa) . Pri Kriški vasi smo popisali rastišče alpskega čišljaka ( S. alpina) ter vrsto iz skupine upognjene homulice ( Sedum rupestre agg.). Prispevek k poznavanju flore območja se lepo odraža v tabelarnem prikazu številčnega stanja znanih vrst pred RTŠB in po njem (Preglednica 1). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 15 Preglednica 1. Stanje poznavanja flore v obdelovanih kvadrantih pred taborom ("prej"), število popisanih vrst v času tabora ("RTŠB"), prispevek novih vrst, ki prej še niso bile znane v kvadrantu ("prispevek" in "prispevek [%]") ter skupno število zdaj znanih vrst na kvadrant ("zdaj"). 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 zdaj 559 558 709 569 470 415 439 645 300 532 396 prispevek [%] 38 33 6 50 41 38 50 9 60 33 27 prispevek 153 137 41 190 136 114 146 51 113 131 83 RTŠB 330 344 291 410 297 232 312 206 164 311 174 prej 406 421 668 379 334 301 293 594 187 401 313 Povprečno število pred taborom znanih vrst na obdelovani kvadrant je bilo okoli 390, z dodanimi podatki s tabora pa se je povprečno število znanih vrst v teh kvadrantih povzpelo na skoraj 510, kar v slovenskih razmerah pomeni nadpovprečno obdelano flora kvadranta. V celoti je kartiranje flore v 11. kvadrantih prineslo preko 4200 podatkov s skupnim številom 680 zabeleženih vrst na raziskovanem območju. To je glede na neugoden letni čas soliden rezultat. Povprečno število na kvadrant popisanih vrst je bilo 279, kar je običajen dnevni izkupiček popisovanja flore v nižinski Sloveniji. V Preglednici 2 so navedene popisane rastlinske vrste po kvadrantih, v nadaljevanju pa je komentiranih še nekaj zanimivih najdb. Preglednica 2. Popisane vrste po obdelovanih kvadrantih. Število podatkov za posamezno vrsto v kvadrantu, na koncu skupno število popisanih vrst na kvadrant. 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Abies alba Mill. 1 1 1 1 Acer campestre L. 2 1 1 4 3 2 2 2 1 1 2 Acer platanoides L. 1 1 2 1 Acer pseudoplatanus L. 2 1 2 3 3 2 1 1 2 2 Achillea millefolium L. 1 1 1 4 1 2 2 2 1 1 1 Acinos alpinus (L.) Moench 1 16 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Aconitum lycoctonum L. [s.l.] 1 1 1 2 Actaea spicata L. 1 2 1 2 1 1 Aegopodium podagraria L. 2 2 1 4 3 2 2 2 2 1 1 Aesculus hippocastanum L. 1 Agrimonia eupatoria L. 1 2 4 1 2 2 1 1 Agrostis stolonifera L. 1 1 2 2 2 1 2 2 2 Agrostis tenuis Sibth. 1 1 2 3 1 1 1 1 1 Ailanthus glandulosa Desf. 1 1 1 Ajuga genevensis L. 1 Ajuga reptans L. 1 1 1 2 1 1 Alliaria petiolata (M. Bieb.) Cavara & Grande 1 1 Allium angulosum L. 1 Allium carinatum L. [s.l.] 1 1 Allium carinatum ssp. carinatum 1 1 2 1 1 Allium carinatum ssp. pulchellum Bonnier & Layens 1 1 Alnus glutinosa (L.) Gaertn. 1 1 1 1 1 2 2 Amaranthus hybridus L. [s.str.] 1 Amaranthus lividus L. [s. l.] 1 1 1 Amaranthus powellii S. Watson 1 Amaranthus retroflexus L. 1 Ambrosia artemisiifolia L. 1 1 3 1 1 1 2 1 Amorpha fruticosa L. 1 1 Anagallis arvensis L. 1 1 1 3 1 2 1 2 Anemone nemorosa L. 1 3 2 1 Anemone trifolia L. 1 Angelica sylvestris L. 2 1 1 2 2 2 2 1 Anisantha sterilis (L.) Nevski 1 2 3 1 1 Anthericum ramosum L. 2 1 1 3 2 1 1 Anthoxanthum odoratum L. 1 1 1 1 2 Anthyllis vulneraria L. [s. l.] 2 1 1 2 1 Apera spica-venti (L.) P. Beauv. 1 1 Aposeris foetida (L.) Less. 2 1 1 4 3 1 1 2 1 1 1 Aquilegia nigricans Baumg. 1 1 1 1 Arabis hirsuta (L.) Scop. 1 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 17 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Arctium minus (Hill.) Bernh. 1 1 1 1 Arctium nemorosum Lej. 1 1 Arctium tomentosum Mill. 1 Aremonia agrimonoides (L.) DC. 1 1 Arenaria serpyllifolia L. 1 2 1 1 Armoracia rusticana Gaertn., Mey. & Scherb. 1 1 1 1 1 Arrhenatherum elatius (L.) J. & C. Presl 1 1 1 3 2 1 1 1 1 Artemisia vulgaris L. 1 1 4 1 1 2 1 Arum maculatum L. 1 2 2 1 1 Aruncus dioicus (Walter) Fernald 1 1 1 3 1 1 Asarum europaeum L. [s.l.] 1 1 1 4 3 2 2 1 1 Asarum europaeum ssp. europaeum 1 Asclepias syriaca L. 1 Asperula cynanchica L. 2 2 1 3 1 Asplenium ruta-muraria L. [s.l.] 1 2 1 1 1 1 Asplenium trichomanes L. [s.l.] 1 2 2 1 1 1 1 1 Asplenium trichomanes ssp. quadrivalens D. E. Mey. 2 Asplenium viride Huds. 1 1 1 Astragalus glycyphyllos L. 2 2 2 2 2 1 1 1 1 Athyrium filix-femina (L.) Roth 1 1 3 1 1 1 1 1 1 Atriplex patula L. 1 1 2 Atropa belladonna L. 1 1 1 Ballota nigra L. [s. l.] 1 Barbarea vulgaris R. Br. 1 Bellis perennis L. 1 5 1 2 1 1 1 Berberis vulgaris L. 1 1 2 3 1 1 1 1 Betonica officinalis L. 1 1 1 2 1 1 1 1 1 Betula pendula Roth 1 1 2 3 1 1 1 1 Bidens frondosa L. 1 1 1 Bidens tripartita L. 1 1 Blechnum spicant (L.) Roth 1 1 1 1 1 Brachypodium rupestre (Host) Roem. & Schult. [s. l.] 2 1 2 1 2 1 1 2 1 1 Brachypodium sylvaticum (Huds.) P. Beauv. 2 1 5 2 2 2 1 2 2 Briza maxima L. 1 18 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Briza media L. 1 2 2 3 1 1 Bromopsis erecta (Huds.) Fourr. 1 1 1 1 Bromopsis ramosa (Huds.) Holub [s. l.] 1 Bromopsis ramosa ssp. benekenii (Lange) Tzvelev 1 1 1 1 2 Bromopsis ramosa ssp. ramosa 2 2 1 1 1 1 Bromus hordeaceus L. [s. l.] 1 1 Buglossoides purpurocaerulea (L.) I. M. Johnst. 1 Buphthalmum salicifolium L. 1 1 1 4 2 2 1 1 1 Calamagrostis arundinacea (L.) Roth 1 1 Calamagrostis epigejos (L.) Roth 2 1 1 1 1 1 2 1 1 Calamagrostis varia (Schrad.) Host 2 2 1 1 1 1 1 Calamintha grandiflora (L. ) Moench 1 1 1 Calamintha sylvatica Bromf. 1 Calluna vulgaris (L.) Hull 2 2 1 1 Caltha palustris L. [s.l.] 2 1 1 1 1 1 Calystegia sepium (L.) R. Br. 1 2 1 1 1 1 1 Campanula glomerata L. 1 1 2 1 1 Campanula patula L. 1 1 1 1 1 2 1 1 1 Campanula persicifolia L. [s. l.] 2 1 1 3 2 1 1 1 Campanula rapunculoides L. 1 Campanula trachelium L. 2 1 2 4 2 1 2 2 1 1 2 Capsella bursa-pastoris (L.) Medik. [s. l.] 1 2 1 1 1 1 1 1 Cardamine bulbifera (L.) Crantz 1 Cardamine impatiens L. 1 1 1 2 1 1 Cardamine trifolia L. 1 1 1 1 Cardaminopsis arenosa (L.) Hayek 1 1 Cardaminopsis halleri (L.) Hayek [s. l.] 1 1 Carduus acanthoides L. 1 1 Carex alba Scop. 1 3 1 1 1 Carex brizoides L. 1 Carex digitata L. 1 1 1 1 1 1 Carex flacca Schreb. 2 2 1 3 1 1 1 1 2 Carex flava L. 2 1 Carex hirta L. 1 1 2 1 1 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 19 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Carex humilis Leyss. 1 2 Carex muricata L. 1 1 Carex pallescens L. 1 Carex pendula Huds. 1 3 2 1 1 1 Carex remota L. 1 1 Carex sylvatica Huds. 1 1 1 3 1 1 1 2 1 1 1 Carlina acaulis L. [s. l.] 1 1 1 1 1 Carlina vulgaris L. [s. l.] 1 2 Carpinus betulus L. 1 1 1 4 1 1 2 2 2 2 1 Carum carvi L. 1 Castanea sativa Mill. 1 1 1 1 1 1 2 2 2 Centaurea bracteata Scop. 2 Centaurea carniolica Host 2 2 1 Centaurea jacea L. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Centaurea pannonica (Heuff.l) Simonk. 1 1 Centaurea scabiosa ssp. fritschii (Hayek) Hayek 2 1 1 2 1 1 1 Centaurea stenolepis A. Kern. 2 Centaurium erythraea Rafn 1 2 1 1 2 1 1 Centaurium pulchellum (Sw.) Druce 1 1 1 1 1 1 3 1 Cephalanthera damasonium (Mill.) Druce 2 2 1 1 1 Cephalanthera longifolia (L.) Fritsch 1 1 1 1 Cephalanthera rubra (L.) Rich. 1 1 1 Cerastium fontanum Baumg. 1 1 1 1 2 Cerastium glomeratum Thuill. 1 Cerastium glutinosum Fr. 1 Cerastium holosteoides Fr. em. Hyl. 1 Cerastium sylvaticum Waldst. & Kit. 1 1 2 2 2 2 1 2 Cerastium tenoreanum Ser. 1 Chaerophyllum bulbosum L. 1 Chaerophyllum hirsutum L. [s.str.] 1 1 1 1 Chamaecytisus supinus (L.) Link 1 1 1 3 1 1 1 1 Chamaenerion palustre auct. non (L.) Scop. 1 Chamaespartium sagittale (L.) Gibbs 1 Chamomilla recutita (L.) Rauschert 1 1 20 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Chamomilla suaveolens (Pursh) Rydb. 1 1 1 Chelidonium majus L. 1 1 1 1 2 2 1 1 Chenopodium album L. 1 2 1 2 1 1 1 Chenopodium ficifolium Sm. 1 Chenopodium polyspermum L. 1 1 1 1 Chrysosplenium alternifolium L. 1 Cichorium intybus L. 1 1 1 4 2 3 1 3 2 1 2 Circaea lutetiana L. 1 2 1 2 Cirsium arvense (L.) Scop. 1 1 1 3 1 1 1 1 1 1 1 Cirsium erisithales (Jacq. ) Scop. 2 1 2 1 Cirsium oleraceum (L.) Scop. 1 1 1 2 1 1 2 2 1 2 Cirsium palustre (L.) Scop. 1 Cirsium pannonicum (L. f. ) Link 2 1 1 1 1 Cirsium vulgare (Savi) Ten. 1 1 1 2 1 2 Clematis vitalba L. 1 1 1 4 2 2 1 1 1 Clinopodium vulgare L. 1 2 1 4 2 2 2 2 1 1 Colchicum autumnale L. 1 1 Commelina communis L. 1 Consolida ajacis (L.) Schur 1 Convallaria majalis L. 1 1 1 2 1 1 1 1 Convolvulus arvensis L. 1 1 1 3 1 2 1 2 1 1 Conyza canadensis (L.) Cronquist 2 1 3 1 1 1 1 1 Cornus mas L. 1 1 1 2 1 1 Cornus sanguinea L. [s. l.] 1 1 1 4 3 2 2 1 1 1 1 Coronilla vaginalis Lam. 1 Coronilla varia L. 2 1 4 2 1 1 1 Corylus avellana L. 1 1 1 3 2 2 2 2 2 1 Crataegus monogyna [s.l.] Jacq. s.l. 2 1 1 4 2 2 1 1 1 1 Crepis biennis L. 1 1 2 1 1 Crepis capillaris (L.) Wallr. 2 1 1 Crepis paludosa (L.) Moench 1 1 1 Cruciata glabra (L.) Ehrend. 1 1 3 1 1 2 Cucubalus baccifer L. 1 1 1 Cuscuta epithymum (L.) L. [s. l.] 1 1 1 1 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 21 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Cyclamen purpurascens Mill. 2 1 4 3 1 1 1 1 1 Cymbalaria muralis Gaertn., Mey. & Scherb. 1 1 Cynodon dactylon (L.) Pers. 1 Cynosurus cristatus L. 1 1 1 1 Cystopteris fragilis (L.) Bernh. [s. s.] 1 1 Dactylis glomerata L. [s.str.] 1 1 1 4 1 2 2 2 1 1 1 Danthonia alpina Vest 1 1 Danthonia decumbens (L.) DC. 2 1 Daphne mezereum L. 2 2 1 2 3 1 1 1 1 Daucus carota L. 1 1 1 4 2 1 2 2 1 1 1 Deschampsia cespitosa (L.) P. Beauv. [s. l.] 1 1 2 1 1 Deschampsia flexuosa (L.) Trin. 1 1 Dianthus barbatus L. [s.l.] 1 1 2 1 1 2 Dianthus monspessulanus L. 1 1 1 1 2 Digitalis grandiflora Mill. 1 3 1 1 Digitaria ischaemum (Schreb. ex Schweigg.) Muhl. 1 Digitaria sanguinalis (L.) Scop. [s. l.] 2 1 1 1 2 Diplotaxis muralis (L.) DC. 1 Diplotaxis tenuifolia (L.) DC. 1 Doronicum austriacum Jacq. 1 1 1 1 Dorycnium germanicum (Gremli) Rikli 1 Dorycnium herbaceum Vill. 1 1 1 2 1 1 1 Draba muralis L. 1 Dryopteris affinis (Lowe) Fraser-Jenk. [s.l.] 1 Dryopteris affinis ssp. borreri (Newman) Fraser-Jenk. 1 1 Dryopteris carthusiana (Vill.) H. P. Fuchs 1 1 1 1 Dryopteris dilatata (Hoffm.) A. Gray 1 1 1 1 Dryopteris filix-mas (L.) Schott [s.str.] 2 2 1 2 3 2 1 1 1 1 Echinochloa crus-galli (L.) P. Beauv. 1 1 1 2 1 3 1 Echinops exaltatus Schrad. 1 Echium vulgare L. 1 2 1 1 Eleocharis palustris (L.) Roem. & Schult. 1 Elytrigia intermedia (Host) Nevski [s. l.] 1 Elytrigia repens (L.) Desv. 1 2 1 1 1 1 22 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Epilobium hirsutum L. 1 Epilobium montanum L. 1 1 1 Epilobium parviflorum Schreb. 1 1 1 1 Epilobium roseum Schreb. 1 Epimedium alpinum L. 1 1 Epipactis atrorubens (Bernh.) Besser 2 1 1 Epipactis helleborine (L.) Crantz 1 1 1 1 1 Epipactis palustris (L.) Crantz 1 1 Equisetum arvense L. 2 1 1 1 2 1 1 1 2 1 Equisetum hyemale L. 1 Equisetum palustre L. 1 1 Equisetum telmateia Ehrh. 1 2 2 1 Eragrostis minor Host 2 2 1 Erechtites hieraciifolia (L.) Rafin. ex DC. 1 Erica carnea L. 1 1 1 3 3 1 1 1 Erigeron annuus (L.) Pers. [s. l.] 1 2 1 5 3 2 2 3 2 2 2 Euonymus europaea L. 1 1 1 2 1 1 2 1 1 Euonymus latifolia (L.) Mill. 1 1 1 Euonymus verrucosa Scop. 1 2 1 3 1 1 1 Eupatorium cannabinum L. 2 1 3 2 1 2 1 1 1 2 Euphorbia amygdaloides L. 2 1 1 1 Euphorbia angulata Jacq. 1 1 Euphorbia carniolica Jacq. 1 1 1 3 Euphorbia cyparissias L. 2 1 1 3 1 1 2 1 1 1 Euphorbia dulcis L. [s. l.] 2 1 1 1 1 1 Euphorbia esula L. 1 Euphorbia helioscopia L. 1 Euphorbia humifusa Willd. 1 Euphorbia lathyris L. 1 Euphorbia maculata L. 1 1 1 1 Euphorbia nutans Lag. 1 Euphorbia peplus L. 1 Euphorbia platyphyllos L. 1 Euphorbia verrucosa L. 1 1 2 1 1 1 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 23 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Euphrasia kerneri Wettst. 1 Euphrasia rostkoviana Hayne [s.l.] 1 1 Fagus sylvatica L. 2 1 1 4 3 1 1 2 1 2 2 Fallopia convolvulus (L.) Á. Löve 1 2 1 Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr. 1 1 Festuca arundinacea Schreb. [s. l.] 1 Festuca filiformis Pourr. 1 1 Festuca gigantea (L.) Vill. 2 2 1 2 3 1 2 1 2 1 Festuca heteromalla Pourr. 1 Festuca heterophylla Lam. 1 Festuca pratensis Huds. 1 1 Filipendula ulmaria (L.) Maxim. 1 1 2 1 2 1 Filipendula vulgaris Moench 1 1 1 2 1 Fragaria moschata Duchesne 1 1 Fragaria vesca L. 1 2 1 3 2 1 1 1 1 Fragaria viridis Duchesne 1 1 Frangula alnus Mill. 1 1 1 1 1 1 1 1 Fraxinus excelsior L. 1 1 1 1 2 Fraxinus ornus L. 2 1 1 2 2 2 1 1 1 Galeobdolon montanum (Pers.) Rchb. 1 1 1 4 2 1 1 1 Galeopsis ladanum L. 1 Galeopsis pubescens Besser 1 1 Galeopsis speciosa Mill. 1 1 1 1 Galeopsis tetrahit L. 1 1 Galinsoga ciliata (Rafin.) Blake 1 1 2 1 1 1 1 Galium album Mill. [s.l.] 1 1 1 1 2 1 1 Galium aparine L. 1 1 Galium boreale L. 2 1 1 2 1 Galium mollugo L. [s.str.] 1 1 2 4 1 2 1 2 1 1 1 Galium odoratum (L.) Scop. 1 1 2 1 1 Galium palustre L. [s.str.] 1 1 Galium schultesii Vest 1 Galium sylvaticum L. 1 1 2 1 Galium verum L. [s.str.] 1 1 2 3 1 2 1 1 24 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Galium wirtgenii F. W. Schultz 1 Genista germanica L. 2 1 1 1 1 Genista januensis Viv. 2 1 1 1 Genista tinctoria L.[s. s.] 1 1 1 1 1 Gentiana asclepiadea L. 1 1 1 2 2 1 1 1 1 2 Gentiana pneumonanthe L. 1 Geranium columbinum L. 1 2 1 2 1 1 Geranium dissectum L. 1 1 Geranium purpureum Vill. 1 1 Geranium pusillum Burm. f. 2 1 Geranium pyrenaicum Burm. f. 1 1 Geranium robertianum L. 1 1 3 2 1 1 1 1 Geranium sanguineum L. 1 1 1 1 Geum urbanum L. 1 1 3 2 2 2 1 2 Gladiolus illyricus Koch 1 Glechoma hederacea L. [s.str.] 1 1 1 4 2 1 1 3 2 1 Globularia punctata Lapeyr. 1 1 1 Glyceria notata Chevall. 1 Gratiola officinalis L. 1 Gymnadenia conopsea (L.) R. Br. 1 1 Gymnocarpium robertianum (Hoffm.) Newman 1 1 1 Hacquetia epipactis (Scop.) DC. 2 3 1 4 3 1 1 1 1 Hedera helix L. 2 1 1 4 3 2 2 2 2 1 2 Helianthemum ovatum (Viv.) Dunal 1 1 1 3 1 Helianthus tuberosus L. 1 Helictotrichon pubescens (Huds.) Pilg. [s. l.] 1 Helleborus multifidus Vis. [s.l.] 1 Helleborus niger L. 2 1 1 2 1 1 1 Helleborus odorus Waldst. & Kit. ex Willd. 2 1 1 3 3 2 1 Hepatica nobilis Mill. 1 1 1 1 1 Heracleum sphondylium L. 2 1 1 2 2 3 1 1 1 Hieracium murorum L. 1 1 1 Hieracium pilosella L. 1 1 1 2 1 Hieracium piloselloides Vill. 1 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 25 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Hippocrepis comosa L. 1 1 1 Holcus lanatus L. 1 1 1 4 1 1 1 3 2 2 2 Homogyne sylvestris (Scop. ) Cass. 1 1 Hordeum murinum L. [s.str.] 1 Humulus lupulus L. 1 1 1 1 1 Hypericum hirsutum L. 2 2 1 1 1 1 Hypericum montanum L. 1 1 1 1 2 Hypericum perforatum L. [s. l.] 1 1 1 3 2 1 1 1 2 2 2 Hypericum tetrapterum Fr. 1 1 2 1 1 1 1 Hypochoeris radicata L. 1 Impatiens glandulifera Royle 1 1 3 1 Impatiens noli-tangere L. 1 Impatiens parviflora DC. 1 2 1 1 1 Inula conyza DC. 1 Inula salicina L. 1 Iris pseudacorus L. 1 Iris sibirica L. [s. l.] 1 Juglans regia L. 2 2 1 3 1 2 Juncus acutiflorus Ehrh. ex Hoffm. 1 Juncus articulatus L. 1 1 1 1 Juncus bufonius L. 1 1 Juncus conglomeratus L. 1 Juncus effusus L. 1 1 1 2 Juncus inflexus L. 1 2 Juncus tenuis Willd. 1 2 1 1 1 1 2 1 2 1 Juniperus communis L. [s.str.] 1 1 1 2 1 1 1 Knautia arvensis (L.) Coult. 1 1 1 4 1 1 2 1 Knautia drymeia Heuff. [s. l.] 1 1 1 4 3 3 1 1 1 1 2 Koeleria pyramidata (Lam.) P. Beauv. 1 1 1 2 1 1 Lactuca serriola L. 1 3 1 2 1 1 Lamium maculatum L. 1 2 1 1 1 1 1 1 Lamium orvala L. 1 1 1 2 3 1 1 1 1 1 1 Lamium purpureum L. [s.str.] 1 Lapsana communis L. 2 2 26 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Larix decidua Mill. 1 1 Laserpitium latifolium L. 2 Laserpitium siler L. 1 1 1 Lathyrus latifolius L. 1 1 Lathyrus linifolius (Reichard) Bässler 1 1 Lathyrus niger (L.) Bernh. 2 1 1 1 1 Lathyrus pratensis L. 1 1 1 4 1 2 2 2 1 1 1 Lathyrus sylvestris L. 1 Lembotropis nigricans (L.) Griseb. 1 1 Leontodon autumnalis L. 1 2 2 1 1 Leontodon hispidus L. [s. l.] 1 1 1 3 2 2 1 2 1 1 1 Leontodon hispidus ssp. hispidus L. (Rchb.) T.Wraber 1 Leontodon incanus (L.) Schrank [s. l.] 2 1 1 Lepidium virginicum L. 1 1 2 Leucanthemum ircutianum DC. 1 2 1 3 1 2 2 1 1 Ligustrum vulgare L. 2 2 3 2 2 2 1 2 2 Lilium bulbiferum L. [s. l.] 1 Lilium martagon L. 2 1 1 1 Linaria vulgaris Mill. 1 1 2 Linum catharticum L. 1 1 1 1 1 1 1 Listera ovata (L.) R. Br. 1 1 Lolium multiflorum Lam. 1 1 1 1 1 1 1 1 Lolium perenne L. 1 2 4 1 2 1 2 1 1 1 Lonicera caprifolium L. 1 1 2 2 1 Lonicera xylosteum L. 2 1 3 3 1 1 Lotus corniculatus L. 1 2 2 5 2 2 2 2 2 1 1 Lunaria rediviva L. 1 1 Luzula luzuloides (Lam.) Dandy & Wilmott [s. l.] 1 1 3 2 2 2 2 Luzula pilosa (L.) Willd. 2 2 1 Luzula sylvatica (Huds.) Gaudin [s. l.] 1 Lychnis flos-cuculi L. [s.l.] 1 1 1 Lycopus europaeus L. [s. l.] 1 1 1 1 1 Lycopus europaeus ssp. mollis (Kern.) Skalický 1 1 Lysimachia nemorum L. 1 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 27 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Lysimachia nummularia L. 1 2 2 1 1 2 1 1 2 1 Lysimachia punctata L. 1 Lysimachia vulgaris L. 1 1 1 1 1 2 1 Lythrum salicaria L. 1 1 1 2 2 1 1 1 1 2 Maianthemum bifolium (L.) F. W. Schmidt 1 3 1 1 1 Malus sylvestris (L.) Mill. 1 Malva alcea L. 1 Malva neglecta Wallr. 1 1 Malva sylvestris L. 2 Matricaria perforata Mérat 1 Matteuccia struthiopteris (L.) Tod. 2 Medicago falcata L. 1 1 2 2 1 Medicago lupulina L. 1 1 1 4 2 3 1 2 1 1 1 Medicago sativa L. 2 2 Medicago x varia Martyn 2 Melampyrum nemorosum L. [s. l.] 1 1 2 4 2 2 1 1 1 Melampyrum pratense L. [s. l.] 2 2 1 2 1 1 Melica nutans L. 2 1 1 3 2 Melilotus albus Medik. 1 1 4 1 1 1 Melilotus officinalis (L.) Lam. 1 1 Melittis melissophyllum L. 2 2 1 1 1 Mentha aquatica L. 1 1 2 Mentha arvensis L. [s. l.] 1 1 1 2 1 1 Mentha longifolia (L.) Huds. [s. l.] 1 1 1 1 1 1 2 1 Menyanthes trifoliata L. 1 Mercurialis annua L. 2 Mercurialis ovata Sternb. & Hoppe 1 Mercurialis perennis L. 2 2 1 3 2 1 1 1 1 2 Microrrhinum minus (L.) Fourr. 1 2 1 1 1 2 Milium effusum L. [s. l.] 1 Miscanthus sinensis Andersson 1 Moehringia muscosa L. 1 Moehringia trinervia (L.) Clairv. 1 1 1 1 Molinia caerulea ssp. arundinacea (Schrank) K. Richt. 2 1 1 2 1 1 1 1 28 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Molinia caerulea ssp. caerulea (L.) Moench 1 1 1 2 1 Monotropa hypophegea Wallr. 1 1 1 Mycelis muralis (L.) Dumort. 2 1 4 2 1 2 2 1 1 2 Myosotis arvensis (L.) Hill 1 1 1 2 1 1 Myosotis scorpioides L. 1 1 1 1 Myosotis sylvatica Ehrh. ex Hoffm. 1 1 Myosoton aquaticum (L.) Moench 1 1 1 1 1 1 Nardus stricta L. 1 Neottia nidus-avis (L.) Rich. 2 1 2 2 1 1 Oenothera erythrosepala Borbás 1 Omalotheca sylvatica (L.) C. H. & F. W. Schultz 1 Omphalodes verna Moench 1 Onobrychis viciifolia Scop. 1 Ononis arvensis L. 1 1 Ononis spinosa L. 2 1 1 3 1 Origanum vulgare L. [s. l.] 2 1 1 4 2 1 1 2 1 Ornithogalum pyrenaicum L. 1 Ostrya carpinifolia Scop. 2 1 2 2 1 Oxalis acetosella L. 1 1 3 1 1 Oxalis corniculata L. 1 1 Oxalis dillenii Jacq. 1 Oxalis fontana Bunge 2 1 1 2 1 Panicum capillare L. 1 Papaver rhoeas L. 1 1 1 1 1 Paris quadrifolia L. 1 1 2 2 2 1 Parnassia palustris L. 1 Parthenocissus quinquefolia (L.) Planch. 1 1 1 Pastinaca sativa L. 1 2 1 3 1 2 1 1 1 1 1 Petasites albus (L.) Gaertn. 2 1 2 3 1 1 1 1 2 Petasites hybridus (L.) Gaertn., Mey. & Scherb. 1 1 1 1 1 1 1 Petasites paradoxus (Retz.) Baumg. 2 1 Petrorhagia saxifraga (L.) Link 1 1 2 1 1 1 Peucedanum austriacum (Jacq.) Koch 1 1 1 1 2 1 1 Peucedanum cervaria (L.) Lapeyr. 1 1 2 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 29 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Peucedanum oreoselinum (L.) Moench 2 1 1 3 1 1 1 1 Peucedanum venetum (Spreng.) Koch 1 Peucedanum verticillare (L.) Koch 1 Phalaris arundinacea L. 1 1 1 1 1 Phegopteris connectilis (Michx.) Watt 1 1 1 1 Phleum pratense L. [s.str.] 1 1 1 3 1 2 1 Phragmites australis (Cav.) Trin. ex Steud. 1 1 Phyllitis scolopendrium (L.) Newman 1 1 1 1 1 1 1 1 Physalis alkekengi L. 1 1 1 Phytolacca americana L. 1 Picea abies (L.) H.Karst. 2 1 4 3 2 1 2 2 2 1 Picris hieracioides L. [s.l.] 2 1 1 4 1 2 1 1 2 Pimpinella major (L.) Huds. [s. l.] 1 1 1 1 Pimpinella saxifraga L. 2 1 1 4 2 2 1 2 1 1 Pinus nigra Arnold 1 1 Pinus strobus L. 1 Pinus sylvestris L. 2 1 1 3 2 1 1 1 1 1 Plantago lanceolata L. 1 2 1 4 2 2 2 2 1 2 1 Plantago major L. s.l. 1 1 1 5 2 2 1 2 1 1 2 Plantago major ssp. major L. 1 Plantago media L. 1 2 1 4 1 2 1 1 Platanthera bifolia (L.) Rich. 1 2 1 1 Poa angustifolia L. 1 1 1 Poa annua L. 1 1 1 4 2 1 1 2 1 2 2 Poa compressa L. 1 1 1 1 Poa palustris L. 1 1 1 Poa pratensis L. [s.str.] 1 P oa trivialis L. [s.str.] 1 1 1 Polygala amarella Crantz 1 Polygala chamaebuxus L. 1 2 2 1 Polygala vulgaris L. [s.l.] 1 1 1 2 1 1 1 1 Polygonatum multiflorum (L.) All. 2 1 1 3 2 1 2 1 2 Polygonatum odoratum (Mill.) Druce 2 1 1 1 Polygonum arenastrum Boreau 1 1 2 1 1 30 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Polygonum aviculare L. 1 1 3 1 1 3 1 Polygonum hydropiper L. 1 1 Polygonum lapathifolium L. [s.l.] 2 1 1 Polygonum mite Schrank 1 2 1 2 1 Polygonum persicaria L. 1 1 1 1 Polypodium interjectum Shivas 1 Polypodium vulgare L. 1 1 3 3 1 Polystichum aculeatum (L.) Roth 1 1 2 3 1 1 Polystichum braunii (Spenn.) Fée 1 Polystichum setiferum (Forssk.) Woyn. 1 1 1 Populus alba L. 1 1 1 Populus nigra L. 1 1 1 Populus tremula L. 1 1 1 4 1 2 1 2 1 Portulaca oleracea L. [s.l.] 2 1 1 1 1 Potamogeton crispus L. 1 Potentilla erecta (L.) Raeusch. 1 2 2 2 2 1 1 2 1 1 Potentilla reptans L. 1 2 1 4 1 2 1 1 2 Prenanthes purpurea L. 2 3 1 1 1 1 Primula vulgaris Huds. 1 1 1 4 2 3 1 1 1 Prunella grandiflora (L.) Scholler 2 1 1 3 1 1 2 Prunella laciniata (L.) L. 1 1 Prunella vulgaris L. 2 2 1 3 3 3 2 3 2 2 2 Prunus avium L. 1 1 1 3 2 2 2 1 1 Prunus padus L. 1 Prunus spinosa L. [s.str.] 1 1 1 3 1 1 2 1 2 1 Pteridium aquilinum (L.) Kuhn 2 1 1 4 2 1 1 2 2 1 2 Pulicaria dysenterica (L.) Bernh. 1 1 Pulmonaria officinalis L. 1 1 1 3 3 1 1 1 Pulmonaria stiriaca Kerner 1 2 Pyrus pyraster (L.) Burgsd. 2 2 3 1 1 2 1 1 Quercus cerris L. 2 3 1 Quercus petraea (Matt.) Liebl. 1 2 1 3 1 1 2 1 1 1 1 Quercus pubescens Willd. 2 1 1 1 Quercus robur L. 1 3 1 1 1 2 1 1 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 31 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Ranunculus acris L. [s.l.] 1 1 1 5 1 1 2 1 1 Ranunculus lanuginosus L. 1 1 1 1 2 1 1 Ranunculus nemorosus DC. 1 1 Ranunculus repens L. 1 2 1 1 1 1 2 Reseda lutea L. 1 Rhamnus cathartica L. 1 1 1 1 1 1 1 Rhamnus saxatilis Jacq. 2 1 1 Rhinanthus glacialis Personnat [s. l.] 1 Rhus typhina L. 1 Robinia pseudacacia L. 1 1 1 1 Rorippa sylvestris (L.) Besser 1 1 3 1 Rosa arvensis Huds. 2 2 1 2 2 1 1 1 Rosa blondaeana Rip. ex Déségl. 1 Rosa canina L. [s. s.] 1 1 1 1 R osa gallica L. 1 1 1 Rosa pendulina L. 1 Rubus caesius L. 1 1 1 1 1 1 1 2 Rubus fruticosus agg. 1 1 1 3 2 2 1 2 2 1 2 Rubus hirtus Waldst. & Kit. [s. l.] 1 1 1 2 1 1 1 Rubus idaeus L. 1 1 3 2 1 Rudbeckia laciniata L. 1 Rumex acetosa L. 1 1 1 1 1 1 Rumex acetosella L. [s.l.] 1 Rumex crispus L. [s.l.] 1 1 Rumex obtusifolius L. [s. l.] 1 2 1 3 1 3 2 3 1 Rumex sanguineus L. 1 Ruscus hypoglossum L. 1 1 1 Sagina procumbens L. 1 Salix alba L. 1 1 1 1 1 3 Salix caprea L. 2 1 3 2 1 2 2 1 Salix cinerea L. 1 1 1 1 Salix eleagnos Scop. 1 1 1 Salix fragilis L. 1 Salix purpurea L. 1 1 1 1 1 1 1 1 32 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Salvia glutinosa L. 2 2 1 4 2 3 1 1 1 2 1 Salvia pratensis L. 1 1 1 3 2 2 2 1 1 Salvia verticillata L. 1 1 1 2 1 1 Sambucus ebulus L. 1 1 Sambucus nigra L. 1 1 3 2 1 2 3 1 1 2 Sanguisorba minor Scop. [s.str.] 1 1 4 1 1 Sanguisorba muricata Gremli 1 1 1 1 1 Sanicula europaea L. 2 2 1 3 1 1 1 1 1 1 Saponaria officinalis L. 1 1 1 1 1 Saxifraga tridactylites L. 1 Scabiosa columbaria L. 1 Scabiosa triandra L. 1 1 1 1 1 Scirpus sylvaticus L. 1 1 Scrophularia nodosa L. 1 1 1 2 1 1 3 1 1 1 Scrophularia umbrosa Dumort. [s. l.] 1 1 Scutellaria galericulata L. 1 Sedum maximum (L.) Hoffm. 1 Sedum sexangulare L. 1 3 1 1 1 1 Sedum spurium M. Bieb. 1 Selinum carvifolia (L.) L. 1 1 Senecio aquaticus Hill 1 2 1 Senecio fuchsii C. C. Gmel. 1 2 1 1 1 1 Senecio jacobaea L. 1 Senecio nemorensis L. [s.str.] 1 Senecio vulgaris L. 2 1 1 1 Serratula tinctoria L. [s.l.] 2 2 2 2 2 1 1 1 1 Setaria pumila (Poir.) Roem. & Schult. 1 1 1 1 1 2 1 Setaria viridis (L.) P. Beauv. [s. l.] 1 1 2 2 1 Silene dioica (L.) Clairv. 1 2 2 1 Silene latifolia Poir. [s.l.] 1 1 3 1 1 1 1 2 Silene nutans L. [s. l.] 1 1 1 1 1 1 Silene viridiflora L. 1 Silene vulgaris [s.l.] (Moench) Garcke s.l. 1 1 2 3 1 2 1 1 1 1 Sisymbrium officinale (L.) Scop. 1 2 1 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 33 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Solanum dulcamara L. 1 3 1 2 1 Solanum lycopersicum L. 1 1 Solanum nigrum L. 2 1 2 1 Solidago canadensis L. 1 1 1 1 Solidago gigantea Aiton 1 1 1 1 1 Solidago virgaurea L. [s. l.] 1 1 1 3 1 1 1 Sonchus asper (L.) Hill [s. l.] 1 1 2 1 1 1 1 1 Sonchus oleraceus L. 2 2 1 1 1 1 Sorbus aria (L.) Crantz [s.str.] 2 1 1 3 1 1 1 1 Sorbus aucuparia L. [s. l.] 1 2 1 1 Sorbus torminalis (L.) Crantz 2 2 1 2 2 1 Sorghum halepense (L.) Pers. 1 Sparganium oocarpum (Čelak.) Fritsch 1 Stachys alpina L. 1 1 2 Stachys palustris L. 1 1 1 Stachys recta L. 1 1 1 1 Stachys sylvatica L. 1 1 2 2 1 2 1 1 Stellaria graminea L. 1 1 1 1 Stellaria holostea L. 1 1 1 1 Stellaria media (L.) Vill. [s.str.] 1 3 1 1 Stellaria montana Pierrat 1 Succisa pratensis Moench 1 Succisella inflexa (Kluk) Beck 1 1 Symphytum officinale L. [s.l.] 1 3 1 1 2 Symphytum tuberosum L. 2 Tamus communis L. 1 3 1 3 1 Tanacetum vulgare L. 1 1 Taraxacum officinale [s.l.] Weber s.l. 1 1 1 4 1 3 1 2 1 1 2 Tephroseris longifolia (Jacq.) Griseb. & Schenk 1 1 Teucrium chamaedrys L. 2 1 1 3 2 1 1 1 Teucrium montanum L. 1 Teucrium scordioides Schreb. 1 Teucrium scorodonia L. 1 2 1 2 Thalictrum lucidum L. 1 1 34 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Thalictrum simplex L. [s. l.] 1 Thelypteris limbosperma (All.) H. P. Fuchs 1 1 1 1 Thesium bavarum Schrank 1 1 Thesium linophyllon L. 1 Thymus pulegioides L. 1 4 1 2 1 2 1 Tilia cordata Mill. 1 1 1 1 1 1 Tilia platyphyllos Scop. 1 Tofieldia calyculata (L.) Wahlenb. 1 Torilis japonica (Houtt.) DC. 1 1 2 1 1 Tragopogon pratensis ssp. orientalis (L.) Čelak. 1 1 2 1 1 1 Trifolium aureum Pollich 1 Trifolium campestre Schreb. 1 1 3 2 2 1 1 1 1 Trifolium medium L. [s. l.] 2 1 2 3 1 2 1 1 1 Trifolium montanum L. 1 1 2 1 Trifolium patens Schreb. 1 1 1 3 1 1 Trifolium pratense L. [s. l.] 1 1 1 3 2 2 1 2 1 2 Trifolium repens L. 2 1 1 4 2 3 2 3 2 1 2 Trifolium rubens L. 1 1 Trisetum flavescens (L.) P. Beauv. 1 2 2 2 1 1 2 1 2 Tussilago farfara L. 2 1 3 2 1 1 2 2 2 2 Typha latifolia L. 1 1 Typha shuttleworthii Koch & Sond. 1 Ulmus glabra Huds. 1 1 1 3 3 1 1 1 Ulmus laevis Pall. 1 Ulmus minor Mill. 1 Urtica dioica L. 1 1 1 4 2 1 1 3 1 1 1 Vaccinium myrtillus L. 2 1 1 2 1 2 2 1 1 1 Valeriana collina Wallr. 1 Valeriana officinalis L. [s.str.] 1 1 Veratrum album L. [s. l.] 1 1 1 Verbascum austriacum Schott ex Roem. & Schult. 1 1 2 2 1 1 Verbascum blattaria L. 1 Verbascum densiflorum Bertol. 1 1 Verbascum nigrum L. 1 1 1 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 35 1/ 2/ 3/ 4/ 1/ 2/ 3/ 4/ 4/ 3/ 4/ 4 4 4 4 5 5 5 5 4 5 5 Strokovno ime 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 Verbena officinalis L. 1 4 1 2 1 1 Veronica anagallis-aquatica L. 1 Veronica arvensis L. 1 1 Veronica beccabunga L. 1 1 Veronica chamaedrys L. 1 1 1 1 Veronica hederifolia L. [s.str.] 1 Veronica jacquinii Baumg. 1 Veronica officinalis L. 2 1 Veronica persica Poir. 1 3 1 1 2 1 1 Veronica serpyllifolia L. [s. l.] 1 1 Viburnum lantana L. 2 1 2 3 2 2 1 Viburnum opulus L. 1 1 3 2 1 1 1 1 Vicia cracca L. 1 2 1 3 1 2 2 1 1 1 1 Vicia oroboides Wulfen 1 1 1 1 Vicia sepium L. 2 1 1 1 Vinca major L. 1 Vincetoxicum hirundinaria Medik. [s. l.] 1 1 2 1 1 1 Viola arvensis Murray 1 1 1 1 Viola hirta L. 2 2 Viola mirabilis L. 1 1 Viola reichenbachiana Boreau [s. s.] 1 Viola tricolor L. [s. l.] 1 1 Vulpia myuros (L.) C. C. Gmel. 1 0 4 1 0 7 2 2 6 4 1 4 skupno število popisanih vrst in podvrst na kvadrant 3 4 9 1 9 3 1 0 6 1 7 3 3 2 4 2 2 3 2 1 3 1 36 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 1. 2 Posebej zanimive najdbe Na Slikah 2-10 so prikazane nekatere zanimive rastlinske vrste, ki smo jih našli na območju kartiranja, in si zaslužijo še nekaj besed komentarja. Gozdni repinec ( Arctium nemorosum) Repinci so znani po svojih nenavadnih razširjevalnih enotah. Te so celotna koškasta socvetja, katerih ovojkovi listi so na vrhu kaveljčasto oblikovani in se ob zrelosti uspešno primejo na naključne mimoidoče. To lastnost so že od nekdaj izkoriščali otroci, a s to platjo etnobotanične vednosti se tu ne bomo ukvarjali. Zanima nas predvsem razmeroma redka gozdna vrsta A. nemorosum, ki se od ostalih naših treh repincev razlikuje po rastišču (ostale so bolj ruderalne) in po značilnih lokasto navzdol ukrivljenih stranskih vejah. Njeno pojavljanje je gotovo pogostejše kot kažejo zabeleženi podatki, a tudi na območjih prisotnosti so populacije navadno majhne in raztresene. Pred tremi desetletji je bila vednost o tej vrsti v Sloveniji celo tako skromna, da je bila z le dvema omenjenima nahajališčema uvrščena v Rdeči seznam (Wraber in Skoberne 1989) kot redka vrsta in je tam kljub bistveno večji vednosti o pojavljanju tudi ostala (anon. 2002). Raztreseno se pojavlja po nižinskih in montanskih gozdovih po vsej Sloveniji, našim najbližja doslej znana nahajališča pa so iz okolice Litije. Tudi na taboru smo na to vrsto naleteli le dvakrat v senčnih gozdovih z visoko zračno vlažnostjo. Slika 2. Gozdni repinec ( Arctium nemorosum ) (foto: Nejc Jogan). Belardija ( Bellardia trixago) Belardija je sredozemska enoletna polzajedavka, sorodnica nam bolj znanih škrobotcev in črnilcev. Pojavljanje zunaj pravega Sredozemlja je le prehodno in tudi na Hrvaškem se najsevernejša nahajališča te vrste pojavijo šele na skrajnem jugu Istre (Nikolić 2015), na območju Bosne in Hercegovine, ki ima na jugu tople submediteranske razmere, pa je celo ogrožena in uvrščena na Rdeči seznam (Šilić 1996). Najdba na ruderalnem rastišču na robu območja železniške postaje Ivančna Gorica nas je tako prijetno presenetila, še posebej, ker je bilo videti, da vrsta na tem Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 37 mestu uspeva že nekaj let in ni ravno neposredno padla z vagona. Belardija se pojavlja v dveh barvnih različkih, ki nista taksonomsko ovrednotena. Običajno so venci pisani z belo do bledorožnato spodnjo ustno in temnorožnato do škrlatno gornjo ustno, redkejši različek pa ima enotno rumene vence. Prav take rumenocvetoče so bile tudi rastline v Ivančni Gorici. Najdba predstavlja prvi podatek o pojavljanju te vrste na območju Slovenije, a glede na biogeografsko situacijo je malo verjetno, da bi se vrsta pri nas ustalila. Slika 3. Belardija ( Bellardia trixago ) (foto: Nejc Jogan). Srednja pirnica ( Elytrigia intermedia) Na naših submediteranskih suhih traviščih je srednja pirnica kar pogosta vrsta, a v notranjost Slovenije komajda sega s posameznimi toplimi in suhimi nahajališči, ki so razpršena v nižinah. Razmeroma bližnji podatek iz okolice Zagorja izvira od Flajšmana (1844), ki je bil vrtnar v ljubljanskem Botaničnem vrtu in nikakor ne velja za zanesljivega florista, a nedavna najdba B. Vreša v okolici Trbovelj kaže, da se ta vrsta morda vendarle pojavlja tudi v Zasavju, a je redka in vezana na res topla in suha rastišča. Na prav takem rastišču nad majhnim kamnolomom na dolomitni podlagi smo jo našli tudi na taboru. Pojavljanje je bilo videti čisto naravno, združba v okolici je s prevladujočo spomladansko reso v podrasti in številnimi toploljubnimi drevesnimi vrstami, kot so mali jesen, črni gaber in mokovec, oblikovala redek gozd. Trave so zaradi navidezne medsebojne podobnosti tudi sicer pogosto floristično nekoliko prezrte, kar je gotovo eden od razlogov, da manj vemo tudi o pojavljanju te vrste v osrednji Sloveniji. Slika 4. Srednja pirnica ( Elytrigia intermedia ) (foto: Nejc Jogan). 38 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Ameriški pagrint ( Erechtites hieraciifolia) Naturalizacija te velike košarnice iz Severne Amerike se je v Evropi začela v drugi polovici 19. stoletja prav blizu nas, saj jo je prvi nabral hrvaški botanik Vukotinović 1876. leta pri Zagrebu (Kornhuber in Heimerl 1885). V nadaljnjih letih so vrsto tudi opisali kot novo za znanost, a se je kmalu pokazalo, da gre pravzaprav za ameriško adventivko. V zadnji četrtini 19. stoletja so se nadaljnja odkritja vrstila v zahodnih predelih današnje Madžarske in na vzhodu današnje Avstrije, najdena pa je bila tudi pri Ljutomeru (ibid.). Gre za tipično vrsto pionirskih rastišč posek, ki se v nekaj letih po presvetlitvi gozdnih tal lahko pojavi zelo množično, a v nadaljnjih letih ponovno izgine in je ne najdemo v nemotenih gozdnih združbah. Kot se je konec 19. stoletja začelo njeno širjenje v subpanonskih predelih Srednje Evrope, se danes pri nas redno in množično pojavlja predvsem na Štajerskem, v osrednji Sloveniji pa je znanih le kakih deset nahajališč. Našemu najbližje je bilo znano z območja Radenskega polja izpred dveh desetletij. Slika 5. Ameriški pagrint ( Erechtites hieraciifolia ) (foto: Nejc Jogan). Polegli mleček ( Euphorbia humifusa) Čeprav je uspevanje te ameriške enoletnice pri nas znano že dobro stoletje (Paulin 1917, Frajman in Jogan 2007), so se nekatere njene sorodnice v tem času razširile precej bolj in precej hitreje, polegli mleček pa je ostal razmeroma redek. Skupaj z ostalimi sorodnimi vrstami se pojavlja predvsem po suhih ruderalnih rastiščih, kakršna pogosto srečamo na s peskom posutih poteh pokopališč in na železniških postajah. Na takem rastišču smo to vrsto nabrali tudi na tem taboru, skupaj s pogostejšo vrsto E. maculata je uspevala na pokopališču v Šmartnem pri Litiji. Slika 6. Polegli mleček ( Euphorbia humifusa ) (foto: Nejc Jogan). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 39 Snežnobeli repuh ( Petasites paradoxus) To vrsto poznamo predvsem kot spremljevalko alpskih potokov in hudournikov, kjer se na vlažnem grušču lahko pojavlja prav množično, po koničastih listih, ki so po spodnji strani belopolsteni, pa jo zlahka ločimo od drugih dveh naših vrst repuhov. Zunaj Alp je ta vrsta redka, raztreseno se pojavlja še na severnem delu dinarskega fitogeografskega območja ter v Zasavju (Jogan in sod. 2001). V času tabora smo jo opazili na dolomitnem grušču na treh mestih med Grosupljim in Ivančno Gorico, kjer je bilo njeno pojavljanje videti popolnoma naravno. Iz preddinarskega fitogeografskega območja sta bila doslej znana le dva podatka z zahodnega obrobja, a tudi dalje proti jugu se v Dinaridih vrsta pojavlja raztreseno vsaj do srednjega Velebita (Nikolić 2015). Slika 7. Snežnobeli repuh ( Petasites paradoxus ) (foto: Nejc Jogan). Saccardova travniška kadulja ( Salvia pratensis ssp. saccardiana (Pamp.) Poldini) Ta izrazito toploljubna vrsta svetlih gozdov je bila v Sloveniji zaznana šele nedavno (Jogan, v Martinčič in sod. 2007), čeprav je očitno del popolnoma naravne gozdne vegetacije, a smo jo dotlej prepoznavali le kot v gozdu rastočo travniško kaduljo. V vseh merah je od tipske podvrste razločno večja in ima dolgopecljate pritlične liste, tako da je v resnici ni težko prepoznati. Sprva je bilo zanesljivo le njeno pojavljanje v dinarskem fitogeografskem območju (ibid.), a že v nadaljnjih letih je bilo več najdb tudi iz preddinarskega območja v dolini reke Save. Na primernih rastiščih se ta podvrsta očitno pojavlja raztreseno v vsej osrednji in južni Sloveniji, morda manjka v submediteranu. Slika 8. Saccardova travniška kadulja ( Salvia pratensis ssp. saccardiana (Pamp.) Poldini) (foto: Nejc Jogan). 40 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Zelenocvetna lepnica ( Silene viridiflora) Med lepnicami je zelenocvetna ena od redko videnih. Pojavlja se raztreseno po vsej nižinski Sloveniji (Jogan in sod. 2001) in kljub temu, da ima neugledne zelenkaste cvetove, je zelo opazna, saj je tudi do meter visoka in z nenavadno redkim socvetjem velikih cvetov z vitko dolgo čašo. Najdena je bila v gabrovju tik ob šolskem centru, kjer je bil sedež RTŠB, v vseh preostalih terenskih dneh pa je nismo nikjer več opazili. V jugovzhodni četrtini Slovenije je znanih le nekaj zelo starih podatkov o pojavljanju te vrste v dolini Save, a tudi drugod po Sloveniji ima le malo recentnih potrditev uspevanja. Razlogi za redkost pojavljanja niso znani. Slika 9. Zelenocvetna lepnica ( Silene viridifloria ) (foto: Nejc Jogan). Alpski čišljak ( Stachys alpina) Po razširjenosti v Sloveniji bi bilo to vrsto primerneje imenovati predalpski čišljak, saj se značilno pojavlja v predgorju Alp ter v Dinaridih, drugod po Sloveniji le še raztreseno v montanskem pasu. Populacije so navadno majhne, rastlina pa med ostalimi visokimi steblikami gozdnih ruderalnih rastišč pogosto ostane prezrta. V trikotniku med Krimom, Kumom in Dobrepoljem doslej skoraj ni bilo znanih nahajališč, mi pa smo jo našli na kar štirih lokacijah. Slika 9. Alpski čišljak ( Stachys alpina ) (foto: Nejc Jogan). ZAHVALA Vsekakor se morava zahvaliti članom skupine, ki so s svojo delavnostjo in sproščenostjo veliko prispevali k prijetnemu delovnemu vzdušju, a tudi k rezultatom, še posebej z individualnim kartiranjem flore zadnji delovni dan. Hvala tudi gostujočima mentorjema Petri Sladek in Joštu Stergaršku. Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 41 VIRI Anonymous, 2002. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. l. RS 12 (82): 8994–8975 (24. 9. 2002). Fleischmann A., 1844. Uebersicht der Flora Krain's. Annalen der k.k. Landwirthschaft Gesellschaft in Krain, Laibach 6: 105–246. Frajman B., N. Jogan, 2007. Mlečki (rod Euphorbia) Slovenije [The genus Euphorbia in Slovenia]. Scopolia 62: 1–68. Jogan N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek, B. Trčak, 2001. Gradivo za atlas flore Slovenije [Materials for the atlas of flora of Slovenia]. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 str. Kornhuber A. G., A. Heimerl, 1885. Erechthites hieracifolia Rafinesque, eine neue Wanderpflanze der europäischen Flora. Österreichische Botanische Zeitschrift 35: 297-303. Martinčič A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler, B. Surina, 2007. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 str. [4. izd.] Nikolić T. (ur.) 2015. Rasprostranjenost Bellardia trixago (L.) All. u Hrvatskoj, Flora Croatica baza podataka ( http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu (datum pristopa: 4. 6. 2020). Paulin A., 1917. Über die in Krain adventiven Euphorbia Arten der Sektion Anysophyllum. Carniolia, Ljubljana 8: 228–235. Šilić Č., 1996. Spisak biljnih vrsta (Pteridophyta i Spermatophyta) za Crvenu knjigu Bosne i Hercegovine. Glasnik zemaljskog Muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu. Nova Serija 31: 323-367. Wraber T. & P. Skoberne, 1989. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave, Ljubljana 14/15: 9–429. 42 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 POROČILO O DELU SKUPINE ZA GLIVE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Luka ŠPARL Gobarsko-mikološko društvo Ljubljana, Linhartov podhod 50, SI-1000 Ljubljana e-naslov: luka.sparl@gmail.com Abstract. REPORT OF GROUP FOR FUNGI – During Biology Students Research Camp Ivančna Gorica which was held from 17th to 27th of July 2019, 333 data were collected, belonging to 198 fungal and 14 true mold species and 1 lichen species. 6 recorded species are included on Slovene Red Data List, 2 species are protected by Slovenian law. We recorded 5 species which are new for Slovenia. Those species are Entoloma jahnii, Typhula uncialis, Peziza paludicola, Suillellus mendax and Amanita coryli. UVOD Ivančna Gorica se nahaja le kakšnih 30 km jugovzhodno od Ljubljane, kar botruje dejstvu, da večina raziskovalcev za svoje biološke terene raje izbira nekoliko bolj oddaljene, eksotične in specifične lokacije. Navkljub izjemni bližini slovenske prestolnice, kjer deluje tudi večina akademskih raziskovalcev na področju mikologije, je bilo širše območje mesta vse do tokratnega tabora sorazmerno slabo pokrito z biološkimi podatki. Omenjen trend velja tudi za raziskanost skupine gliv na tukajšnjem območju. Vse lokacije, ki smo jih obiskali so na Dolenjskem, ki je med amaterskimi gobarji že dolga desetletja zelo poznana in priljubljena destinacija za nabiranje gob. Pomembno je poudariti, da amaterski gobarji večinoma nabirajo nekaj deset vrst kulinarično zanimivih vrst gob, preostali del glivnega bogastva ni deležen takšnega zanimanja in pozornosti. Za gozdove na Dolenjskem je značilno, da se trosnjaki gliv praviloma pojavijo nekoliko hitreje kot v preostalih delih Slovenije, v precejšnjem delu gre za termofilne mešane gozdove. Rast gob je v slednjih skrčena na ozko časovno obdobje, ko se pojavi zares veliko število in količina gob. Kamninsko podlago v večini tvori apnenec, ki ustreza številnim bazofilnim vrstam gliv. Na mestih, kjer je v drevesnih sestojih primešan večji delež iglavcev so tla površinsko zakisana, kar omogoča rast tudi acidofilnim vrstam. Mešani gozdovi na Dolenjskem tako nudijo življenjski prostor številnim vrstam gliv. Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 43 METODE Rast gob v poletnem času je pogojena z izdatnimi zgodnje poletnimi padavinami. Ključno je deževje v juniju, ko nastopi padavinski maksimum. V terminskem okvirju letošnjega tabora je bila večina lokacij nadpovprečno sušnih, zato smo kar dva terena opravili v gozdnih rezervatih, kjer se vlaga v trhlem lesu zadržuje nekoliko dlje časa, prav tako je več vlage na dnu vrtač. Pri izbiri terenov smo se držali dna dolin in osojnih strani pobočij, kjer sta bili tako talna in zračna vlaga, ki pogojujeta rast gob, primerni. V želji študentom pokazati kar največjo pestrost gob za ta letni čas, smo morali lokacije, ki smo jih obiskali skrbno načrtovati. Na večini terenov se nam je kot gostja pridružila tudi Lucija Fon Mervič, sicer članica druge raziskovalne skupine, na terenu v pragozd Krokar se nam je kot gostja pridružila tudi Eva Zupan. Na teren smo se vsak dan odpravili precej zgodaj, v želji, da bi ujeli prijetne temperature, ki omogočajo počasno in sproščeno terensko delo. Zaradi pomanjkanja izdatnejših padavin pred taborom, smo na tokratnem taboru večjo pozornost usmerili na glive, ki uspevajo na trohnečem lesu. Tik pred taborom je bilo namreč nekaj dežja, kar je povzročilo dokaj visoko zračno vlago, ki ustreza rasti številnih nižjih gliv in pravih sluzavk. Na veliko zanimanje vseh udeležencev skupine smo pravim sluzavkam posvetili posebno pozornost, kar je rezultiralo tudi v največjem številu določenih taksonih te skupine, vse odkar deluje mikološka skupina na tovrstnih taborih. Pri izvedbi terenov nismo bili osredotočeni na kulinarične gobe, temveč smo iskali in nabirali prav vse vrste gob, od tistih, ki jih najdemo na odpadlih vejah in deblih, do tistih, ki rastejo pod zemljo ali v izrazito vlažnem obvodnem okolju. Ob začetku iskanja gob smo na prvih nekaj primerkih spoznavali osnovne morfološke značilnosti trosnjakov gliv (klobuk, trosovnica, bet,…) in njihov način rasti. Nabirali smo le po en ali največ dva vzorca posamezne vrste, ki smo jih previdno polagali v pleteno in zračno košaro. Manjše primerke smo, da se ne bi polomili, shranjevali v manjšo embalažo. Prvi dan smo obiskali štiri različne lokacije jugozahodno od Ivančne Gorice. Ta dan smo izkoristili za spoznavanje osnov terenskega iskanja gliv in njihovega določanja. Že prvi terenski dan je postregel tudi s svojevrstnim in vsekakor nenadejanim presenečenjem. Na zadnji obiskani lokaciji smo namreč, nedaleč od vstopa v gozd, opazili več visokih rastlin indijske konoplje. Po nekaj urah terena sta nas ob povratku k avtu presenetila domačina, ki sta stražila svoje rastišče rastline, katere gojenje v Sloveniji še zmeraj ni dovoljeno. 44 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Preglednica 1. Obiskane lokacije po dnevih. Številka Datum Ime območja Število Širina Dolžina terena določenih (G-K-X) (G-K-Y) taksonov 1 18.7.2020 Male Pece 15 86302 488396 2 18.7.2020 Velike Pece 24 86828 488396 3 18.7.2020 Lučarjev kal 27 83486 488856 4 18.7.2020 Gorenja vas 1 85998 485464 5 19.7.2020 Gozd ob OŠ Stična 58 89004 485831 6 20.7.2020 Vinji hrib 65 89065 469764 7 21.7.2020 Slapovi Kosce 36 91829 481369 8 21.7.2020 Trsteničnik 0 90846 482426 9 23.7.2020 Pragozdni rezervat Pečka 59 67905 499842 10 24.7.2020 Mala Goričica 1 93705 484750 11 25.7.2020 Vintarjevec 13 96129 486500 12 25.7.2020 Gozdni rezervat Jazbine 42 98332 480726 13 25.7.2020 Metnaj 11 92135 485329 Drug terenski dan smo opravili v gozdu v neposredni bližini OŠ, kjer smo bivali. Dan kasneje smo obiskali zanimiv bukov gozd na termofilni lokaciji nad robom Ljubljanskega Barja pri zaselku Vino. Presenečeni smo bili nad sicer majhnim številom opaženih trosnjakov, a nas je veselilo spoznanje, da so večino najdb predstavljale tipične toploljubne vrste. Naslednja terenskega dneva sta bila rezervirana za obisk ohranjenih starorastnih gozdov in markantne soteske Slapov Kosce. Specifični habitati so zmeraj priložnost za najdbe specifičnih vrst, tako smo tukaj največ pozornosti namenili glivam ob potoku in tistim, ki smo jih našli na zelo starem, močno trohnečem lesu. Po napornih terenih smo si večkrat zasluženo privoščili krajši oddih in kopanje v reki Krki. Za učinkovito popoldansko določanje je družabni del tabora, ki vključuje tudi sprostitev, bistvenega pomena. Zadnji terenski dan smo se odpravili v smeri severovzhoda, vse do meje Mestne občine Ljubljana in občine Grosuplje v bližini Janč. Strm teren in zelo izsušena podlaga sta botrovala nizkemu številu najdenih vrst, občutno bolje je bilo v zadnjem od obiskanih gozdnih rezervatov, Jazbine. Razmere v gozdnih rezervatih spominjajo na pragozd, zato je tovrstna izkušnja za študente zares nepozabna. Le nekaj vrst gob smo lahko natančno določili že na terenu. Preostale vzorce smo morali dodatno preučiti, pri določanju smo si pomagali s številno tujo strokovno literaturo, večinoma smo uporabljali monografije za posamezne rodove oz. taksonomske skupine gliv, najtežje določljive primerke smo dokončno določili z Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 45 uporabo kemijskih reagentov in opazovanjem morfoloških struktur pod optičnim mikroskopom. REZULTATI Navkljub zelo visokim julijskim temperaturam smo v 7 terenskih dneh zabeležili kar 333 podatkov. Ti so pripadali 198 vrstam gliv, 14 vrstam pravih sluzavk oz. miksomicet (Myxomycota) in eni vrsti lišaja. Sledi izpis določenih taksonov, znanstvena nomenklatura je uporabljena po uveljavljenem mednarodnem standardu Index Fungorum, slovenska nomenklatura je osnovana na Seznamu gliv Slovenije (1998), operativnem Seznamu gliv Slovenije (2013) ter drugih razpoložljivih virih. Med določenimi glivami je tudi več redkih in močno ogroženih vrst, šest vrst je uvrščenih na Rdeči seznam, od katerih so štiri opredeljene kot redke ( Artomyces pyxidatus (Pers.) Jülich 1982, Bondarzewia mesenterica (Schaeff.) Kreisel 1984, Metuloidea fragrans (A. David & Tortic) Mietinnen 2016, Pycnoporellus fulgens (Fr.) Donk 1971 in dve kot nezadostno znani vrsti ( Camarops tubulina (Alb. & Schwein.) Shear 1938), Pluteus hispidulus (Fr.) Gillet 1876. Dišeča trhlička in gorska bondarčevka sta dve vrsti, ki sta z Uredbo o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv tudi zavarovani. Skupno smo našli kar 13 vrst, ki imajo v slovenski podatkovni bazi štiri podatke ali manj. Obisku nekaj specifičnih lokacij in zares sušnemu delu leta, ko večina ljudi ne gobari, gre pripisati tudi izjemno najdbo kar pet vrst, ki vse predstavljajo nove vrste za območje Slovenije. Te vrste so Entoloma jahnii, Typhula uncialis, Peziza paludicola, Suillelus mendax in Amanita coryli. Določitev zadnjih dveh vrst je temeljila na nedavnih znanstvenih spoznanjih, ki temeljijo na osnovi genetike, in predvidoma predstavlja vrsti, ki sta že dolgo prisotni na območju Slovenije, vendar smo zaradi pomanjkanja znanja gobe takšnega izgleda napačno določali kot njihove sorodne vrste. Tako v rodu mušnic kakor tudi v družini cevark je prišlo v preteklih letih do številnih pomembnih taksonomskih odkritij, ki narekujejo nujnost kompletne revizije teh taksonomskih skupin. Med taborom smo našli in določili 31 različnih vrst golobic, devet vrst mušnic, sedem vrst mlečnic, sedem vrst čeladic, šest vrst razcepljenk, pet vrst plutačev in štiri vrste črnivk. Ostali rodovi so bili zastopani z manj vrstami. Našli smo tudi šest vrst iz družine cevark, ki so do nedavnega pripadale enotnemu rodu gobanov. 46 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Preglednica 2. Zabeležene vrste gliv. Zap. št. Strokovno ime Slovensko ime Tip organizma Rdeči seznam Uredba 1 Amanita battarrae (Boud.) Bon 1985 dvobarvni lupinar gliva ne ne 2 Amanita ceciliae (Berk. & Broome) Bas pozlačeni lupinar gliva ne ne 1984 3 Amanita coryli Neville & Poumarat 2009 leskin lupinar gliva ne ne 4 Amanita excelsa (Fr.) Bertill. 1866 podaljšana mušnica gliva ne ne 5 Amanita gemmata (Fr.) Bertill. 1866 medlorumena gliva ne ne mušnica 6 Amanita mairei Foley 1949 srebrnkasti lupinar gliva ne ne 7 Amanita pachyvolvata (Bon) Krieglst. 1984 belolupinasti lupinar gliva ne ne 8 Amanita rubescens Pers. 1797 rdečkasta mušnica gliva ne ne 9 Amanita vaginata (Bull.) Lam. 1783 sivi lupinar gliva ne ne 10 Arrhenia spathulata (Fr.) Redhead 1984 mahovni jezičar gliva ne ne 11 Artomyces pyxidatus (Pers.) Jülich 1982 cvetoča grmulja gliva da ne 12 Biscogniauxia nummularia (Bull.) Kuntze novčičasta gliva ne ne 1891 skorjoderka 13 Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. 1879 osmojena gliva ne ne bjerkandera 14 Boletus reticulatus Schaeff. 1774 poletni goban gliva ne ne 15 Boletus subtomentosus L. 1753 polsteni goban gliva ne ne 16 Bondarzewia mesenterica (Schaeff.) Kreisel gorska bondarčevka gliva da da 1984 17 Bulgaria inquinans (Pers.) Fr. 1822 nečedna bolgarka gliva ne ne 18 Butyriboletus appendiculatus (Schaeff.) D. rumeni goban gliva ne ne Arora & J.L. Frank 2014 19 Caloboletus radicans (Pers.) Vizzini 2014 grenki goban gliva ne ne 20 Calocera furcata (Fr.) Fr. 1827 viličasti rožiček gliva ne ne 21 Calocera viscosa (Pers.) Fr. 1821 lepljivi rožiček gliva ne ne 22 Calyptella campanula (Nees) W.B. Cooke zvončasta cevkarka gliva ne ne 1961 23 Camarops tubulina (Alb. & Schwein.) Shear počrnela bolinka gliva da da 1938 24 Cantharellus cibarius Fr. 1821 navadna lisička gliva ne ne 25 Ceratiomyxa fruticulosa (O.F. Müll.) T. paličasta hladetinka prava sluzavka ne ne Macbr. 1899 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 47 Zap. št. Strokovno ime Slovensko ime Tip organizma Rdeči seznam Uredba 26 Ceratiomyxa porioides (Alb. & Schwein.) J. luknjičasta prava sluzavka ne ne Schröt. 1897 hladetinka 27 Cerioporus leptocephalus (Jacq.) Zmitr. raznolični luknjičar gliva ne ne 2016 28 Cerioporus mollis (Sommerf.) Zmitr. & navadni zvitopor gliva ne ne Kovalenko 2016 29 Cerioporus squamosus (Huds.) Quél. 1886 luskati luknjičar gliva ne ne 30 Cerrena unicolor (Bull.) Murrill 1903 pepelasti gliva ne ne zvitoluknjičar 31 Chlorociboria aeruginascens (Nyl.) Kanouse zelenkasti zelenivec gliva ne ne ex C.S. Ramamurthi, Korf & L.R. Batra 1958 32 Chlorociboria aeruginosa (Oeder) Seaver ex zeleni zelenivec gliva ne ne C.S. Ramamurthi, Korf & L.R. Batra 1958 33 Climacocystis borealis (Fr.) Kotl. & Pouzar severnjaška gliva ne ne 1958 poroznica 34 Clitocybe gibba (Pers.) P. Kumm. 1871 rjavkasta livka gliva ne ne 35 Clitopilus prunulus (Scop.) P. Kumm. 1871 navadna mokarica gliva ne ne 36 Coltricia cinnamomea (Jacq.) Murrill 1904 cimetasti trdikovec gliva ne ne 37 Coprinellus angulatus (Peck) Redhead, koničasti tintovec gliva ne ne Vilgalys & Moncalvo 2001 38 Coprinellus ephemerus (Bull.) Redhead, minljivi tintovec gliva ne ne Vilgalys & Moncalvo 2001 39 Coprinopsis bellula (Uljé) P. Roux & lepa tintovka gliva ne ne Eyssart. 2011 40 Cotylidia pannosa (Sowerby) D.A. Reid šopasta parožica gliva ne ne 1965 41 Crepidotus applanatus (Pers.) P. Kumm. sploščena gliva ne ne 1871 postrančica 42 Crepidotus mollis (Schaeff.) Staude 1857 zdrizasta gliva ne ne postrančica 43 Cribraria cancellata (Batsch) Nann.- izbrisana sitka prava sluzavka ne ne Bremek. 1975 44 Cribraria mirabilis (Rostaf.) Massee 1892 čudovita sitka prava sluzavka ne ne 45 Cyathus striatus (Huds.) Willd. 1787 črtkani košek gliva ne ne 46 Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. rdečeča zvitocevka gliva ne ne 1888 47 Delicatula integrella (Pers.) Fayod 1889 navadna belka gliva ne ne 48 Diatrype disciformis (Hoffm.) Fr. 1849 bukov predirnik gliva ne ne 48 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Zap. št. Strokovno ime Slovensko ime Tip organizma Rdeči seznam Uredba 49 Diatrypella quercina (Pers.) Cooke 1866 hrastova predirnica gliva ne ne 50 Entoloma dichroum (Pers.) P. Kumm. 1871 dvobarvna gliva ne ne rdečelistka 51 Entoloma jahnii Wölfel & Winterh. 1993 trhlolesna gliva ne ne rdečelistka* 52 Faerberia carbonaria (Alb. & Schwein.) pogoriščni letvičar gliva ne ne Pouzar 1981 53 Flammulaster limulatus (Fr.) Watling 1967 vrsta vlagoleske gliva ne ne 54 Flammulaster muricatus (Fr.) Watling 1967 rjava vlagoleska gliva ne ne 55 Fomes fomentarius (L.) Fr. 1849 bukova kresilka gliva ne ne 56 Fomitiporia robusta (P. Karst.) Fiasson & hrastov plutač gliva ne ne Niemelä 1984 57 Fomitopsis betulina (Bull.) B.K. Cui, M.L. brezova odpadljivka gliva ne ne Han & Y.C. Dai 2016 58 Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. 1881 smrekova kresilača gliva ne ne 59 Fuligo cinerea (Schwein.) Morgan 1896 bledosivi cvet prava sluzavka ne ne 60 Fuligo septica (L.) F.H. Wigg. 1780 čreslov cvet prava sluzavka ne ne 61 Ganoderma adspersum (Schulzer) Donk debela pološčenka gliva ne ne 1969 62 Ganoderma applanatum (Pers.) Pat. 1887 sploščena gliva ne ne pološčenka 63 Ganoderma carnosum Pat. 1889 jelkina pološčenka gliva ne ne 64 Gloeophyllum odoratum (Wulfen) Imazeki dišeča tramovka gliva ne ne 1943 65 Graphis scripta (L.) Ach. 1809 navadni pisemček lišaj ne ne 66 Gymnopus androsaceus (L.) Della Magg. & nitasti korenovec gliva ne ne Trassin. 2014 67 Gymnopus confluens (Pers.) Antonín, šopasti korenovec gliva ne ne Halling & Noordel. 1997 68 Gymnopus quercophilus (Pouzar) Antonín drobirjev korenovec gliva ne ne & Noordel. 2008 69 Hericium cirrhatum (Pers.) Nikol. 1950 rumeneči bradovec gliva ne ne 70 Heterobasidion abietinum Niemelä & jelov trohnobnež gliva ne ne Korhonen 1998 71 Heterobasidion annosum (Fr.) Bref. 1888 borov trohnobnež gliva ne ne 72 Humaria hemisphaerica (F.H. Wigg.) polobla kosmatinka gliva ne ne Fuckel 1870 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 49 Zap. št. Strokovno ime Slovensko ime Tip organizma Rdeči seznam Uredba 73 Hydropus marginellus (Pers.) Singer 1948 žlebičasti vlagobet gliva ne ne 74 Hygrocybe conica (Schaeff.) P. Kumm. 1871 koničasta vlažnica gliva ne ne 75 Hymenochaete rubiginosa (Dicks.) Lév. trdolesna usnjevka gliva ne ne 1846 76 Hymenopellis radicata (Relhan) R.H. zaviti širokolistar gliva ne ne Petersen 2010 77 Hypholoma fasciculare (Huds.) P. Kumm. navadna gliva ne ne 1871 žveplenjača 78 Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. jagodasti skorjoder gliva ne ne 1835 79 Inocybe bongardii (Weinm.) Quél. 1872 bongardova gliva ne ne razcepljenka 80 Inocybe fuscidula Velen. 1920 žarkasta gliva ne ne razcepljenka 81 Inocybe maculata Boud. 1885 pegasta gliva ne ne razcepljenka 82 Inocybe mixtilis (Britzelm.) Sacc. 1887 igličevna gliva ne ne razcepljenka 83 Inocybe rimosa (Bull.) P. Kumm. 1871 zašiljena gliva ne ne razcepljenka 84 Inocybe tabacina Furrer-Ziogas 1952 tobakasta gliva ne ne razcepljenka 85 Jackrogersella multiformis (Fr.) L. Wendt, krastasti skorjoder gliva ne ne Kuhnert & M. Stadler 2017 86 Kretzschmaria deusta (Hoffm.) P. M. D. osmojena gliva ne ne Martin 1970 bjerkandera 87 Kuehneromyces mutabilis (Schaeff.) Singer mala štorovka gliva ne ne & A.H. Sm. 1946 88 Lactarius illyricus Piltaver 1992 ilirska mlečnica gliva ne ne 89 Lactarius obscuratus (Lasch) Fr. 1838 jelšina mlečnica gliva ne ne 90 Lactarius piperatus (L.) Pers. 1797 poprasta mlečnica gliva ne ne 91 Lactarius pterosporus Romagn. 1949 trosokrilna mlečnica gliva ne ne 92 Lactarius serifluus (DC.) Fr. 1838 vodenasta mlečnica gliva ne ne 93 Lactarius volemus (Fr.) Fr. 1838 sočna mlečnica gliva ne ne 94 Lactifluus glaucescens (Crossl.) Verbeken zeleneča mlečnica gliva ne ne 2012 95 Lasiosphaeria ovina (Pers.) Ces. & De Not. kosmata oblenka gliva ne ne 1863 96 Laxitextum bicolor (Pers.) Lentz 1956 dvobarvni pasovec gliva ne ne 97 Leccinellum pseudoscabrum (Kallenb.) gabrov dedek gliva ne ne Mikšík 2017 50 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Zap. št. Strokovno ime Slovensko ime Tip organizma Rdeči seznam Uredba 98 Leccinum duriusculum (Schulzer ex trdikasti ded gliva ne ne Kalchbr.) Singer 1947 99 Lenzites betulinus (L.) Fr. 1838 brezova lenzovka gliva ne ne 100 Lycogala confusum Nann.-Bremek. ex Ing vrsta grahovke prava sluzavka ne ne 1999 101 Lycogala epidendrum (J.C. Buxb. ex L.) Fr. razbarvana prava sluzavka ne ne 1829 grahovka 102 Marasmiellus ramealis (Bull.) Singer 1948 vejina sehlička gliva ne ne 103 Marasmius cohaerens (Pers.) Cooke & trdobetna sehlica gliva ne ne Quél. 1878 104 Marasmius rotula (Scop.) Fr. 1838 ovratniška sehlica gliva ne ne 105 Megacollybia platyphylla (Pers.) Kotl. & širokolistna gliva ne ne Pouzar 1972 velekorenovka 106 Metuloidea fragrans (A. David & Tortic) dišeča trhlička gliva da ne Miettinen 2016 107 Mucidula mucida (Schrad.) Pat. 1887 sluzasta širokolistka gliva ne ne 108 Mycena acicula (Schaeff.) P. Kumm. 1871 bucikasta čeladica gliva ne ne 109 Mycena arcangeliana Bres. 1904 olivnorumena gliva ne ne čeladica 110 Mycena flavescens Velen. 1920 žveplenoroba gliva ne ne čeladica 111 Mycena leptocephala (Pers.) Gillet 1876 klorova čeladica gliva ne ne 112 Mycena renati Quél. 1886 renejeva čeladica gliva ne ne 113 Mycena silvae-nigrae Maas Geest. & alkalna čeladica gliva ne ne Schwöbel 1987 114 Mycena stylobates (Pers.) P. Kumm. 1871 podstavljena gliva ne ne čeladica 115 Mycetinis alliaceus (Jacq.) Earle ex A.W. dolgobetna gliva ne ne Wilson & Desjardin 2005 česnovka 116 Mycetinis scorodonius (Fr.) A.W. Wilson & navadna česnovka gliva ne ne Desjardin 2005 117 Nectria cinnabarina (Tode) Fr. 1849 cinobrasta gliva ne ne bradavička 118 Panus conchatus (Bull.) Fr. 1838 školjkasta strnjenka gliva ne ne 119 Panus neostrigosus Drechsler-Santos & pusta strnjenka gliva ne ne Wartchow 2012 120 Parasola auricoma (Pat.) Redhead, Vilgalys zlatolasa črnilovka gliva ne ne & Hopple 2001 121 Parasola plicatilis (Curtis) Redhead, zgubana črnilovka gliva ne ne Vilgalys & Hopple 2001 122 Peziza paludicola (Boud.) Sacc. & Traverso močvirna skledica* gliva ne ne 1911 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 51 Zap. št. Strokovno ime Slovensko ime Tip organizma Rdeči seznam Uredba 123 Phallus impudicus L. 1753 smrdljivi gliva ne ne mavrahovec 124 Phellinus hartigii (Allesch. & Schnabl) Pat. hartigov plutač gliva ne ne 1903 125 Phellodon melaleucus (Sw. ex Fr.) P. Karst. črnobeli plutozob gliva ne ne 1881 126 Phloeomana speirea (Fr.) Redhead 2013 popkasti čeladnik gliva ne ne 127 Physarum virescens Ditmar 1817 zelenorumena prava sluzavka ne ne mešičevka 128 Pleurotus cornucopiae (Paulet) Rolland trobljasti ostrigar gliva ne ne 1910 129 Pleurotus pulmonarius (Fr.) Quél. 1872 poletni ostrigar gliva ne ne 130 Pluteus cervinus (Schaeff.) P. Kumm. 1871 jelenova ščitovka gliva ne ne 131 Pluteus diettrichii Bres. 1905 razpokana ščitovka gliva ne ne 132 Pluteus hispidulus (Fr.) Gillet 1876 čopasta ščitovka gliva da ne 133 Pluteus leoninus (Schaeff.) P. Kumm. 1871 rumena ščitovka gliva ne ne 134 Pluteus petasatus (Fr.) Gillet 1876 klobukasta ščitovka gliva ne ne 135 Psathyrella piluliformis (Bull.) P.D. Orton prosojna črnivka gliva ne ne 1969 136 Psathyrella pseudogracilis (Romagn.) M.M. vitka črnivka gliva ne ne Moser 1967 137 Psathyrella spadiceogrisea (Schaeff.) Maire sivorjava črnivka gliva ne ne 1937 138 Psathyrella tephrophylla (Romagn.) Bon sivolistna črnivka gliva ne ne 1983 139 Pseudocraterellus undulatus (Pers.) nagubana gliva ne ne Rauschert 1987 patrobenta 140 Pseudohydnum gelatinosum (Scop.) P. navadna ledenka gliva ne ne Karst. 1868 141 Pycnoporellus fulgens (Fr.) Donk 1971 bliskov gliva da ne gostoluknjičar 142 Pycnoporus cinnabarinus (Jacq.) P. Karst. cinobrasti gliva ne ne 1881 drobnoluknjičar 143 Resupinatus applicatus (Batsch) Gray 1821 priležni hrbtiščar gliva ne ne 144 Rhytisma acerinum (Pers.) Fr. 1819 javorova katranasta gliva ne ne pegavost 145 Rickenella fibula (Bull.) Raithelh. 1973 oranžnorumena gliva ne ne mahoživka 146 Russula adusta (Pers.) Fr. 1838 osmojena golobica gliva ne ne 52 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Zap. št. Strokovno ime Slovensko ime Tip organizma Rdeči seznam Uredba 147 Russula aeruginea Lindblad ex Fr. 1863 zelena golobica gliva ne ne 148 Russula albonigra (Krombh.) Fr. 1874 črnjava golobica gliva ne ne 149 Russula amoenicolor Romagn. 1962 cistidolistna gliva ne ne golobica 150 Russula anthracina Romagn. 1962 črnorjava golobica gliva ne ne 151 Russula aurora Krombh. 1836 rožasta golobica gliva ne ne 152 Russula caerulea Fr. 1838 grbičasta golobica gliva ne ne 153 Russula carpini R. Girard & Heinem. 1956 gabrova golobica gliva ne ne 154 Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. 1863 modrikasta golobica gliva ne ne 155 Russula decipiens (Singer) Bon 1985 goljufiva golobica gliva ne ne 156 Russula firmula Jul. Schäff. 1940 trdikasta golobica gliva ne ne 157 Russula grata Britzelm. 1893 mandljeva golobica gliva ne ne 158 Russula grisea Fr. 1838 sivkasta golobica gliva ne ne 159 Russula illota Romagn. 1954 blatna golobica gliva ne ne 160 Russula ionochlora Romagn. 1952 siva golobica gliva ne ne 161 Russula luteotacta Rea 1922 rumeneča golobica gliva ne ne 162 Russula maculata Quél. 1878 pegasta golobica gliva ne ne 163 Russula olivacea (Schaeff.) Fr. 1838 olivna golobica gliva ne ne 164 Russula pallidospora J. Blum ex Romagn. rumenolistna gliva ne ne 1967 golobica 165 Russula parazurea Jul. Schäff. 1931 sivomodra golobica gliva ne ne 166 Russula persicina Krombh. 1845 breskvobarvna gliva ne ne golobica 167 Russula pseudoaeruginea (Romagn.) mlečnobela gliva ne ne Kuyper & Vuure 1985 golobica 168 Russula puellaris Fr. 1838 voščenolistna gliva ne ne golobica 169 Russula risigallina (Batsch) Sacc. 1915 rumenjačna gliva ne ne golobica 170 Russula roseipes Secr. ex Bres. 1883 rožnobetna golobica gliva ne ne 171 Russula rubra (Lam.) Fr. 1838 rdeča golobica gliva ne ne 172 Russula sericatula Romagn. 1958 gabrinska golobica gliva ne ne 173 Russula subfoetens W.G. Sm. 1873 smrdikasta golobica gliva ne ne 174 Russula versicolor Jul. Schäff. 1931 pisana golobica gliva ne ne Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 53 Zap. št. Strokovno ime Slovensko ime Tip organizma Rdeči seznam Uredba 175 Russula virescens (Schaeff.) Fr. 1836 zelenkasta golobica gliva ne ne 176 Russula viscida Kudřna 1928 lepljiva golobica gliva ne ne 177 Schizophyllum commune Fr. 1815 navadna cepilistka gliva ne ne 178 Scleroderma bovista Fr. 1829 kroglasta gliva ne ne trdokožnica 179 Scleroderma cepa Pers. 1801 gladka trdokožnica gliva ne ne 180 Scleroderma citrinum Pers. 1801 navadna gliva ne ne trdokožnica 181 Scutellinia nigrohirtula (Svrček) Le Gal črnodlakasta gliva ne ne 1964 ščetinka 182 Sebacina incrustans (Pers.) Tul. & C. Tul. lojasta štrlinka gliva ne ne 1871 183 Steccherinum ochraceum (Pers. ex J.F. okrasti bodiček gliva ne ne Gmel.) Gray 1821 184 Stemonitis axifera (Bull.) T. Macbr. 1889 pripognjena prava sluzavka ne ne nitkarica 185 Stemonitis fusca Roth 1787 valujoča nitkarica prava sluzavka ne ne 186 Stemonitis nigrescens Rex 1891 črna nitkarica prava sluzavka ne ne 187 Stemonitis pallida Wingate 1899 vrsta nitkarice gliva ne ne 188 Stemonitopsis typhina (F.H. Wigg.) Nann.- žametna nitkarka prava sluzavka ne ne Bremek. 1975 189 Stereum hirsutum (Willd.) Pers. 1800 dlakava slojevka gliva ne ne 190 Stereum subtomentosum Pouzar 1964 žametasta slojevka gliva ne ne 191 Suillellus luridus (Schaeff.) Murrill 1909 svinjski goban gliva ne ne 192 Suillellus mendax (Simonini & Vizzini) svinjeliki goban gliva ne ne Vizzini, Simonini & Gelardi 2014 193 Suillus granulatus (L.) Roussel 1796 ovčarska lupljivka gliva ne ne 194 Tapinella atrotomentosa (Batsch) Šutara žametni podvihanec gliva ne ne 1992 195 Thelephora palmata (Scop.) Fr. 1821 grmičasta roža gliva ne ne 196 Thelephora terrestris Ehrh. 1793 pozemska roža gliva ne ne 197 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. 1838 grbasta ploskocevka gliva ne ne 198 Trametes hirsuta (Wulfen) Lloyd 1924 kosmata gliva ne ne ploskocevka 199 Trametes pubescens (Schumach.) Pilát 1939 puhasta gliva ne ne ploskocevka 200 Trametes versicolor (L.) Lloyd 1921 pisana ploskocevka gliva ne ne 201 Tremella mesenterica Retz. 1769 rumena drhtavka gliva ne ne 54 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Zap. št. Strokovno ime Slovensko ime Tip organizma Rdeči seznam Uredba 202 Trichaptum abietinum (Pers. ex J.F. Gmel.) jelkova apnenka gliva ne ne Ryvarden 1972 203 Trichaptum biforme (Fr.) Ryvarden 1972 papirasta apnenka gliva ne ne 204 Tricholomopsis decora (Fr.) Singer 1939 lična trhlenka gliva ne ne 205 Tubifera ferruginosa (Batsch) J.F. Gmel. oranžna ikrovka prava sluzavka ne ne 1791 206 Typhula uncialis (Grev.) Berthier 1976 zelnata betičevka gliva ne ne 207 Xerocomellus chrysenteron (Bull.) Šutara rdečebetni polstenec gliva ne ne 2008 208 Xeromphalina campanella (Batsch) Kühner pomladna zvončnica gliva ne ne & Maire 1934 209 Xylaria hypoxylon (L.) Grev. 1824 vitka lesenjača gliva ne ne 210 Xylaria longipes Nitschke 1867 dolgobetna gliva ne ne lesenjača 211 Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. 1824 kopučasta lesenjača gliva ne ne 212 Xylodon sambuci (Pers.) Ţura, Zmitr., bezgova zobnica gliva ne ne Wasser & Spirin 2011 Preglednica 3. Pomembnejše najdbe vrst gliv, ki pomembno dopolnjujejo podatke o razširjenosti teh vrst v Sloveniji. . 1. podatek za Slovenijo 2. podatek za Slovenijo 3. podatek za Slovenijo 4. podatek za Slovenijo Entoloma jahnii Wölfel & Calyptella campanula Psathyrella tephrophylla Resupinatus applicatus Winterh. 1993 (trhlolesna (Nees) W.B. Cooke 1961 (Romagn.) Bon 1983 (Batsch) Gray 1821 ščitovka*) (zvončasta cevkarka) (sivolistna črnivka) (priležni hrbtiščar) Typhula uncialis (Grev.) Coprinopsis bellula (Uljé) Scutellinia nigrohirtula Berthier 1976 (zelnata P. Roux & Eyssart. 2011 (Svrček) Le Gal 1964 betičevka) (lepa tintovka) (črnodlakasta ščetinka*) Peziza paludicola (Boud.) Stemonitopsis typhina Cribraria cancellata Sacc. & Traverso 1911 (F.H. Wigg.) Nann.- (Batsch) Nann.-Bremek. (močvirna skledica*) Bremek. 1975 (žametna 1975 (izbrisana sitka*) nitkarka*) Suillellus mendax Stemonitis nigrescens (Simonini & Vizzini) Rex 1891 (črna nitkarica) Vizzini, Simonini & Gelardi 2014 (svinjeliki goban*) Amanita coryli Neville & Poumarat 2009 (leskin lupinar*) Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 55 ZAKLJUČEK Širša okolica Ivančne Gorice, ki se nahaja tako blizu Ljubljane, je prepoznavna po z gobami vrstno zelo pestrih gozdovih. Tukaj so ohranjeni nekateri svojevrstni gozdni sestoji, ki jih drugje po Sloveniji ne srečamo. Ta del dolenjskih gozdov lahko označimo kot zakladnico biotske pestrosti in kot tako, vredno višje stopnje zavarovanja najvrednejših delov narave. Navkljub dejstvu, da so mnogi pionirji gobarjenja in poznavanja gob največ delovali prav na Dolenjskem, delimo pobudo po aktivnejšem pristopu k sistematičnemu popisovanju tukajšnje mikobiote. Mladim polagam na srce, da je raziskovalni svet mikologije tako širok, da ste lahko povsem gotovi, da bo vselej na voljo sveža snov za nove izzive in vselej prisotna želja po napredovanju, tako osebno kot tudi strokovno. Spoznajte ta čarobni svet gliv. Slika 1. Udeleženci skupine za glive v gozdnem rezervatu Jazbine. Od leve proti desni: Lucija Fon Mervič, Rudi Kraševec in Laura Nowak (foto: Luka Šparl). 56 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PAJKE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Žan KURALT Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana e-naslov: zan.kuralt@gmail.com Abstract. REPORT OF ARANEOLOGICAL GROUP – During the Biology Students Research Camp “RTŠB 2019”, we studied the spider fauna of the surroundings of Ivančna Gorica. Spiders were collected from 30 localities. 89 species from 23 families were caught and identified. Gathered data provide an important contribution to the knowledge about spider fauna of the region. UVOD Raziskovalni tabor študentov biologije 2019 je potekal v okolici Ivančne Gorice in ker pajki živijo praktično povsod, je na taboru - kakopak - delovala tudi skupina za pajke v tako rekoč tradicionalni zasedbi (vedno bolj) izkušenih pajkarjev. Pri vzorčenju smo se osredotočili predvsem na gozdne habitate, obrežno vegetacijo in vhodne dele jam, če pa smo med vožnjo po terenu slučajno naleteli na lep nepokošen travnik, smo se z največjim veseljem oboroženi z lovilnimi vrečami zapodili nanj. Ko smo tik pred dehidracijo, opeklinami druge stopnje in sončarico še pravočasno pobegnili s travnika, so nam prav prišle insajderske informacije domorodne udeleženke o čudovitem kopališču v Stavči vasi (45,818554, 14,956489), kjer smo lahko ohladili telesca in polni energije nato zasedli vsak svojo lupo v delovni sobi številka 3. Določanje se je kot običajno zavleklo pozno v noč, tako da smo z družabnim delom tabora običajno začeli šele tam nekje okrog polnoči (plusminus 2 uri), ko je tri četrt udeležencev že sladko sanjalo – to je verjetno tudi botrovalo temu, da smo postali znani kot asocialni deloholiki. Iz zapisanega je razvidno, da je bilo delo skupine skrajno resno in kot boste lahko prebrali, tudi zelo uspešno. Zato naj vas ravnokar prebrani prosti spis ne zavede in le pogumno nadaljujte z branjem. METODE Zbrali smo pajke s 30 mest. Vzorčili smo v različnih tipih gozda, na termofilnih travnikih, obrežni vegetaciji in prodiščih ter na različnih nadmorskih višinah (od 200 do 640 m n.m). Nekaj pajkov nam je dobrodušno prinesla tudi skupina za kačje pastirje, hvala! Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 57 Pajke smo vzorčili s selektivnimi in neselektivnimi metodami. Selektivno smo jih nabirali z rokami, pincetami in lončki ali pa smo jih ujeli z ekshavstorjem. Neselektivno smo vzorčili z lovilno vrečo (tj. s “kečerjem”), uporabljali pa smo tudi sejalnik listne stelje in prirejeni motorni puhalnik listne stelje, ki mu pajkarji ljubkovalno pravimo kar Manca. S sejalnikom listno steljo s stresanjem presejemo skozi mrežo, ki zadrži večje delce stelje, v vrečast spodnji del sejalnika pa prepusti manjše delce in talne živali. Z Manco pa listno steljo, travnik ali obrežno vegetacijo preprosto posesamo. Podobno kot pri sejalniku, se v vrečo ujamejo manjši rastlinski delci in talne živali. V obeh primerih vsebino vreče stresemo na platno in ulovimo pajke. Ker so nekateri pajki nočno aktivni in jih je podnevi težko opaziti, smo vzorčili tudi ponoči. Izvedli smo nekaj nočnih terenov in Pajkarijado, ki je prav tako potekala v poznih večernih urah. Sliki 1 in 2. Vzorčenje pajkov (foto: Žan Kuralt). 58 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Sledilo je določanje vrst ujetih živali, pri čemer smo si pomagali s stereomikroskopi, določevalnim ključem s spleta Spiders of Europe (Nentwig in sod. 2016), s ključem v tiskani obliki Spiders of Britain and Northern Europe (Roberts 2001) ter spletno galerijo fotografije Les araignées de Belgique et de France (Oger 2016). Pajke smo najprej ločili na odrasle in juvenilne. Odrasle pajke smo določili do vrste z opazovanjem morfoloških značilnosti sekundarnih spolnih organov (pedipalpi in epigina). Juvenilni pajki teh struktur še nimajo razvitih, zato določanje do vrste ni bilo mogoče. Epigine, ki so bile skozi stereomikroskop nerazločne, smo izpreparirali in jih čez noč namakali v 15-% raztopini KOH. S tem postopkom odstranimo mehko tkivo, ostanejo pa dobro vidne hitinizirane strukture, ki so vrstno značilne. Primerke iste vrste z ene lokacije smo združili v fiole s 70-% etanolom in dodali etiketo s podatkom o vrsti, družini in številu ter spolu osebkov. Vsako fiolo smo opremili tudi z etiketo s podatki o mestu vzorčenja. Tradicionalna Pajkarijada je kot že omenjeno, potekala v poznih večernih urah, in sicer 25. 7. 2019. Gre za polurni teren s pridihom tekmovanja. Udeleženci pajkarske skupine in drugi zainteresirani imajo na voljo pol ure, da ulovijo čim več različnih pajkov, nato pa sledi določanje, ki nima časovne omejitve. Če se Pajkarijade udeleži »ne-pajkar«, ima pravico do pomoči pri določanju. Zmagovalec, ki mu pripada večna čast in slava, je tisti, ki ujame in določi največ različnih vrst pajkov. REZULTATI Na 30 mestih vzorčenja (Preglednica 2) smo skupno ulovili 833 pajkov (191 odraslih samic, 54 odraslih samcev, ostali so bili juvenilni in subadultni pajki). Do vrste smo določili odrasle pajke, ki so pripadali 89 vrstam iz 66 rodov in 23 družin (Preglednica 1). Preglednica 1. Seznam vrst pajkov določenih med RTŠB 2019. (oznake Mesta vzorčenja – podrobnosti v Preglednici 2; v oklepaju je navedeno število in spol ujetih osebkov; M – samec, F – samica) Družina Vrsta Mesta vzorčenja Agelenidae Agelena labyrinthica RTSB19-06 (1 F 1 M); RTSB19-13 (1 F); RTSB19-24 (1 F) Agelenidae Allagelena gracilens RTSB19-01 (1 M) Agelenidae Histopona torpida RTSB19-02 (2 F); RTSB19-10 (2 F); RTSB19-29 (1 F) Agelenidae Tegenaria silvestris RTSB19-03 (1 F); RTSB19-10 (1 F); RTSB19-15 (1 F); RTSB19-27 (1 F); RTSB19-29 (1 F) Amaurobidae Amaurobius jugorum RTSB19-02 (1 F); RTSB19-10 (1 F) Araneidae Araniella cucurbitina RTSB19-01 (1 F) Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 59 Družina Vrsta Mesta vzorčenja Araneidae Argiope bruennichi RTSB19-16 (1 M); RTSB19-26 (2 F 2 M) Araneidae Hypsosinga pygmaea RTSB19-06 (1 F) Araneidae Mangora acalypha RTSB19-06 (1 F); RTSB19-13 (1 F); RTSB19-24 (1 F); RTSB19-26 (4 F) Araneidae Nuctenea umbratica RTSB19-01 (5 F); RTSB19-08 (1 F); RTSB19-27 (1 F) Araneidae Synaema globosum RTSB19-06 (1 F); RTSB19-24 (1 F); RTSB19-26 (1 F) Cheiracanthiidae Cheiracanthium RTSB19-24 (2 F) punctorium Cybaeidae Cybaeus tetricus RTSB19-02 (1 F) Dictynidae Dictyna uncinata RTSB19-04 (1 F); RTSB19-10 (1 F); RTSB19-16 (1 F); RTSB19-14 (1 F) Dysderidae Dasumia canestrinii RTSB19-15 (1 M) Gnaphosidae Drassodes lapidosus RTSB19-03 (1 F) Gnaphosidae Zelotes latreillei RTSB19-24 (1 F) Linyphiidae Agyneta rurestris RTSB19-01 (1 M) Linyphiidae Centromerus RTSB19-19 (1 F) cavernarum Linyphiidae Centromerus RTSB19-09 (1 F) silvicola Linyphiidae Diplocephalus RTSB19-01 (1 F); RTSB19-05 (1 F); RTSB19-10 (1 F) crassilobus Linyphiidae Diplocephalus RTSB19-20 (1 F) cristatus Linyphiidae Diplocephalus RTSB19-16 (1 M) picinus Linyphiidae Diplostyla concolor RTSB19-19 (2 F) Linyphiidae Drapetisca socialis RTSB19-27 (2 F) Linyphiidae Erigone autumnalis RTSB19-16 (2 M) Linyphiidae Hylyphantes nigritus RTSB19-13 (3 F); RTSB19-24 (1 F) Linyphiidae Hypomma cornutum RTSB19-10 (1 F) Linyphiidae Linyphia triangularis RTSB19-20 (2 M); RTSB19-24 (1 M); RTSB19-24 (1 M); RTSB19-25 (1 M); RTSB19-25 (1 M) Linyphiidae Maso sundevalli RTSB19-06 (3 F) Linyphiidae Microneta viaria RTSB19-19 (1 F) Linyphiidae Neriene clathrata RTSB19-16 (1 F); RTSB19-24 (1 F) Linyphiidae Neriene emphana RTSB19-05 (1 F) Linyphiidae Neriene peltata RTSB19-07 (1 F) Linyphiidae Neriene radiata RTSB19-04 (1 F); RTSB19-06 (1 F); RTSB19-08 (1 F) Linyphiidae Obscuriphantes RTSB19-27 (1 F 1 M); RTSB19-27 (3 F) obscurus Linyphiidae Oedothorax agrestis RTSB19-08 (2 M) Linyphiidae Oedothorax agrestris RTSB19-10 (1 F 1 M) Linyphiidae Oedothorax apicatus RTSB19-05 (2 F 4 M) 60 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Družina Vrsta Mesta vzorčenja Linyphiidae Panamomops mengei RTSB19-09 (1 F) Linyphiidae Tenuiphantes flavipes RTSB19-01 (1 F); RTSB19-10 (1 F) Linyphiidae Tenuiphantes RTSB19-02 (1 F); RTSB19-07 (1 F); RTSB19-21 (1 M) tenebricola Linyphiidae Trichoncus affinis RTSB19-01 (1 F) Liocranidae Apostenus fuscus RTSB19-14 (2 F) Lycosidae Arctosa leopardus RTSB19-20 (1 F) Lycosidae Aulonia albimana RTSB19-04 (2 F) Lycosidae Hogna radiata RTSB19-01 (2 F 2 M); RTSB19-03 (1 M); RTSB19-12 (1 F) Lycosidae Pardosa amentata RTSB19-16 (1 F); RTSB19-18 (1 M) Lycosidae Pardosa hortensis RTSB19-03 (1 F) Lycosidae Pardosa lugubris RTSB19-01 (1 F); RTSB19-03 (1 F); RTSB19-04 (2 F); RTSB19-08 (2 F); RTSB19-10 (1 F) Lycosidae Pardosa proxima RTSB19-18 (1 F); RTSB19-18 (2 F 1 M) Lycosidae Piratula knorri RTSB19-20 (1 F) Miturgidae Zora nemoralis RTSB19-14 (1 F) Nesticidae Nesticus cellulanus RTSB19-10 (1 F); RTSB19-15 (1 F 1 M) Philodromidae Philodromus albidus RTSB19-13 (1 F) Philodromidae Philodromus RTSB19-03 (1 F) longipalpis Pholcidae Pholcus opilionides RTSB19-01 (1 F); RTSB19-03 (3 F); RTSB19-10 (1 F) Pholcidae Pholcus RTSB19-01 (2 F) phalangioides Pisauridae Pisaura mirabilis RTSB19-16 (1 F); RTSB19-26 (1 F) Salticidae Ballus chalybeius RTSB19-25 (1 F) Salticidae Euophrys frontalis RTSB19-20 (1 F) Salticidae Evarcha arcuata RTSB19-06 (3 F); RTSB19-13 (5 F 5 M); RTSB19-24 (9 F 4 M) Salticidae Evarcha falcata RTSB19-06 (1 M) Salticidae Heliophanus cupreus RTSB19-20 (2 F); RTSB19-26 (1 F) Salticidae Neon reticulatus RTSB19-14 (1 F); RTSB19-19 (1 F) Salticidae Philaeus chrysops RTSB19-03 (1 F) Sparassidae Micrommata RTSB19-13 (1 F) virescens Tetragnathidae Metellina mengei RTSB19-16 (1 F) Tetragnathidae Metellina merianae RTSB19-02 (2 F); RTSB19-15 (1 F); RTSB19-15 (1 F) Tetragnathidae Tetragnatha extensa RTSB19-11 (1 M) Tetragnathidae Tetragnatha montana RTSB19-13 (1 M) Tetragnathidae Tetragnatha nigrita RTSB19-24 (1 M) Theridiidae Crustulina guttata RTSB19-06 (1 M) Theridiidae Cryptachaea riparia RTSB19-01 (1 F) Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 61 Družina Vrsta Mesta vzorčenja Theridiidae Enoplognatha RTSB19-26 (2 F); RTSB19-28 (1 F) latimana Theridiidae Enoplognatha ovata RTSB19-02 (1 F); RTSB19-09 (1 F); RTSB19-13 (1 F); RTSB19-18 (2 F); RTSB19-20 (1 F); RTSB19-26 (1 F) Theridiidae Episinus maculipes RTSB19-14 (1 F) Theridiidae Episinus truncatus RTSB19-02 (1 F 1 M) Theridiidae Parasteatoda lunata RTSB19-18 (1 F); RTSB19-21 (2 F); RTSB19-27 (1 F) Theridiidae Parasteatoda RTSB19-03 (1 F); RTSB19-10 (1 M) simulans Theridiidae Parasteatoda RTSB19-01 (4 F 1 M); RTSB19-02 (1 F); RTSB19-03 (3 F tepidariorum 3 M); RTSB19-17 (1 F) Theridiidae Phylloneta impressa RTSB19-01 (2 F); RTSB19-26 (1 M) Theridiidae Platnickina tincta RTSB19-02 (1 F); RTSB19-25 (1 F) Theridiidae Steatoda bipunctata RTSB19-01 (1 F) Theridiidae Steatoda triangulosa RTSB19-01 (4 F); RTSB19-03 (1 F) Theridiosomatidae Theridiosoma RTSB19-02 (1 F) gemmosum Thomisidae Misumena vatia RTSB19-24 (1 F 2 M) Thomisidae Tmarus stellio RTSB19-03 (1 F) Zodariidae Zodarion rubidum RTSB19-01 (1 F) Preglednica 2. Seznam mest vzorčenja. ID Datum Lat (N°) Lon (E°) Toponim Tip habitata Leg mesta RTSB19-1 17. 7. 2019 45,945783 14,808229 OŠ Stična poslopje šole in pajkarji okolica RTSB19-2 17. 7. 2019 45,944553 14,811270 gozd ob igrišču mešan gozd pajkarji RTSB19-3 18. 7. 2019 45,961877 14,822368 Gradišče urejene naravne pajkarji površine RTSB19-4 18. 7. 2019 45,974256 14,797388 dolina Stiškega zaraščajoč pajkarji potoka kamnolom RTSB19-5 18. 7. 2019 45,9758 14,793535 Stiški potok obrežna pajkarji vegetacija RTSB19-6 18. 7. 2019 45,984443 14,780794 dolina Stiškega travnik pajkarji potoka RTSB19-7 18. 7. 2019 45,961329 14,823489 Gradišče mešan gozd pajkarji RTSB19-8 19. 7. 2019 45,75694 14,753538 Dolina Kosce gozd in gozdni pajkarji potok RTSB19-9 19. 7. 2019 45,933514 14,754857 Zavrtače mešan gozd pajkarji RTSB19- 19. 7. 2019 45,886715 14,768115 izvir Krke obrežna pajkarji 10 vegetacija in vhodni del jame 62 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 ID Datum Lat (N°) Lon (E°) Toponim Tip habitata Leg mesta RTSB19- 18. 7. 2019 46,031429 14,844243 Potok Brziček obrežna kačjepastirci 11 vegetacija RTSB19- 19. 7. 2019 45,994749 14,803975 potok Bukovica obrežna kačjepastirci 12 vegetacija ob cesti RTSB19- 20. 7. 2019 45,843767 14,801812 Kal gozdna jasa pajkarji 13 RTSB19- 20. 7. 2019 45,843056 14,803076 Kal mešan gozd pajkarji 14 RTSB19- 20. 7. 2019 45,889692 14,771102 izvir Krke vhodni del jame pajkarji 15 RTSB19- 20. 7. 2019 45,930785 14,671279 potok Dobravka mokrotni travnik pajkarji 16 RTSB19- 20. 7. 2019 45,912389 14,618396 Ribnik ob gozdu obrežna kačjepastirci 17 vegetacija RTSB19- 21. 7. 2019 45,948759 14,815633 Virski studenec mokrotni travnik pajkarji 18 in obrežna vegetacija RTSB19- 21. 7. 2019 45,971209 14,863431 Marija v Škali mešan gozd pajkarji 19 RTSB19- 21. 7. 2019 45,991996 14,830359 dolina Bukovica gozdna cesta in pajkarji 20 obrežna vegetacija RTSB19- 21. 7. 2019 45,818334 14,956656 kopališče ŠD obrežna pajkarji 21 Stavča vas vegetacija RTSB19- 21. 7. 2019 46,032317 14,843553 pritok Črnega obrežna kačjepastirci 22 potoka ob cesti vegetacija Litija-Bogenšperk RTSB19- 21. 7. 2019 46,040455 14,855902 Kostrevniški obrežna kačjepastirci 23 potok vegetacija RTSB19- 24. 7. 2019 45,822784 14,778036 Tisovec travnik pajkarji 24 RTSB19- 24. 7. 2019 45,808461 14,765528 Tisovec mešan gozd pajkarji 25 RTSB19- 24. 7. 2019 45,768868 14,886288 Hrib pri Hinjah travnik pajkarji 26 RTSB19- 25. 7. 2019 45,946279 14,813096 gozdna pot ob OŠ drevesna debla pajkarji 27 Stična RTSB19- 25. 7. 2019 45,946024 14,814602 gozdna pot ob OŠ mešan gozd pajkarji 28 Stična RTSB19- 25. 7. 2019 45,945356 14,815386 gozdna pot ob OŠ mešan gozd pajkarji 29 Stična RTSB19- 23. 7. 2019 46,031429 14,844243 ribnik ob cesti obrežna kačjepastirci 30 Litija-Bogenšperk vegetacija Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 63 RAZPRAVA V desetih dneh nam je uspelo ujeti in določiti 89 vrst pajkov, kar je manj od števila vrst, ki smo jih določili lansko leto na RTŠB-ju v Marezigah (118 vrst) in manjše tudi od števila vrst iz RTŠB-ja v Predosljah leta 2018 (116 vrst). Razloga za manjše število se verjetno skrivata v manjšem številu udeležencev (več rok več ujame – v Predosljah je npr. lovilo od 14 do 16 rok) in drugem tipu podnebja ter podlage, kot smo ga bili deležni v Marezigah. Kljub temu smo našli tudi dve vrsti, ki sta na portalu Spiders of Europe kategorizirane kot redko najdeni (Nentwig et al., 2016). To sta Cybaeus tetricus iz družine Cybaeidae in Panamomops mengei iz družine Linyphiidae. Na mestu vzorčenja 24 smo našli tudi rov predstavnika rodu Atypus (Atypidae), a pajka nam na žalost ni uspelo ujeti. Najpogostejše vrste, ki smo jih ujeli, so Tegenaria silvestris (Agelenidae), Mangora acalypha (Araneidae), Dictyna uncinata (Dictynidae), Linyphia triangularis (Linyphiidae), Pardosa lugubris (Lycosidae), Parasteatoda tepidariorum in Enoplognatha ovata (Theridiidae). 3. tradicionalne Pajkarijade se je udeležilo pet nadobudnežev (Teodora Vuković, Mark Plut, Primož Mihelič, Maja Ferle, Neža Pajek Arambašić). Skupno so ujeli 27 različnih taksonov. Zmaga je pripadla Neži, ki jih je zbrala šestnajst, sledi Maja s štirinajstimi, Primož z enajstimi, Teodora s šestimi in Mark s štirimi. Slika 3. Tekmovalci Pajkarijade 2019 (foto: Žan Kuralt). Večna čast in slava zmagovalki! Delo v skupini je bilo natančno, sistematično in vestno ter ga lahko ocenimo kot uspešno. Nove izkušnje in utrditev znanja o pajkih ter petju novih besedil priljubljene izvajalke nam bodo zagotovo prišle prav tudi v prihodnje. 64 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 ZAHVALA Vsem cimrom (jamarji, kačjepastirci, glivarji) iz delovne sobe se zahvaljujemo za potrpežljivost, strpnost, piškote in dobro muziko. VIRI Nentwig W., Blick T., Gloor D., Hänggi A., Kropf C., 2016. Spiders of Europe [WWW Document]. Oger P., 2016. Les araignées de Belgique et de France [WWW Document]. URL http://arachno.piwigo.com/ Roberts M. J., 2001. Spiders of Britain & Northern Europe. HarperCollins Publishers. Slika 4. Skupinska fotografija. Od leve proti desni: Primož Mihelič, Neža Pajek Arambašić, Žan Kuralt in Maja Ferle (foto: Žan Kuralt). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 65 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PODZEMNO ŽIVALSTVO NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Ester PREMATE Puhova ulica 9, SI-1000 Ljubljana e-naslov: ester.premate@gmail.com Abstract: REPORT OF GROUP FOR SUBTERRANEAN FAUNA – Biology Students Research Camp, an annual camp organized by the Biology Students’ Society of Slovenia, took place between 17th and 27th July 2019 in Ivančna Gorica. We visited 13 caves and sampled terrestrial and aquatic cave-adapted organisms (troglobionts). We examined cave walls, floors, water bodies and other microhabitats. Besides regular field work in caves, we also monitored the occurrence and behaviour of the olm ( Proteus anguinus) in a karst spring. UVOD Raziskovalni tabor študentov biologije 2019 je potekal v Ivančni Gorici med 17. in 27. julijem. Precejšen del Dolenjske je območje kraškega značaja z več tisoč registriranimi jamami, ki pripada Dinarskemu gorstvu. Območje jugozahodne Slovenije zaznamuje visoka biotska pestrost podzemnih živali, med katerimi so mnoge endemiti, poleg tega pa predstavlja tudi pomembno območje razširjenosti največje jamske živali na svetu, proteusa (Hudoklin in Aljančič 2017). Virski studenec v vasi Vir pri Stični se v literaturi navaja kot najdišče proteusa, od koder je vrsta opisana, na JZ države pa je prisoten tudi v podzemnih vodah v porečju reke Krke in Temenice ter v Beli krajini. Zaradi lokacije tabora se nam je ponudila odlična priložnost za pridobivanje podatkov o prisotnosti in vedenju proteusa v kraškem izviru, Virskem studencu. Svoje terensko delo smo z vključitvijo opazovanja proteusov razdelili na dva dela. Prvi, »dnevni« del, je obsegal obisk vodoravnih dolenjskih jam in izvirov. Drugi, »nočni« del, ki smo ga kombinirali s skupino za dvoživke, pa je zajemal nočno opazovanje proteusov v Virskem studencu. Člani skupine, ki se s podzemnimi živalmi še niso srečali, so med taborom v glavnem spoznali posebnosti jamskega okolja, različne vodne in kopenske habitate ter metode, ki jih uporabljamo pri vzorčenju v jamah. Tisti, ki so v skupini sodelovali že večkrat, pa so skušali samostojno prepoznati določene taksone podzemnih živali, urediti nabran material in izpolniti popisne liste. Cilji naše skupine na taboru so bili 66 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 (1) vzorčiti živali v jamah, kjer podatkov o živalstvu še ni ali pa so skopi, (2) ciljno nabrati določene taksone za potrebe fotografiranja, (3) zbrati čim več podatkov o pojavljanju proteusov v kraškem izviru in njihovem vedenju, (4) obiskati in si ogledati stanje bližnjih izvirov, v katerih naj bi v preteklosti opazili proteuse. Skupno smo zabeležili obisk 13 jam in šest izvirov. Slika 1. Skupina za podzemno favno po obisku jame Poltarice. Od leve proti desni: Eva, Anja, Ester, Tjaša, Bruno in Emina (foto: Teo Delić). MATERIALI IN METODE 2.1 Obisk jam in izvirov V času tabora smo obiskali 13 pretežno vodoravnih jam in pregledali šest izvirov. Pri izbiri jam smo si pomagali z e-Katastrom jam (eKataster jam 2019), kjer smo pridobili podatke, kot so lega, dolžina in globina, in z bazo podatkov o podzemnem živalstvu (SubBioDB 2019), kjer smo pregledali, kateri taksoni so iz posamezne lokacije že poznani. Pri iskanju vhodov v jame smo si pomagali z GPS napravo, s prijaznimi domačini, ali pa se skušali zanesti na lasten spomin. Pred vsako jamo smo, ne glede na točnost koordinat vhoda, še enkrat vzeli nove, ki so zbrane v Preglednici 1. Poleg jam smo pregledali še šest izvirov v bližini tabora, ki so povezani s Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 67 pojavljanjem proteusov (Hudoklin in Aljančič 2017). Koordinate izvirov so podane v Preglednici 2. Za obisk jam smo potrebovali čelado z lučjo, rezervno luč, škornje, rokavice, podoblačila, kombinezon in transportne vreče za prenašanje opreme. Obvezen del opreme so bili tudi fotoaparat, terenska beležka in svinčnik. Slika 2. Zemljevid obiskanih jam in izvirov. Preglednica 1. Obiskane jame v času Raziskovalnega tabora študentov biologije 2019. (KŠ - katastrska številka jame; koordinate so podane v WGS-84 koordinatnem sistemu. Zap. št. – št. na Sliki 2 ;*popravljena lega jame glede na stanje v e-Katastru jam 2019) Zap. Ime jame KŠ Najbližji kraj Lat. (°N) Long. (°E) Datum obiska št. 1 Velika jama nad 104 Odrga 45,89969 15,00685 18. 7. in Trebnjem* 25. 7. 2019 2 Rojska jama 2* 4002 Mačkovec 45,95233 14,96988 18. 7. 2019 3 Pekel pri Kopanju 1868 Velika Račna 45,90710 14,69748 19. 7. 2019 4 Dolnja vodena jama 446 Višnje 45,79751 14,83411 20. 7. 2019 5 Antonkov skedenj 448 Višnje 45,79759 14,83365 20. 7. 2019 6 Rivčja jama 110 Male Rebrce 45,85604 14,87005 20. 7., 21. 7. in 23. 7. 2019 68 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Zap. Ime jame KŠ Najbližji kraj Lat. (°N) Long. (°E) Datum obiska št. 7 Rupa na Brodu 2881 Novo Mesto 45,78936 15,14522 23. 7. 2019 8 Jama Poltarica 8181 Gradiček 45,88712 14,76713 24. 7. 2019 9 Jama pod gradom 575 Prečna 45,81841 15,09978 24. 7. 2019 Luknja 10 Dihalnik Šice 10861 Stavča vas 45,81008 14,94296 24. 7. 2019 11 Jama Jezero pod 5239 Vrhpeč 45,87996 15,06217 25. 7. 2019 Zijalom 12 Zgornja Jurčkova 7038 Poljane pri 45,99384 14,91615 26. 7. 2019 jama Primskovem 13 Jama v Poljanah 1183 Poljane pri 45,99402 14,91576 26. 7. 2019 Primskovem Preglednica 2. Obiskani izviri v času Raziskovalnega tabora študentov biologije 2019. (Koordinate so podane v WGS-84 koordinatnem sistemu. Črke se ujemajo z oznakami na zemljevidu) Ime izvira Najbližji kraj Lat. (°N) Long. Datum obiska (°E) A Izvir pri Zgornji Dragi Zgornja Draga 45,93947 14,77135 18. 7. 2019 B Beletinov studenec Mekinje nad Stično 45,96627 14,80985 19. 7. 2019 C Na rebri Mekinje nad Stično 45,96738 14,80962 19. 7. 2019 D Rupe Stična 45,94855 14,79384 19. 7. 2019 E Izvir pri Šentpavlu Šentpavel na Dolenjskem 45,95882 14,85837 19. 7. 2019 F Virski studenec Vir pri Stični 45,94872 14,81544 Vsak dan tabora 2.2 Metode vzorčenja v jamah in izvirih V jamah smo makroskopsko pregledovali stene, tla, luže in druge vodne habitate, posebno pozornost pa smo namenili tudi pregledu okolice kadavrov (v glavnem netopirskih), iztrebkov in lesenih ostankov na kopnem, ob katerih je možnost najdbe nekaterih jamskih živali večja. Kopenske živali smo vzorčili s pomočjo mehkih pincet, s katerimi živali ne poškodujemo. V Veliki jami nad Trebnjem smo prvi terenski dan tabora postavili kopenske živolovne pasti, ki smo jih pobrali po enem tednu. Za vabo smo uporabili mešanico sardin in sira, ki smo jo dali v »viale« in odprtino pokrili z gazo. V tla, kjer je bil substrat primeren, smo z vrtno lopatko izkopali luknjo za plastičen lonček, v katerega smo dali še nekaj blata in vabo. Ob pasteh smo pustili oznake in jih pokrili z večjimi kamni. Pri nabiranju majhnih živali v plitvih lužah smo si pomagali z mehkimi pincetami in kapalko, večje živali pa smo pobrali z manjšo akvarijsko mrežo ali s »turkey basterjem«. Pri vzorčenju globljih luž, jezerc in potokov smo uporabili vodno mrežo, Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 69 s katero smo nabrali vzorec in ga nato pregledali v banjici. V Rivčji jami smo v sifonu namestili tri vodne vrše. Za vabo smo uporabili pasje brikete, ki smo jih zavili v gazo in zavezali z elastiko. Vabe smo pustili v pollitrskih plastenkah, ki smo jih s pomočjo vrvice spustili v sifon na globine od dva do štirih metrov. Vrše smo pregledali po enem in po štirih dneh. Na izvirih smo za vzorčenje uporabili vodno mrežo in vzorec pregledali v banjicah. Živali smo na terenu shranili v 70-% etanol, še isti dan pa smo jih zvečer ob pregledu materiala preložili v 96-% etanol. Nekatere živali smo iz jam vzeli žive za potrebe kasnejšega fotografiranja v Ljubljani. Po vsakem obisku jame smo izpolnili popisni list Skupine za speleobiologijo (SubBioLab, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani). Ob večerih smo v taboru živali pregledali pod lupo in material ustrezno etiketirali. Natančnejši pregled vzorcev smo opravili na Oddelku za biologijo v Ljubljani. Ves material in popisni listi so bili predani v zbirko Skupine za speleobiologijo. Slika 3. Pregled vodnih vzorcev iz izvira pri Šentpavlu ali: Tudi mi smo kdaj na soncu! (foto: Ester Premate) 70 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 2.3 Opazovanje proteusov v Virskem studencu Pojavljanje in vedenje proteusov v izviru smo spremljali vsako noč tabora. Prvih pet noči smo živali opazovali le direktno, med našo prisotnostjo ob izviru. Neposredna opazovanja smo izvedli ob sončnem zahodu, sredi noči in ob sončnem vzhodu. Pri tem smo uporabljali rdeče luči, na katere se živali v primerjavi z belimi počasneje odzovejo. Izvir smo osvetlili vsakih deset minut in na popisne liste označili položaj in število živali, ki so se pojavile zunaj. V štirih nočeh smo naša neposredna opazovanja dopolnili z IR kamerami. Prvo, »testno« noč, smo namestili le eno kamero, naslednje tri noči pa dve. Kameri sta izvir posneli vsako minuto in na ta način smo lahko pridobili veliko več podatkov o pojavljanju in vedenju proteusov, kot le z neposrednim opazovanjem. V povprečju smo ob izviru preživeli 2–3 ure na noč, kamere pa so bile postavljene 7–8 ur na noč. S kombinacijo neposrednega opazovanja in posnetkov smo ugotovili, kdaj se živali prvič pojavijo in kdaj zadnjič »izginejo« ter katere koridorje med površjem in podzemljem uporabljajo. Posnetki so nam omogočili še izračun trajanja aktivnosti, prehojeno pot ter hitrost gibanja proteusov. REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1 Rezultati vzorčenja v jamah Med vzorčenjem v jamah smo zabeležili najmanj 20 različnih taksonov pravih jamskih živali – troglobiontov. V to število niso vključene tiste taksonomske skupine, ki so zahtevnejše za podrobnejšo določitev, kot so na primer skakači (Collembola, vzorčili smo predvsem predstavnike družine Tomoceridae), dvorepke (Diplura), strige (Chilopoda) in ceponožci (Copepoda). Kot najpogosteje zabeležene taksone troglofilov velja omeniti različne vrste pajkov (npr. Nesticus sp., Meta sp.) in suhih južin (Opiliones), pršic (Acari), metuljev (npr. Triphosa sp.), kobilic ( Troglophilus sp.) in kratkokrilcev (Staphylinidae). Preglednica 3. Seznam najdenih taksonov troglobiontov. Takson Družina Red Dendrocoelum sp . Dendrocoelidae Tricladida Marifugia cavatica Serpulidae Sabellida Zospeum sp. Ellobiidae Ellobiida Brachydesmus sp . Polydesmidae Polydesmida Neobisium sp. Neobisiidae Pseudoscorpiones Eukoenenia sp. Eukoeneniidae Palpigradi Typhlotrechus bilimeki Carabidae Coleoptera Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 71 Takson Družina Red Trechinae – larva Carabidae Coleoptera Bathyscimorphus sp. Leiodidae Coleoptera Pselaphinae (cf. Machaerites sp.) Staphylinidae Coleoptera Titanethes sp. Trichoniscidae Isopoda Monolistra sp. Sphaeromatidae Isopoda Proasellus sp. Asellidae Isopoda Niphargus sp. 1 Niphargidae Amphipoda Niphargus sp. 2 Niphargidae Amphipoda Niphargus subtypicus Niphargidae Amphipoda Niphargus pachytelson Niphargidae Amphipoda Niphargus stenopus Niphargidae Amphipoda Troglocaris sp . Atyidae Decapoda Proteus anguinus Proteidae Urodela V Veliki jami nad Trebnjem, kjer smo postavili kopenske pasti, so se vanje ujele predvsem različne vrste hroščev, skakači, kobilice in pršice. Žal v pasti nismo privabili nobene vrste, ki je ne bi že tako ali tako popisali med pregledom jame. V Rivčji jami so se v vrše ujeli le ceponožci in vrtinčarji, čeprav bi pričakovali tudi večje vodne nevretenčarje. Kljub temu smo bili z jamo zadovoljni, saj smo ob prvem obisku v sifonu opazili enega proteusa, s čimer smo na zemljevid razširjenosti vrste dodali novo nahajališče. Dobra polovica jam, ki smo jih obiskali, je bila precej kratkih (<80 m dolžine), kar verjetno botruje nizkemu številu opaženih troglobiontov. Pri Jami Jezero pod Zijalom smo lahko zaradi visoke vode vzorčili le na vhodu v jamo, v Peklu pri Kopanju pa smo se kmalu ustavili zaradi nabranega materiala, ki ga je voda prinesla s seboj. Večje jame na Dolenjskem oziroma v bližini tabora so sicer večinoma že dobro biološko raziskane ali pa zahtevajo znanje vrvne tehnike. Za sedem obiskanih jam podatkov o živalstvu v bazi (SubBioDB 2019) pred našim obiskom ni bilo. Glede na bazo smo verjetno prvič popisali živali v Antonkovem skednju, Dolnji vodeni jami, Rojski jami 2, Peklu pri Kopanju, Zgornji Jurčkovi jami in Jami v Poljanah, pa tudi v Jami Jezero pod Zijalom, čeprav smo vzorčili le na vhodu. 3.2 Rezultati opazovanja proteusov v Virskem studencu Najvišje število živali, ki smo jih hkrati opazili na površju ali ob izhodu iz izvira, je bilo štiri. Več živali na površju smo po pričakovanjih videli s pomočjo kamer – te so nam namreč omogočile, da smo izvir spremljali celo noč, medtem ko med našo nekajurno prisotnostjo ob izviru verjetno nismo mogli zabeležiti vseh živali, ki so se v posamezni noči pojavile zunaj. 72 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Preglednica 4. Število opaženih proteusov v izviru po nočeh opazovanja. (Dir = neposredno opazovanje izvira, Komb = kombinacija podatkov iz kamere in neposrednega opazovanja. *Vključuje živali, ki smo jih videli v izviru, a se niso pojavile zunaj) Noč Število opaženih proteusov Na površju Skupno * 1 1 2 2 0 2 r i 3 0 1 D 4 2 2 5 2 4 6 3 3 7 3 3 mb Ko 8 3 3 9 1 1 Dir 10 0 2 Za izhod na površje so proteusi uporabljali najmanj tri poti. Poleg glavnega izvira so se pojavljali še izpod dveh večjih kamnov v bližini. Čas njihovega pojavljanja po sončnem zahodu je bil zelo variabilen, čas izginotja v izvir pa precej bolj enoten (Slika 4). Na grafu so prikazani le zanesljivi podatki iz kamer in našega neposrednega opazovanja. Zanimivo se nam je zdelo, da so se pojavljali skozi celo noč in se v podzemlje skrili šele, ko je bilo zunaj že precej svetlo (od približno 4.50 dalje smo jih lahko preprosto spremljali brez luči). Večinoma so se zadrževali v bližini izhodov na površje, le redko so se oddaljili toliko, da jih s kamerami nismo več zajeli (>2 m stran od izhoda). Iz posnetkov kamer smo ugotovili, da so bili proteusi zunaj aktivni do pet ur na noč. Pot, ki so jo prehodili, se je zelo razlikovala in bila sorazmerna s časom, ki so ga preživeli na površju. V povprečju so prehodili pot, dolgo 58 ± 33 telesnih dolžin, kar pomeni med 8,7 in 14,5 m, če privzamemo, da je dolžina živali navadno med 15 in 25 cm. Tudi najvišja hitrost, ki so jo dosegli, je bila zelo variabilna, medtem ko so si bili v povprečni hitrosti premikanja zelo podobni (v povprečju 0,33 ± 0,05 telesnih dolžin/min ali 5,0–8,3 cm/min). Kot zanimiv podatek lahko izpostavimo najnižjo hitrost, ki pri nobeni živali ni bila 0, kar pomeni, da so se med prisotnostjo na površju stalno premikali. Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 73 Slika 4. Graf pojavljanja in izginjanja proteusov s površja. (Predstavljeni so le zanesljivi podatki, pridobljeni z neposrednim opazovanjem in s posnetkov IR kamer) Seveda gre pri izračunih aktivnosti, poti in hitrosti za grobe ocene. Med spremljanjem živali s kamerami smo se soočali tudi z nekaj tehničnimi težavami, kot je bilo nedelovanje kamere, zarošen objektiv in podobno. Kljub temu smo prispevali nekaj novih podatkov o pojavljanju in vedenju proteusov na sicer že dolgo znani lokaciji. Ugotovili smo, da lahko proteuse učinkovito spremljamo z zelo dostopno opremo in da se da posnetke analizirati kljub slabemu kontrastu in majhnosti živali. To, da smo še vedno vsako noč trikrat obiskali izvir, neposredno opazovali živali in beležili njihov položaj na popisne liste ne glede na snemanje s kamerami, se je izkazalo za zelo dobrodošlo. Zabeležke so nam bile namreč v veliko pomoč pri iskanju živali na posnetkih, saj smo na ta način vedeli, koliko (in kje) jih mora biti vidnih na posameznem posnetku ob določeni uri. S tem smo jih lažje »našli« in označili za potrebe analize gibanja. 3.3 Rezultati vzorčenja izvirov in njihovo stanje Med taborom smo obiskali šest izvirov, za katere obstajajo zgodovinski ali recentni podatki o pojavljanju proteusa ob visokih vodah, ali pa jih je zaradi bližine Vira pri Stični smiselno preveriti. Dva sta bila v času tabora suha. Za izvir z imenom »Na rebri« smo že prej slišali, da je suh, domačinka pa nam je povedala, da vode ni bilo že več kot dvajset let. Zelo neizrazit izvir so bile Rupe, pri katerih se je vodo slutilo le zaradi vlažne trave. Vzorčenje živali pod visoko travo ni bilo možno. V Virskem studencu smo opazovali proteuse in jih nismo želeli vznemirjati z vzorčenjem nevretenčarjev z vodno mrežico. V izviru Beletinov studenec, ki se 74 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 nahaja na dnu hriba, na katerem leži nekdanji izvir Na rebri ter v dveh od Stične nekoliko bolj oddaljenih izvirih (Izvir v Zgornji Dragi in Izvir pri Šentpavlu) pa smo z vzorčenjem z mrežico ugotovili prisotnost podzemnih rakov iz rodu Niphargus. ZAKLJUČEK Kot vedno si največjo zahvalo za prizadevnost in voljo do terenskega dela zaslužijo udeleženci skupine: Eva, Tjaša, Anja, Emina in Bruno. Prvim trem omenjenim dekletom, Žanu Kuraltu, Roku Kostanjšku, Živi Hanc s skupino za dvoživke in delu netopirske skupine se iskreno zahvaljujem za pomoč pri terenskem delu ob nemogočih nočnih urah. Hvala tudi Petru Trontlju za nasvete glede opazovanja proteusov, Žigi Fišerju za analizo posnetkov, Rudiju Kraševcu za kamero, Teu Deliću za družbo na terenu in Gregorju Bračku za pripravo vse potrebne opreme za vzorčenje. Hvala Leopoldu Bregarju (JK Krka) za možnost obiska Jame Poltarice. Danes ne znam pojasniti, kako nam je uspelo tako uspešno kombinirati »normalno« dnevno terensko delo in ostajati pokonci še ponoči. Punce so ob večerih še neumorno sortirale nabran material in pisale etikete. Relativno intenzivnemu delu navkljub smo si čez dan še vedno lahko vzeli čas za osvežitev v Krki, obilne terenske malice in basanje z robidami med potjo do jam. Sem in tja smo se družno nasmejali tudi spodrsljajem in nepredvidenim kópanjem v jamah. Morda je moja ljubezen do (podzemnih) vodnih habitatov nalezljiva. Čeprav smo zaradi terenov nekajkrat zamudili nočno taborsko življenje in bili povečini na koncu že precej utrujeni, mi bo ravno ta tabor ostal v spominu kot eden izmed ljubših. Slika 5. Intenziven terenski program zahteva časovno učinkovitost. Med obiskom jame se lahko že pripraviš na pranje opreme in kopanje v Krki (foto: Tjaša Trajbarič). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 75 VIRI eKataster jam, 2019. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. https://www.katasterjam.si/ Hudoklin A. G., Aljančič, 2017. Pregled razširjenosti človeške ribice ter njenega odkrivanja na nizkem dolenjskem krasu. Dolenjski kras, 7: 212–227. SubBio Database, 2019. Baza o podzemnem živalstvu, Skupina za speleobiologijo, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. [stanje julij 2019] Slika 6. Še ena (skoraj) skupinska (foto: Ester Premate). 76 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 POROČILO O DELU SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Damjan VINKO Slovensko odonatološko društvo, Verovškova 56, SI-1000 Ljubljana e-naslov: damjan.vinko@gmail.com Abstract. REPORT OF ODONATA RESEARCH GROUP – During Biology Students Research Camp 2019 Ivančna Gorica 42 dragonfly species are reported from 110 sites. 12 recorded species are included on Slovene Red Data List, 3 are protected in the country and 2 are listed on Annexes of Habitat directive. In general, area around Ivančna Gorica was in the past less explored considering dragonfly fauna, therefore our results represent significant improvement of knowledge about local biodiversity. Among others, for Lestes sponsa, Aeshna grandis, Anax parthenope and Sympetrum meridionale as new species for investigated area, and records of L. barbarus, Erythromma lindenii, E. najas, Aeshna affinis, A. isoceles, Gomphus vulgatissimus, Ophiogomphus cecilia, Cordulegaster spp., Somatochlora flavomaculata and Libellula fulva which are all rare and/or threatened in Slovenia. Many investigated sites where checked for dragonflies for the first time. There are 47 dragonfly species now known for this area in Central Slovenia. UVOD Kačje pastirje zaradi njihove občutljivosti na kakovost habitata, amfibijskega življenja in razmeroma preproste določitve čedalje pogosteje uporabljamo kot bioindikatorje vodnih ekosistemov, za ocenjevanje okoljskih sprememb in stanja habitata, in tudi biotske raznovrstnosti nasploh. Hkrati so tudi uporabni kot model za oceno potencialnih sprememb v okolju. Poleg tega so kačji pastirji znotraj žuželk še čedalje bolj priljubljeni tudi med laično javnostjo. Javnost jim je v splošnem naklonjena in njihovo varovanje tudi podpira. Zaradi omenjenega kačje pastirje Kalkman in sod. (2010) predlagajo za ambasadorje varstva sladkovodnih habitatov. Z njimi lahko tako strokovno kot laično javnost posredno ozaveščamo o problematiki varovanja sladkovodnih habitatov ter preko njih posredno ohranjamo habitate same in vrste, živeče v njih. Znanih je slabih šest tisoč vrst kačjih pastirjev, večina njih živi v tropih. V Evropi se pojavlja 143 vrst (Boudot in Kalkman 2015), od teh pa kar 72 tudi v Sloveniji. Približno vsaka šesta vrsta kačjega pastirja je v Evropi ogrožena (Kalkman in sod. 2010), v Sloveniji je 39 vrst uvrščenih na Rdeči seznam kačjih pastirjev (Uradni list RS Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 77 82/2002), 24 je zavarovanih (Uradni list RS 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007), sedem pa je vključenih tudi na priloge Direktive o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS), a vendar kljub pravnim zahtevam v Sloveniji monitoringa za kačje pastirje Republika Slovenija še ni vzpostavila. Tudi zaradi tega raziskovalni tabori študentov biologije krepko prispevajo k poznavanju favne kačjih pastirjev Slovenije. Delovanje naše skupine, ki je na taboru preučevala kačje pastirje v vseh stadijih (od ličink do odraslih), se je osredotočilo na širše območje Ivančne Gorice, ki je na zahodu mejilo na cesto Škofljica–Velike Lašče, na vzhodu do potoka Temenica do »dolenjske« železnice, na jugu do Muljave (z eno izjemo popisa reke Krke blizu Dvora), na severu pa smo terenili še ob reki Savi. Kačji pastirji ožjega območja okoli Ivančne Gorice so bili sicer v preteklosti slabo raziskani, podobno bi lahko z izjemo Save in Radenskega polja sicer trdili tudi za preostale dele nam izbranega območja (Kiauta 1961, Geister in Sovinc 1992, Pirnat 1998, Bedjanič 2005, 2008, 2010; Šalamun in Kotarac 2006, BioPortal.si 2019). Na območju je bilo v preteklosti popisanih 43 vrst kačjih pastirjev. Cilj skupine je bil popisati čim več vod na raziskovanem območju in udeležence skupine spoznati s pestro biologijo te živalske skupine. Pri tem smo dali prednost vodam bližnje bazni osnovni šoli in tem, ki v preteklosti še niso bile popisane. METODE Odonatološka skupina je s terenskim delom začela v dopoldanskih urah, začuda tokrat ne med zadnjimi na taboru, in ga zaključevala pozno popoldne. Pri delu smo uporabili tradicionalne raziskovalne metode. Odrasle osebke smo lovili z entomološkimi mrežami (metuljnicami), jih s pomočjo literature in lastnega znanja določili že kar na terenu ter jih nato po določitvi nepoškodovane izpustili na mestu ujetja. Nekatere odrasle osebke smo lahko določili že brez ujetja, tudi s pomočjo daljnogleda. V terensko beležko smo si zapisali približno kako številčni so bili osebki posamezne vrste, kakšnega spola so bili in ali smo opazili tudi koleslje (kopule) ter samice, ki so odlagale jajca. Zapisali smo tudi koliko primerkov je bilo sveže preobraženih. Ličinke smo (a ne v vseh vodah) vzorčili z vodno mrežo in tiste, ki jih ni bilo mogoče določiti na terenu, fiksirali v alkoholu. S pomočjo določevalnih ključev smo jih ob večerih, in po koncu tabora, določali s stereo lupami. Pri terenskem delu smo bili pozorni tudi na leve, ki smo jih določali enako kot ličinke. Spodbujali pa smo še druge skupine k prispevanju podatkov o kačjih pastirjih, pri čemer so bili z bero nabranih levov najučinkovitejši v skupini za netopirje. Nekaj podatkov so nam preko fotografij ali naključno nabranega materiala prispevale še tudi nekatere druge taborske skupine. 78 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Krajši čas smo namenili tudi preučevanju vodnih hroščev, ko se nam je na terenu pridružila Urška Ratajc, in s katero smo postavili vodne pasti (ter jih naslednji dan tudi pregledali), določevanje pa naj bi opravil naš udeleženec – rezultati tega dela niso del pričujočega poročila. Slika 1. Udeleženci skupine ob določanju. Z leve: Luka, Bronja, Teodora in Mark. (foto: Damjan Vinko). Sestava skupine se je med taborom rahlo spreminjala na račun gostov, večinoma članov Slovenskega odonatološkega društva. Temu je botrovalo, da smo lahko večkrat delovali tudi ločeno z več avti in tako prečesali večje število vod. En terenski dan smo preživeli skupaj s skupino za dvoživke, kak podatek pa nabrali tudi na prosti dan na obisku Tabora nad Cerovim, kjer smo si ogledali enega izmed manjših, vendar najlepše ohranjenih protiturških taborov na Slovenskem, in kasnejšem okrepčilu v Gostilni pri Obrščaku na Muljavi. Udeleženci so bili na taboru seznanjeni še z uporabo BioPortala in z delom naravovarstvene problematike pri nas oziroma slabem izvajanju (lahko rečemo kar manku) naravovarstvene politike. Slika 2. Udeleženci skupine so si pri lažjem pomnjenju razlik med vrstami pomagali tudi z lastnimi ilustracijami. Na sliki zadnji zadkovi segmenti samca modrega ( Ischnura elegans; levo ) in bledega ( I. pumilio; desno ). (risba: Teodora Vuković). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 79 Z izjemo aktivnih gojitvenih ribnikov 800 m JZ od vasi Udje (GK 469318, 86118), ko je lastnik zahteval vnaprejšnjo najavo (a se zanjo nato ni želel dogovoriti), in ribnika pri zaselku Laškovec (GK 483131, 85976) v ruskem lastništvu, smo imeli z domačini zelo dobre izkušnje. Na nekaj mestih smo bili tudi napojeni – če bi se mladi udeleženci še bolje znašli, bi teh mest bilo še več. Znali smo tudi združiti prijetno s koristnim in tako na Krki pri urejenem kopališču v Stavči vasi (GK 497014, 74902) poleg »navadnega« kopanja v mrzli reki (z izkušnjami smo tako preverili, da je Sava res toplejša od Krke) opravili še tudi popis iz vode. Udeležencem se je tam uspelo tudi pošteno nasmejati mentorjevemu ponesrečenemu skoku v vodo zaradi zdrsa na pomolu – na srečo do nesreč ni prišlo. Vsi pridobljeni podatki so javno dostopni, in sicer preko BioPortal.si pod projektom Še smo tu!, v sklopu katerega je na taboru delovala naša skupina (Vek in sod., 2019). Za terensko delo, ker smo (potencialno) vznemirjali in ujeli zavarovane vrste kačjih pastirjev, smo pridobili dovoljenje Agencije RS za okolje št. 35601-56/2015-5. REZULTATI Z RAZPRAVO V času tabora smo na skupno 110 mestih zabeležili 42 vrst kačjih pastirjev, kar predstavlja 58 % slovenske odonatološke favne (Preglednica 1). Izmed popisanih vrst je 12 uvrščenih na rdeči seznam, tri so zavarovane, ena je uvrščena na Bernsko konvencijo in dve sta uvrščeni na Prilogi II in IV Direktive o habitatih. Ker so bile vode v okolici Ivančne Gorice (z izjemo Save) v preteklosti zelo slabo raziskane s kačjimi pastirji, predstavljajo naši podatki velik prispevek k poznavanju lokalne biotske pestrosti. Zbrali smo 560 podatkov o kačjih pastirjih in 85 drugih podatkov – popisali smo namreč tudi nekaj herpetofavne (37 podatkov o dvoživkah, 7 podatkov o plazilcih), metuljev (21 podatkov) ter drugih živali in rastlin. Skupina za netopirje nam je prispevala še 23 podatkov o kačjih pastirjih (skupina za plazilce je prispevala podatke iz okolice Čateža, torej izven nam izbranega območja raziskovanja). Druge skupine so nam tako prispevale podatke z 12 vod v okviru izbranega območja. Že zgolj te številke in pa dejstvo, da smo od 98 mest vzorčenja, ki jih je obiskala naša skupina, 68 vod (70 % vseh) za kačje pastirje popisali prvič, botrujejo temu, da bi bilo območje tabora vredno še večkrat obiskati. Obvodna zverca ( Lestes sponsa), rjava deva ( Aeshna grandis), modroriti spremljevalec ( Anax parthenope) in sredozemski kamenjak ( Sympetrum meridionale) so nove za proučevano območje. Petih prej na območju popisanih vrst na taboru nismo popisali: obrežno zverco ( Lestes dryas), koščičnega in suhljatega 80 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 škratca ( Coenagrion ornatum, C. pulchellum), zgodnjega trstničarja ( Brachytron pratense) in navadnega kamenjaka ( Sympetrum vulgatum). Za izbrano območje v osrednji Sloveniji je tako sedaj znanih 47 vrst kačjih pastirjev (65 % slovenske favne kačjih pastirjev). Preglednica 1. Seznam 42 vrst kačjih pastirjev, zabeleženih na RTŠB 2019 – Ivančna Gorica. (s krepkimi črkami so napisane ogrožene ali zavarovane vrste) Chalcolestes viridis Pyrrhosoma nymphula Somatochlora meridionalis Chalcolestes viridis complex Aeshna affinis Crocothemis erythraea Lestes barbarus Aeshna cyanea Libellula depressa Lestes sponsa Aeshna grandis Libellula fulva Sympecma fusca Aeshna isoceles Libellula quadrimaculata Calopteryx splendens Aeshna mixta Orthetrum albistylum Calopteryx virgo Anax imperator Orthetrum brunneum Platycnemis pennipes Anax parthenope Orthetrum cancellatum Coenagrion puella Gomphus vulgatissimus Orthetrum coerulescens Enallagma cyathigerum Onychogomphus forcipatus Orthetrum c. anceps Erythromma lindenii Ophiogomphus cecilia Sympetrum fonscolombii Erythromma najas Cordulegaster bidentata Sympetrum meridionale Erythromma viridulum Cordulegaster heros Sympetrum sanguineum Erythromma sp. Cordulegaster sp. Sympetrum striolatum Ischnura elegans Cordulia aenea Ischnura pumilio Somatochlora flavomaculata Slika 3. . Tale zagotovo ni devičnik. Na sliki od nog samic med spolnim aktom »popraskan« črni ploščec ( Libellula fulva ) in udeleženec Mark (foto: Maja Bahor). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 81 Slika 4. Mesta vzorčenja, na katerih smo na RTŠB 2019 – Ivančna Gorica popisali kačje pastirje. (Velikost točk ponazarja število zabeleženih vrst kačjih pastirjev na posameznem mestu. Najdbe kačjih pastirjev skupine za plazilce iz okolice Čateža niso upoštevane.) Kot najpogostejše vrste smo popisali: modrega bleščavca ( Calopteryx virgo) na 67 mestih, sinjega presličarja ( Platycnemis pennipes) in travniškega škratca ( Coenagrion puella) na 35, na dveh manj velikega studenčarja ( Cordulegaster heros), na 32 modrega kresničarja ( Ischnura elegans), na 31 sredozemskega lesketnika ( Somatochlora meridionalis) in na 30 krvavordečega kamenjaka ( Sympetrum sanguineum), ki so vse v Sloveniji pogoste ali pa z nekaterimi omejitvami širše razširjene vrste. Od zabeleženih 42 vrst smo jih kar 19 popisali na manj kot šestih vodah. Pri tem je sicer treba upoštevati, da za nekaj teh vrst nismo bili na terenu v zanje najbolj ugodnem času. Deset ali več vrst smo popisali na 14 mestih, na polovici vseh vod smo popisali tri ali manj vrste. Zanimivih opazovanj se je našlo kar nekaj, a za kaj več razprave preusmerjam bralce na poročilo v biltenu Slovenskega odonatološkega društva (Vinko 2019). 82 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Seveda nismo mogli mimo večernih popestritev, po katerih smo odonatologi na RTŠB-jih tudi poznani. Na večer, ko smo prejeli največ gostov (seveda to ni bilo naključje), smo organizirali tradicionalni 'slammer party', kjer smo udeležencem skušali popestriti še nočni program. A seveda z mislimi, da terensko jutro ne sme biti prehudo. Tokratna žrtev naj ostane neimenovana, po naših podatkih pa je bila (resna) le ena iz metuljarskih vrst. Preostale večere smo se pridružili še tradicionalnemu večernemu petju in igranju na glasbila pajkarske skupine, preizkušali žgane dobrote netopircev, se smejali skupaj z dvoživkarji, degustirali domače zvarke plazilčarske mentorice, imeli veliko sočutje za mentorico podzemne favne, udeležencem pa sem tudi dovolil udeležbo pri kvartopirstvu v organizaciji predvsem metuljarjev. Slika 5. Odonatologi pred začetkom tradicionalnega 'slammer' večera. Smeha ni seveda zmanjkalo niti pri njegovem koncu (z izjemo v jutranjih urah ob pogledu kakšnega udeleženca, drugih skupin, seveda). Z leve: Peter, Teodora, Nik, Nika, Damjan, Tanja, Nika, Brina, Ana (foto: Anonymous). Letošnja predstavitev dela skupine je bila znova unikatna. Četudi so udeleženci skupine na terenu bili relativno mirni, so si zaključek zamislili s pesmijo, ki jo na tem mestu objavljamo. Lahko si jo še sami zapojete. Njena glasbena spremljava je malce hitrejši tempo pesmi Blood Upon the Risers. Zanjo so si, kljub namigom mentorja za pohitritev in s strokovno pomočjo, vzeli resno veliko časa in nas tako zadnji dan prikrajšali za teren. Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 83 Pumilio in elegans, Ischnuri ločimo, Po cel dan so na preži, se na bilkah tako da osmi in deveti člen preverimo. sončijo, Dvobarvna pterostigma je njihov uloviti jih je težko. prepoznavni znak določi jih vsak. Viridulum, lindenii, najas Erythromme so, Coerulescens, cancellatum, albistylum, rdečih barv imajo oči, a za vse to ne drži. brunneum Ker letijo tik nad vodo, mreža vedno so rod Orthetrum, kjer samci modri so. mokra bo, Samice so rumene, vsi imajo ožjo rit, daljnogled vzami v roko. od Libellul bolj so fit. Calopteryx je rod, ki smo ga največ Libellule so znane po temni bazi kril, videli, depresso, fulvo, quadrimaculato smo zato v naši se skupini se jih več ne lovi. dobil. Po bleščeče modrih krilih se z lahkoto jih Zadka se ploščatega pri njih ne da zgrešit, spozna, veliko imajo rit. bleščavca pri nas sta dva. Aeshnidae ali deve, ampak vsak od nas že Crocothemis erythraea v celoti je rdeč, ve, med drugimi tudi penis, to samičkam je da način, kako se parijo z imenom res ne všeč. gre. Tri ure smo čakali, v vodo do pasu smo Samci manjši od samic, na silo rinejo, šli, res trdi boj je to. Crocothemisa pa ni. Lestes, Chalcolestes ločit je zares težko, Od Cordulegastrov mi ujeli smo oba, z lupo si pomagamo, da jih določimo. herosa in bidentato, rumeno-črna sta. Trne, leglice, obliko cerkov gledamo, Oba sta večja od Gomphidov, ki to zverinsko je težko. podobnih barv so, onychogomphusa ujeli smo. Somathoclor' zeleni lesk je razlog, da opazimo Ličinko herosa tudi v Savi smo dobil', jih, ko senčne vode vztrajno preletavajo. mogoče ga je odnesel tok, ko dež se je Po pegi na oprsju jih z lahkoto ločimo, ulil. se kovinsko svetijo. Živi v potokih, v Evropi največji je, veliki studenčar premaga vse. Sympetrume lahko že po velikosti vidimo, manjši od ostalih in rdeče barve so. PREDOVNIK L., STANČIČ B., PLUT M. & B. VENCELJ MERC (opomba: ne glede na pesem, smo v Savi popisali ličinko povirnega studenčarja) 84 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 ZAHVALA Vsem udeležencem skupine (Luka Predovnik, Mark Plut, Bronja Vencelj Merc, Teodora Vuković) in našim terenskim obiskovalcem (Brina Stančič, Ana Tratnik, Maja in Peter Bahor, Peter Kogovšek, Nika Krelj, Nika Tivadar, Tanja Žlender, Nik Šabeder, Urška Ratajc in udeleženci skupine za dvoživke) hvala za dobro voljo. Hvala Ani, Maji in Petru, ki so ob razdelitvi v več odonatoloških podskupin ali moji terenski odsotnosti prevzeli vodenje terena, in Brini za pomoč pri določevanju nabranega materiala tudi po taboru. Neži Pajek Arambašić hvala za namige pri izboru mest vzorčenja, del njih pa so nam namignili še Primož Presetnik, Nejc Jogan in Luka Šparl. Hvala celotni skupini za netopirje, Mojci Vek in Gregorju Lipovšku za prispevek levov ali fotografij odraslih, ki so obogateli naše najdbe. Za pomoč pri pripravi na tabor in analizi podatkov hvala Aliju Šalamunu (CKFF). Hvala Oddelku za biologijo UL BF za izposojo stereo lup in večernim gostom (hkrati našim terenskim obiskovalcem) za popestritev večerov ter Primožu, ki mi polepša vsako od mojih taborskih udeležb. Vsekakor pa velika pohvala in tudi zahvala tokratnima vodjema tabora – carju in carici, ki sta poskrbela, da je bilo vse tip top. Z izjemo odprtega okna ob mentorski spalnici tistega jutra, ko se nekdo zbudi … Delovanje odonatološke skupine na RTŠB 2019 je bilo del dejavnosti projekta »Še smo tu! – Domorodne vrste še nismo izrinjene«, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo RS za okolje in prostor. Nosilec projekta je bilo Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, partnerja pa Slovensko odonatološko društvo in Center za kartografijo favne in flore. VIRI Bedjanič M., 2005. Prva potrditev razvoja kačjega potočnika Ophiogomphus cecilia v reki Savi. Erjavecia 20: 10–12. Bedjanič M., 2008. Favna kačjih pastirjev občine Dol pri Ljubljani (Insecta: Odonata). Iz dežele Jurija Vege (zbornik občine Dol pri Ljubljani) 1(1): 261–278. Bedjanič M., 2010. O koščaku in studenčarjih v občini Dol pri Ljubljani. Iz dežele Jurija Vege (zbornik občine Dol pri Ljubljani) 2: 320–339. BIOPORTAL.SI. Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom, Miklavž na Dravskem polju. [13. 7. 2019] Boudot J.-P., V. J. Kalkman (ur.), 2015. Atlas of the European dragonflies and damselflies. The Netherlands, KNNV Publishing: 381 str. Geister I., A. Sovinc, 1992. Sympetrum fonscolombei (Selys) in Slovenia (Odonata: Libellulidae). Opuscula zoologica fluminensia 86: 1–5. Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 85 Kalkman V. J., Boudot J.-P., Bernard R., Conze K.-J., De Knijf G., Dyatlova E., Ferreira S., Jović M., Ott J., Riservato E., G. Sahlén, 2010. European Red List of Dragonflies. Luxembourg, Publications Office of the European Union: 29 str. Kiauta B., 1961. Prispevek k poznavanju odonatne favne Slovenije. Biološki vestnik 8: 31–40. Pirnat A., 1998. Favna in ekologija kačjih pastirjev (Odonata) Ljubljanskega barja. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. IX, 92 str. Šalamun A., M. Kotarac, 2006. Zanimive nove najdbe kačjega potočnika Ophiogomphus cecilia v reki Savi. Erjavecia 21: 20–21. Vek M., M. Govedič, D. Vinko, 2019. Še smo tu! Končno poročilo. Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Ljubljana. 18 str. Vinko D., 2019. Osrednja Slovenija skriva še marsikateri odonatološki biser – dokaz: RTŠB 2019 – Ivančna Gorica. Erjavecia 34: 22–30. Slika 6. Pajkarje in kačjepastirce na RTŠB-jih že nekaj let veže poseben stik. Skupaj se zgražamo, da delo z glivami v delovni sobi lahko smrdi, en drugemu pošiljamo slikovna sporočila o večji (ne)pomembnosti ene ali druge svoje skupine, ob večerih radi pojemo, skupaj pa se nam tudi ni težko fotografirati. Z leve: Brina, Damjan, Neža, Ana, Žan, Maja (foto: Ana Tratnik). 86 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 POROČILO O DELU ZAČASNE SKUPINE ZA HROŠČE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Urška RATAJC 1, 2, Mark PLUT 2 1 Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, 2 Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija Ljubljana, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana e-naslova: ursa.ratajc@gmail.com, levi.horog@gmail.com Abstract. BEETLE GROUP FIELDWORK REPORT – A beetle study group operated in the vicinity of Ivančna Gorica between 17th and 27th of July 2020. We sampled water beetles and the participant learned about setting bottle traps and identifying beetles. In two field days we found 20 water beetle species from seven families. The most interesting find was the species Graphoderus austriacus, which has not been observed in the central Slovenia for over 70 years. UVOD Letošnja skupina za hrošče ima zanimivo zgodbo. Uradne skupine za hrošče zaradi prezasedenosti koleopterologov na taboru ni bilo, vendar je drugotna skupina nastala samoiniciativno. Urška se je po dogovoru z mentorjem kačjepastirske skupine, Damjanom Vinkom, za en dan priključila skupini, da sva lahko postavila pasti na Radenskem polju. Sama skupina za hrošče je tako obstajala natanko dva dni in je imela enega udeleženca. METODE Vodne hrošče sva vzorčila z vodno mrežo in vodnimi pastmi. Prvi dan sva postavila vodne pasti, v katere sva za vabo dodala konzervirano mačjo hrano. Ta metoda vzorčenja je namenjena vsem vrstam mesojedih vodnih hroščev, predvsem pa vzorčenju večjih predstavnikov družine kozakov (Dytiscidae). Po deset vodnih pasti sva postavila v eni zadnjih nepresahnjenih mlak na Radenskem polju, ob Veliki Račni (45,9115, 14,6920) in v mlake pri Cikavi (45,9554, 14,6301). Naslednji dan sem ob pobiranju vodnih pasti vzorčil še z vodno mrežo, s katero se vzorči manjše vrste vodnih hroščev. Vzorce sem ustrezno označil in jih shranil v 9-% alkoholnem kisu. Določanje je potekalo po taboru v laboratoriju na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB). Hrošče sem določal z različnimi določevalnimi ključi (Freude in sod. 2013, Friday 1988, Hayek 2009). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 87 REZULTATI IN RAZPRAVA Na obeh lokacijah sva skupno ujela 20 različnih vrst vodnih hroščev iz sedmih družin. Večina ujetih hroščev je pripadala družini kozakov (Dytiscidae), tako po deležu vrst (12) kot po številčnosti, kar ne preseneča, saj so kozaki najpogostejši vodni hrošči v stoječih vodah in lahko tvorijo združbe do nekaj deset različnih vrst (Miller in Bergsten 2016). Zanimivi najdbi sta vrsti gozdni plavač ( Acilius canaliculatus) z le eno recentno najdbo v osrednji Sloveniji in mali plavač ( Graphoderus austriacus), ki je bil v osrednji Sloveniji opažen le enkrat pred letom 1950 (Ratajc 2017). Seznam vrst fam. Dytiscidae (kozaki) Acilius canaliculatus – gozdni plavač Acilius sulcatus – brazdasti plavač Agabus bipustulatus Agabus melanarius Colymbetes fuscus – kozak mlakar Dytiscus marginalis – obrobljeni kozak Graphoderus austriacus – mali plavač Graphoderus cinereus – gladki plavač Hydaticus seminiger Hydaticus transversalis Laccophilus minutus Rhantus suturalis – gubastokrili kozak fam. Elmidae (grbančasti hrošči) Elmis sp. fam. Gyrinidae (kolovrti) Gyrinus sp. fam. Haliplidae (vodoskoki) Haliplus flavicolis Haliplus obliquus Haliplus ruficollis 88 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 fam. Helophoridae Helophorus laticollis fam. Hydrophilidae (potapniki) Hydrochara caraboides – mali potapnik fam. Hygrobiidae (blatni kozaki) Hygrobia hermanni – blatni kozak Slika 1. Levo mlake pri Cikavi, desno kačjepastirska skupina pri Veliki Račni (foto: Urška Ratajc). ZAHVALA Najprej bi se zahvalil Urški Ratajc za njen čas, terensko opremo in vso pomoč pri določanju hroščev. Hvala Damjanu Vinku, da sva lahko izvedla hroščarski teren v sklopu kačjepastirske skupine, prav tako hvala Maji Bahor in Petru Kogovšku za prevoz po terenu. Zahvala gre še Bronji Vencelj Merc za pomoč pri pregledu vzorcev vodnih pasti in navsezadnje še organizatorjema tabora, Neji Bizjak in Aleksandru Kozini, za organizacijo tabora in soustvarjanje odličnega vzdušja. VIRI Freude H., Harde K. W., Lohse G. A., 2013. Die Käffer Mitteleuropas, Band 3 (Let. 53). Goecke, Evers Verlag. https://doi.org/10.1017/CBO9781107415324.004 Friday L. E., 1988. A key to the adults of British water beetles. Field Studies, 7(1), 1–151. https://doi.org/10.1016/0006-3207(90)90076-2 Hayek J., 2009. Icones Insectorium Europae Centralis - Dytiscidae. Folia Heyrovskyana, 11. Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 89 Miller K. B., Bergsten J., 2016. Diving beetles of the world: Systematics and biology of the Dytiscidae. Baltimore, Maryland: Johns Hopkins University Press 2016. Ratajc U. (2017). Zgodovinski vidiki razširjenosti velikih krešičev ( Carabus sp.) in velikih kozakov (Dytiscinae) v Sloveniji - Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani. Slika 2. Udeleženec Mark nastavlja vodne pasti v mlaki pri Veliki Račni (foto: Urška Ratajc). 90 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 POROČILO O DELU SKUPINE ZA METULJE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Andrej PETERNEL, Luka ŠTURM Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana. e-naslova: andrej.peternel@gmail.com, luka.sturm@bf.uni-lj.si Abstract: During the Ivančna Gorica RTŠB 2019, from July 17 to July 27, butterfly group surveyed the various and species-interesting locations south of the Sava river and north area of the Suha Krajina. Above Ivančna Gorica and Trebnje we surveyed dry ravines with extensive meadows and thyme plant, which is a food plant of caterpillars of the large blue. We have found 8 new localities for this species. We also inspected the edges of oak woods with the black pea plant, which is a food plant of the caterpillars of the Fenton's wood white. In the village of Volčja jama, we found both its food plants and a single female specimen. Censuses were also conducted to collect data from new locations. The study area covered the hills above Ivančna Gorica and Trebnje to the northern part of Suha Krajina. We observed 75 species of butterflies (Lepidoptera) in total, on 58 localities. UVOD V času študentskega tabora Ivančna Gorica 2019 smo v skupini za metulje pregledali najbolj pestre in zanimive lokacije v širši okolici Ivančne Gorice in Trebnjega. Na severnem delu smo popisovali vlažne nižinske »ekstenzivne« travnike z namenom popisa primernih habitatov, predvsem za močvirskega cekinčka ( Lycaena dispar) in močvirskega ostrozoba ( Calcharodus floccifera). V presvetljenih in vlažnih grapah z ekstenzivno obdelovanimi travniki smo iskali vrsto veliki mravljiščar ( Phengaris arion). Vrsta je tesno povezana z gostiteljsko vrsto mravelj in hranilno rastlino materina dušica ( Thymus sp.) ter na območju popisa (pod reko Savo) še ni bila popisana. Na omenjenem območju in S delu Suhe krajine smo bili ob robu hrastovih gozdov pozorni na rastlino črni grahor ( Lathyrus niger), ki je hranilna rastlina vrste veliki frfotavček ( Leptidea morsei). Poleg omenjenih vrst smo popisali ostale vrste dnevnih metuljev na čim bolj raznolikih habitatih. Celotno območje popisa okolice Ivančne Gorice je glede na Atlas dnevnih metuljev Slovenije (Verovnik in sod. 2012) slabše raziskano, zato so podatki z "na oko" manj zanimivih lokacij vsekakor pomembni. Gre zgolj za pomanjkanje podatkov in ne za odsotnost vrst na tem območju. Tako so opravljeni popisi manj in bolj raznolikih Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 91 habitatov tega območja pomembni z vidika poznavanja razširjenosti posameznih vrst metuljev v Sloveniji. Na terenu smo odrasle metulje lovili z metuljnico in jih sproti določali s pomočjo slikovnega ključa (Tolman in Lewington 2008). Metulje smo po določitvi izpustili na mestu ulova. Lokacije vzorčenja smo izbrali s pomočjo Atlasa dnevnih metuljev Slovenije (Verovnik in sod. 2012), pregledovanjem satelitskih slik (Geopedia.si) ter sprotnemu iskanju primernih habitatov. REZULTATI Strokovno ime Slovensko ime fam. Hesperidae debeloglavčki Erynnis tages nokotin sivček Pyrgus malvae/malvoides navadni slezovček Pyrgus armoricanus jagodnjakov slezovček Heteropterus morpheus temni poplesovalec Thymelicus lineola kratkočrti debeloglavček Thymelicus sylvestris dolgočrti debeloglavček Hesperia comma biserni vejičar Ochlodes sylvanus rjasti vihravček fam. Papilionidae lastovičarji Papilio machaon lastovičar Iphiclides podalirius jadralec fam. Pieridae belini Leptidea sinapis/reali frfotavček Leptidea morsei veliki frfotavček Pieris brassicae kapusov belin Pieris rapae repin belin Pieris manni primorski belin Pieris napi repičin belin Colias croceus navadni senožetnik Colias alfacariensis rumeni senožetnik Gonepteryx rhamni citronček 92 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Strokovno ime Slovensko ime fam. Riodinidae šekavčki Hamearis lucina rjavi šekavček fam. Lycaenidae modrini Lycaena phlaeas mali cekinček Lycaena dispar močvirski cekinček Lycaena virgaureae zlati cekinček Lycaena tityrus temni cekinček Lycaena hippothoe škrlatni cekinček Satyrium w-album beločrti repkar Satyrium spini trnov repkar Satyrium acaciae mali repkar Cupido minimus mali kupido Cupido argiades rumenooki kupido Celastrina argiolus svetli krhlikar Scolitantides orion homuljičin krivček Phengaris arion veliki mravljiščar Plebejus argus širokorobi mnogook Plebejus idas ozkorobi mnogook Plebejus argyrognomon srebrni mnogook Aricia agestis navadna rjavka Aricia artaxerxes hribska rjavka Polyommatus dorylas turkizni modrin Polyommatus icarus navadni modrin Lysandra bellargus sinji modrin fam. Nymphalidae pisančki Argynnis paphia gospica Speyeria aglaja bleščeči bisernik Fabriciana adippe pisani bisernik Issoria lathonia pisana lesketavka Brenthis ino močvirski livadar Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 93 Strokovno ime Slovensko ime fam. Nymphalidae pisančki Brenthis daphne robidov livadar Brenthis hecate dvopiki livadar Boloria dia mali tratar Vanessa atalanta admiral Vanessa cardui osatnik Aglais io dnevni pavlinček Aglais urticae mali koprivar Polygonia c-album beli c Araschnia levana koprivov pajčevinar Apatura ilia mali spreminjavček Apatura iris veliki spreminjavček Limenitis camilla mali trepetlikar Limenitis reducta modri trepetlikar Neptis sappho mali kresničar Neptis rivularis veliki kresničar Melitaea didyma rdeči pisanček Melitaea aurelia jetičnikov pisanček Melitaea athalia navadni pisanček Pararge aegeria gozdni pegavček Lasiommata megera okrasti skalnik Lopinga achine scopolijev zlatook Coenonympha pamphilus mali okarček Aphantopus hyperantus okati rjavec Maniola jurtina navadni lešnikar Erebia aethiops gozdni rjavček Melanargia galathea navadni lisar Minois dryas žametni modrook Hipparchia fagi veliki gozdnik Brintesia circe travnar 94 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 RAZPRAVA V 9-ih bolj ali manj sončnih in vročih terenskih dnevih smo popisali kar 75 vrst dnevnih metuljev. Popisovali smo nižinske mokrotne in čim manj intenzivne travnike severno od Ivančne Gorice in Trebnjega. Na dveh mestih smo našli vrsto močvirski cekinček ( Lycaena dispar). Na podlagi opazovanj iz pregledanih območij ocenjujemo, da bi bilo še več travnikov primernih za to vrsto, vendar so v tem času leta številni že pokošeni. Iz tega sklepamo, da je vrsta prisotna na večjem območju, vendar bi bilo popis treba ponoviti v kasnejših mesecih, ko si vegetacija opomore. Na to nakazujejo tudi opažanja vrste v podobnih habitatih iz okolice Rakovnika pri Šentrupertu, kjer jo je opazoval eden izmed udeležencev skupine (Jure Zaman) v septembru 2019. Na gričevnatih območjih v presvetljenih in vlažnih grapah smo iskali rastlino materino dušico ( Thymus spp. ) in bili pozorni na vrsto veliki mravljiščar ( Phengaris arion). Vrsto smo našli na 8-ih novih mestih med Savo in avtocesto Ivančna Gorica– Trebnje, vendar pogosto na zelo ozkih območjih ali pa na že pokošenih travnikih z le nekaj krpami materine dušice. Običajno smo zabeležili zgolj en osebek/lokacijo, redko pa tudi več (2–4), kot npr. v Zabukovju, Moravški Gori in Podrojah. Na slednji lokaciji je bil najden tudi močvirski cekinček ( L. dispar). Vrsti veliki mravljiščar največjo nevarnost predstavljata opuščanje ekstenzivne rabe pogosto strmih, za strojno košnjo neprimernih travišč in opuščanje paše drobnice (Verovnik 2012). Sliki 1 in 2. Levo metulj veliki mravljiščar ( Phengaris arion ) (foto: Luka Šturm), desno pa močvirski cekinček ( Lycaena dispar ) (foto: Andrej Peternel). Dvakrat smo v tem delu na bolj toplih in sušnih območjih našli tudi vrsti veliki gozdnik ( Hipparchia fagi) in primorski belin ( Pieris mannii), ki sta najbolj pogosti v Primorju. Pri vasi Brezovo smo popisali 2 osebka vrste dvopiki livadar ( Boloria hecate), ki je v vzhodni in osrednji Sloveniji že zelo redka. V mesecu maju 2019 je Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 95 bil en osebek najden tudi pri vasi Male Rebce ob reki Krki, kjer sta ga opazila mentorja skupine ob predhodnem pregledu območja. Mogoče najpomembnejšo najdbo smo zabeležili južno od avtoceste v vasi Volčja jama, kjer smo ujeli samico vrste veliki frfotavček ( Leptidea morsei), za katero na tej lokaciji še ni podatka. Vrsta je zelo podobna navadnemu frfotavčku ( L. sinapis), vendar samico, ki je večja od samca, zlahka ločimo (Wiemers in sod. 2018). Vrsto veliki frfotavček smo sicer iskali še na nekaterih že znanih lokacijah in jo potrdili na najdišču Gabrovka, kjer se izvaja vsakoletni monitoring. To mesto je hkrati tudi zahodna meja razširjenosti vrste, ki je ena izmed poglavitnih vrst območij Natura 2000 v Sloveniji (Čelik 2005). V času terenov je letala druga generacija velikega frfotavčka, ki je manj številčna od prve, zato je redko opažanje v tem času pričakovano. Metulj se sicer pojavlja na obrobju suhih hrastovih gozdov, kjer na kisli podlagi raste njegova hranilna rastlina črni grahor ( Lathyrus niger). Sicer na severnem območju Suhe krajine skupaj z gričevji pod reko Krko prevladujejo topli in suhi travniki, ki pa so žal v večini primerov že bili predhodno pokošeni ali pa se na njih pasejo konji. Nekaj metuljarsko pestrih mest smo kljub temu našli nad vasjo Podgozd, pri Plešivica, Volčji jami Podlipi in drugje. Npr. pri Plešivici smo popisali zlatega cekinčka ( Lycaena virgaureae) in homuljičinega krivčka ( Scolitantides orion), pri Podlipi pa jetičnikovega pisančka ( Melitaea aurelia). Celotno območje popisa okolice Ivančne Gorice je glede na Atlas dnevnih metuljev Slovenije (Verovnik in sod. 2012) slabo raziskano, zato so podatki z "na oko" manj zanimivih lokacij vsekakor pomembni. Na primer vrsti temni poplesovalec ( Heteropterus morpheus) in okati rjavec ( Apanthopus hyperantus) sta tu izredno pogosti, najdeni na večini obiskanih lokacij, v samem Atlasu pa na tem območju nista zabeleženi (Verovnik in sod. 2012). Gre zgolj za primanjkljaj popisov, podatkov v tem obdobju leta, ne pa tudi za predhodno odsotnost vrst na tem območju. Kljub vsemu smo na popisovalnem območju zabeležili kar 75 vrst dnevnih metuljev, kar je precej visoka številka za mesec julij. 96 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Slika 2. Člani skupine za metulje. Od leve proti desni: Luka Šturm, Andrej Peternel, Elena Pazhenkova, Domen Kocjan, Lucija Fon Mervič. Na sliki manjka Jure Zaman, ki je bil tisti dan dežuren. (foto: Luka Šturm). VIRI Čelik T., 2005. Natura 2000 v Sloveniji: Metulji. Lepidoptera. Založba ZRC. Ljubljana, 288 str. Gascoigne-Pees M., D. Trew, J. Pateman, R. Verovnik, 2008. The distribution, life cycle, ecology and present status of Leptidea morsei (Fenton 1882) in Slovenia with additional observations from Romania (Lepidoptera: Pieridae). Nachrichten des entomologischen Vereins Apollo, Neue Folge29: 113-121. Polak S., V. Schein, P. Valič, R. Verovnik, T. Čelik, A. Škvarč, 2009. Metulji Notranjske in Primorske: slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna, 180 str. Tolman, T., Lewington R., 2008. Collins butterfly guide. HarperCollins UK, 384 str. Verovnik R., F. Rebeušek, M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 456 str. Wiemers M., E. Balletto, V. Dincă, Z. F. Fric, G. Lamas, V. Lukhtanov, M. L. Munguira, C. A. M. van Swaay, R. Vila, A. Vliegenthart, N. Wahlberg, R. Verovnik, N. Wahlberg, 2018. An updated checklist of the European Butterflies (Lepidoptera, Papilionoidea). ZooKeys, 811, 9 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 97 SKUPINSKA FOTOGRAFIJA SKUPINE ZA DVOŽIVKE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Na Raziskovalnem taboru študentov biologije Ivančna Gorica 2019 je delovala tudi skupina za proučevanje dvoživk. Skupino so sestavljali štirje člani in mentorica Živa Hanc (Slika 1.). Poročilo še ni bilo oddano, vendar upam, da bodo rezultati objavljeni ob kakšni drugi priliki. Slika 1. Skupinska fotografija skupine za dvoživke. Od leve proti desni: Lona, Luca, Živa, Tjaša in Monika (foto: Tjaša Šentjurc). 98 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Mojca VEK Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-naslov: vek.mojca@gmail.com Abstract. REPORT OF THE GROUP FOR REPTILES – A total of nine native reptile species ( Anguis fragilis, Lacerta viridis/bilineata, Podacis muralis, Natrix natrix, Natrix tessellata, Coronella austriaca, Zamenis longissimus, Vipera ammodytes, Emys orbicularis) and one invasive reptilian species ( Trachemys scripta) were observed by the reptilian group during the Biology Students Research Camp Ivančna Gorica 2019 between 17th and 27th July 2018 in Lower Carniola. All recorded native species are listed in the Red List of endangered animal species and protected by the Decree on protected wild animal species in Slovenia. UVOD V okviru Raziskovalnega tabora študentov biologije Ivančna Gorica 2019 je delovala skupina za plazilce, sestavljena iz treh udeležencev, mentorice in somentorja. V tem letu je bilo število udeležencev v skupini nenavadno nizko (običajno je skupina za plazilce ena izmed bolj zasedenih skupin), zato smo celokupno zaradi manjšega števila rok obrnili tudi manj kamnov, kot smo jih druga leta, kar se je zraven izredno vročega in suhega vremena (ki postaja v tem času leta na žalost praksa) poznalo na številu najdenih osebkov plazilcev. Kljub nižjemu številu udeležencev pa je skupino za plazilce obiskalo kar nekaj kolegov herpetologov, ki so nam priskočili na pomoč pri terenskem delu. Osnovni cilj skupine je bil udeležencem predstaviti metode popisovanja plazilcev, njihovo biologijo in ekologijo, hkrati pa popisati izbrano območje ter zbrati nove podatke o razširjenosti vrst. Udeleženci so se učili prepoznavanja vrst na terenu in varnega rokovanja z ulovljenimi plazilci. Raziskovali smo Dolenjsko regijo, kjer smo poskušali potrditi in ponovno najti vrste, ki so bile na območju že opažene, preveriti podatke iz literature, hkrati pa povečati število znanih podatkov redkeje opaženih taksonov. Ker je somentor na območju Save opravljal raziskavo na močvirski sklednici ( Emys orbicularis), so imeli udeleženci možnost spoznati tudi metodo lova in ponovnega ulova (ang. »mark release recapture«) te vrste. Raziskava je bila samostojna in je zajemala tudi čas Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 99 izven tabora, zato v tem poročilu podatki iz nje niso v celoti zajeti. Poleg splošnega popisovanja smo se na taboru osredotočili tudi na preverjanje lokacij, kjer so se pojavljali v teh krajih nekoliko redkeje opaženi modrasi ( Vipera ammodytes), lokacij, kjer bi lahko bile prisotne živorodne kuščarice ( Zootoca vivipara) in lokacij, kjer bi lahko bili prisotni martinčki ( Lacerta agilis). Slika 1. Skupinska fotografija plazilčarjev z gosti iz herpetološkega društva. Od leve proti desni: Miha Robnik Kračun, Matija Zloporubović, Paula Prpić, Urban Dajčman, Mojca Vek in Mitja Kožuh (foto: Nino Kirbiš). METODE Terensko delo skupine za plazilce je potekalo na predhodno izbranih lokacijah. Na podlagi obstoječih podatkov o najdbah plazilcev (Krofel in sod. 2009) ter podatkovne zbirke Herpetološkega društva smo izbrali območja z maloštevilnimi, starimi ali nezanesljivimi podatki. S pomočjo zemljevidov in digitalnih ortofoto posnetkov smo izbrali mesta, kjer bi lahko pričakovali plazilce (prisojna pobočja, brežine rek in potokov, skalovja, kamnolomi, vodna telesa ipd.). Nekatere lokacije, 100 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 kjer bi lahko našli plazilce, smo opazili spotoma na terenu, saj na zemljevidih niso bile vidne (npr. manjša divja odlagališča odpadkov in kamniti zidovi). Plazilce smo na izbranih območjih iskali s počasnim pregledovanjem terena. Vsako opaženo vrsto smo poskusili ujeti in, v kolikor je bilo to mogoče, določili spol, približno starost (juvenil/subadult/adult) ter si zapisali morebitne posebnosti, koordinate, tip habitata, datum ulova, vremenske razmere... Plazilca smo si ogledali, se pogovorili o določevalnih znakih in razlikovalnih znakih za vrsto, spol in starost. Vsak ulovljeni osebek smo fotografirali. V primeru najdenega leva kače smo lev shranili in ga določili v taboru. Pri določevanju smo si pomagali z določevalnimi ključi (Mršić 1997, Speybroeck in sod. 2016, Arnold in Ovenden 2004, Breg in sod. 2010). Sliki 2 in 3. Meritve morfometričnih lastnosti močvirskih sklednic (Emys orbicularis) in nastavljanje vrš (foto: Nino Kirbiš in Mojca Vek). Kuščarice smo lovili s pomočjo zatezne zanke, nameščene na kovinsko žičko, slepce in kače pa z rokami. Za lov strupenjač smo uporabljali zaščitne rokavice (varilske rokavice in protivbodne rokavice), ki bi nas v primeru ugriza kače zaščitile. Za lov vodnih želv smo uporabili vodne pasti – vrše, ki smo jih na začetku tabora nastavili na izbranih lokacijah, nato pa vsakodnevno pregledovali. Ulovljene domorodne želve smo tudi izmerili, stehtali in označili. Vse živali, razen invazivnih tujerodnih Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 101 okrasnih gizdavk ( Trachemys scripta spp.), smo nepoškodovane izpustili na mestu ulova. Invazivne okrasne gizdavke smo iz narave odstranili. Na terenu zbrani podatki so bili vneseni v elektronske popisne liste in bodo nekoč uporabljeni v Atlasu plazilcev Slovenije. Zbrane podatke, material in fotografije nekaterih osebkov in njihovih življenjskih prostorov hrani avtorica poročila. S plazilci smo rokovali z Dovoljenjem za ujetje, vznemirjanje, usmrtitev ličink in začasen odvzem iz narave živih osebkov ter odvzem iz narave poginulih osebkov zavarovanih vrst dvoživk (Amphibia) in plazilcev (Reptilia) Agencije RS za okolje (Št. dovoljenja: 35601-58/2017 – 4). REZULTATI IN RAZPRAVA Med 17. in 27. julijem 2019 smo na širšem območju Ivančne Gorice zbrali 68 podatkov plazilcev (najdene močvirske sklednice niso vključene v število). Zabeleženih je bilo 10 različnih vrst, od tega 9 avtohtonih vrst ( Anguis fragilis, Lacerta viridis/bilineata, Podarcis muralis, Natrix natrix, N. tessellata, Coronella austriaca, Zamenis longissimus, Vipera ammodytes, Emys orbicularis) in 1 tujerodna invazivna vrsta ( Trachemys scripta). Seznam vrst plazilcev (Reptilia), opaženih tekom tabora, naštetih po družinah: fam. Emydidae (sklednice) Emys orbicularis – močvirska sklednica Trachemys scripta – okrasna gizdavka fam. Anguidae (slepci) Anguis fragilis – navadni slepec fam. Lacertidae (kuščarice) Lacerta viridis/bilineata – zelenec Podarcis muralis– pozidna kuščarica fam. Viperidae (gadi) Vipera ammodytes – modras 102 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 fam. Colubridae (goži) Coronella austriaca – smokulja Zamenis longissimus – navadni gož Natrix natrix – belouška Natrix tessellata – kobranka Slika 4. Sebek z izmuzljivim modrasom (Vipera ammodytes) (foto: Nino Kirbiš). Najpogosteje opažena vrsta je bila pozidna kuščarica ( Podarcis muralis), ki je bila opažena na 22mestih. Pozidna kuščarica je v Sloveniji vsesplošno razširjena in jo najdemo tako v naravnih kot v antropogenih habitatih. Pričakovano sta bila zelo pogosto opažena tudi zelenec/zahodnoevropski zelenec ( Lacerta viridis/bilineata) na 11 mestih in slepec ( Anguis fragilis) na osmih mestih. Zelenca brez genetskih analiz ne moremo ločiti od zahodnoevropskega zelenca, zato sta navedeni obe imeni, v nadaljevanju pa bo uporabljena le krajšava »zelenec«. Zelenec je tako kot navadna pozidna kuščarica v Sloveniji sicer široko razširjena in pogosta vrsta, vendar je v primerjavi z njo bolj teritorialen in se običajno pojavlja v manjših gostotah. Tudi slepec je splošno razširjena vrsta, osebke te vrste smo na taboru večinoma popisali v Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 103 gozdu, na gozdnem robu in v zasenčenih predelih. Pregledali smo nekaj mestih, kjer bi se lahko pojavila živorodna kuščarica ( Zootoca vivipara), vendar je nismo opazili. Prav tako smo ciljno preverili nekaj možnih nahajališč martinčka ( Lacerta agilis), vendar se nam tudi pri iskanju slednjega ni nasmehnila sreča. Izmed kač je bila najpogosteje zabeležena belouška ( Natrix natrix) in sicer na sedmih najdiščih, njena sestrska vrsta kobranka ( Natrix tessellata) pa na treh, na enem najdišču tudi obe vrsti hkrati. Za belouško je značilno, da raje izbira stoječa vodna telesa, kjer lovi predvsem dvoživke, kobranka pa tekoče vode, kjer lovi predvsem ribe, vendar smo med popisovanjem obe vrsti našli tako v tekočih kot v stoječih vodah. Večinoma smo med pregledovanjem opazili več osebkov beloušk hkrati, dve pa sta se ulovila v nastavljene pasti za želve. Kobranke redko najdemo daleč vstran od vodnih teles, belouške pa običajno na vodno okolje niso tako zelo vezane (predvsem odrasle samice lahko plenijo daleč vstran od vode), vendar nas je vseeno presenetila najdba belouške na suhem travniku med kamenjem (GKY 486725, GKX 77140), ki je bil od vseh vodnih teles precej oddaljen in za belouško nepričakovan habitat. Belouške smo našli tudi na gozdnem robu in na cestah, kobranke pa samo v in ob vodi. Na treh mestih smo popisali smokuljo ( Coronella austriaca), od tega na enem mestu z določitvijo najdenega leva. Skupina za pajke je poročala tudi o povoženem navadnem gožu ( Zamenis longissimus). Kljub pregledovanju že znanih in možnih najdišč modrasa in smo uspeli najti le dva osebka te vrste na mestu, ki smo ga tekom tabora pregledali večkrat. Za večkratni pregled istih mest smo se odločili zato, ker smo želeli prikazati, da je aktivnost plazilcev zelo odvisna tudi od primernih vremenskih razmer (relativna vlaga in temperatura) in odsotnost podatka še ne pomeni nujno odsotnosti vrste na območju. Tako smo kamne in zidove na istih lokacijah ob podobnih urah pregledovali štiri ločene terenske dni. Tri dni nismo opazili nobenega modrasa, četrti dan pa nam je uspelo uloviti kar dva. Tekom tabora smo imeli nastavljene tudi vrše v mrtvicah Save v sklopu ločene raziskave. Ker je bila to edinstvena priložnost, da udeleženci v živo vidijo močvirsko sklednico ( Emys orbicularis), ki je ena izmed dveh plazilskih vrst za katero so proglašene območja Natura 2000 v Sloveniji, so lahko bili nekajkrat prisotni pri terenskem delu raziskave, kjer so opazovali specifično terensko delo na tej vrsti. V živo so videli več osebkov naše edine sladkovodne domorodne vrste želv in jih primerjali z ulovljenimi invazivnimi okrasnimi gizdavkami ( Trachemys scripta). Spoznali so tudi metodo lova z vodnimi pastmi – vršami ter merili in med seboj primerjali morfometrične znake posameznih osebkov močvirskih sklednic ter spoznali veliko diverziteto med osebki iste vrste. 104 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Slika 5. Belouška (Natrix natrix) , ulovljena na suhem travniku, daleč vstran od vode (foto: Mojca Vek). Raziskovalni tabor študentov biologije poteka v najbolj vročem delu leta, ko plazilci več niso tako aktivni, saj jih previsoke temperature in suho vreme silijo k zatekanju v skrivališča. Pri popisovanju v tem času opažamo, da je največje število opaženih osebkov (predvsem kač, kuščarji so lahko aktivni tudi ob bolj vročem vremenu) takoj po plohah in nevihtah. Če takih razmer ni, lahko verjetnost najdbe povečamo s pregledovanjem terena zgodaj zjutraj, zvečer in v mraku. V času tabora smo imeli z izredno vročim vremenom ponovno smolo, saj je bilo aktivnih le malo plazilcev. V prihodnosti bo najbrž zaradi podnebnih sprememb in globalnega segrevanja v tem času leta popisovanje plazilcev še težje. Za zanesljivejše preverjanje prisotnosti vrst bi bila primernejša pomlad, ko so plazilci aktivnejši. Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 105 VIRI Arnold E. N. D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. edition. Collins, London, 288 str. Breg A., B. Janota, M. Peganc, I. Petrovič, S. Tome, M. Vamberger, 2010. Slikovni določevalni ključ za plazilce Slovenije. Societas herpetologica slovenica, Ljubljana, 50 str. Krofel M., V. Cafuta, G. Planinc, M. Sopotnik, A. Šalamun, S. Tome, M. Vamberger, A. Žagar, 2009. Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae 11(2): 61–99. Mršić N., 1997. Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 167 str. Speybroeck J., W. Beukema, P.A. Crochet, 2010. A tentative species list of the European herpetofauna (Amphibia and Reptilia) - an update. Zootaxa 2492: 1–27. Tome S., 1999. Razred: Plazilci, Reptilia. V: Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. Kryštufek B., Janžekovič F. (ur.), DZS, Ljubljana, str. 284–305. 106 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 POROČILO O DELU SKUPINE ZA NETOPIRJE IN OBČASNO ZA OSTALE SESALCE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Primož PRESETNIK Center za kartografijo favne in flore, Pisarna Ljubljana, Tacenska cesta 20, SI-1210 Ljubljana- Šentvid e-naslov: primoz.presetnik@ckff.si Abstract: REPORT BY THE GROUP FOR BAT AND OCCASIONALLY OTHER MAMMALS RESEARCH – During the Biology Students Research Camp – Ivančna Gorica 2019 we inspected 18 churches and 5 other buildings, 24 bridges, mist netted 7 times and made several ultrasound surveys with hand held and automatic bat detectors. We identified 17 bat species (Chiroptera) and recorded 10 other mammals in the surrounding region. We found 13 nursery roosts of Rhinolophus hipposideros, 4 of Plecotus macrobullaris and 1 of Eptesicus serotinus and established presence of Lutra lutra along the river Višnjica and streams Stiški potok and Črni potok. UVOD Tako blizu pa tako daleč, bi lahko rekli za marsikatero bližnjo okolico Ljubljane. Namreč, preblizu, da bi te eksotično okolje (kolikor se to da v Sloveniji) zvabilo na teren, predaleč pa, da bi se do tja mimogrede sprehodili. Na srečo nas je letošnji tabor prisilil, da smo dalj časa raziskovali tudi v okolici Ivančne Gorice, ki je že eno tako zapostavljeno mesto. Poizkusili smo se res držati čim bližje sedežu tabora, čeprav nas je zaneslo do Grosuplja na zahodu, Trebnjega na vzhodu, Šmartnega na severu in do vasi Krke na jugu. METODE Za raziskave netopirjev smo uporabljali običajne metode. Pregledovali smo predvsem cerkve kot možna kotišča netopirjev, mrežili pred jamami in ob vodah ter z ročnim in avtomatskim ultrazvočnim detektorjem beležili netopirje v njihovih prehranjevalnih okoljih. Eno noč smo v okolico šole nastavili tudi živolovne pasti za male sesalce, kot novo metodo v Sloveniji pa smo na grmovje namestili tudi t. i. tunelne gnezdilnice za podleska. Nekaj opažanj netopirjev je hvalevredno prispevala tudi skupina za podzemno favno. Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 107 Pregledali smo 18 cerkev in 5 hiš ter hlevov, večino v okolici Ivančne Gorice, severno od avtoceste. Kar 17 cerkev do sedaj še ni bilo pregledanih, preverili pa smo že znano netopirsko zatočišče v cerkvi na Taboru pri Cerovem, kamor nas je zaneslo kulturno izobraževanje na prosti dan. Skupaj smo našli kar 13 kotišč malih podkovnjakov, 4 kotišča usnjebradih netopirjev in 1 kotišče poznih netopirjev. Večinoma ob Višnjici, drugje pa le priložnostno, smo pregledali 24 mostov. Našli smo par zatočišč obvodnih netopirjev in glede na videne vidreke potrdili, da se vidra zadržuje tako ob Stiškem potoku in reki Višnjici, kot tudi ob Črnem potoku. Mrežili smo sedemkrat in večinoma bili zelo uspešni, saj različnih vrst ni manjkalo. Le mreženje nad Višnjico na zahodu same Ivančne Gorice je razočaralo, saj nismo ujeli niti enega netopirja in še z ultrazvočnim detektorjem tam skorajda nismo slišali netopirja. Ob drugih prilikah smo npr. kar štirikrat ujeli velikouhega netopirja (slika 1), ki se ga vedno razveselimo, saj je značilna vrsta dobro ohranjenih gozdov. Slika 1. Velikouhi netopir (Myotis bechsteinii) tik pred poletom (foto: Primož Presetnik). Z detektorji nismo delali veliko, le občasno, ko smo se vračali z mreženj. So pa avtomatični detektorji poskrbeli, da smo imeli premnogo posnetkov, ki smo jih lahko analizirali. Npr. na noč smo imeli sredi njiv ob šoli 40 posnetkov netopirjev, ob izviru potoka Vir 318 posnetkov, ob gozdnem robu pri šoli v bližini svetilk pa kar 1610. V gnezdilnice se v kratkem času tabora ni naselil noben podlesek, smo pa zato ob gozdnem robu ob šoli ujeli tri rumenogrle/belonoge miši, na njivah pa velikega voluharja (slika 2). 108 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Slika 2. Rahlo pretresen veliki voluhar (Arvicola terrestris) po izpustitvi (foto: Jasmina Kotnik). REZULTATI IN RAZPRAVA Skupaj smo zabeležili 17 vrst netopirjev. Od tega smo kar 13 vrst, našli manj kot kilometer od šole (*), saj smo tam poleg vseh treh snemanj z avtomatskimi ultrazvočnimi detektorji opravili tudi dve mreženji, od katerih je bilo posebno navdušujoče tisto pri izviru potoka Vir (Presetnik in Pavlovič 2019). Seznam vrst je torej: Rhinolophus hipposideros – mali podkovnjak, Rhinolophus ferrumequinum – veliki podkovnjak,* Myotis myotis – navadni netopir,* Myotis bechsteinii – velikouhi netopir,* Myotis nattereri – resasti netopir,* Myotis emarginatus – vejicati netopir,* Myotis mystacinus – brkati netopir,* Myotis daubentonii – obvodni netopir, Nyctalus leisleri – gozdni mračnik,* Nyctalus noctula – navadni mračnik,* Pipistrellus pipistrellus – mali netopir,* Pipistrellus pygmaeus – drobni netopir,* Pipistrellus kuhlii – belorobi netopir,* Eptesicus serotinus – pozni netopir,* Plecotus auritus – rjavi uhati netopir, Plecotus macrobullaris – usnjebradi uhati netopir, Barbastella barbastellus – širokouhi netopir.* Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 109 Bolj ali manj naključno smo zbrali podatke o 10 dodatnih sesalcih v ožji (* – manj kot 1 km) ali širši okolici šole v Ivančni Gorici: Erinaceus roumanicus – jež,* Glis glis – polh, Apodemus flavicollis/sylvaticus – rumenogrla/belonoga miš,* Arvicola terrestris – veliki voluhar,* Vulpes vulpes – lisica,* Meles meles – jazbec,* Lutra lutra – vidra,* Felis silvestris domesticus – domača mačka,* Capreolus capreolus – srna.* Teren ni bil zelo naporen, saj nas je bilo dovolj, pa še prav neznačilno smo kar naprej počivali in jedli. Ob vsem tem smo našli še čas, da smo občasno priskočili na pomoč Ester, ki je s svojo skupino preučevala močerile in z njimi doživljali čudovite vzhode. Celo plemenita imena smo jim lahko ponudili, saj smo »ta debelega« klicali Lazure (po domače Puhi), »ta suhcenega« pa Lovely spring. Se pa je zgodil pripeljal, ko smo enovečerno gostjo Alexio zaradi manjše nezgode ob dveh ponoči odpeljali gratis spoznavat, kako deluje naše zdravstvo. Delovalo je in na tretji, t. i. tematski večer je že plesala brez bergel. Ko pa smo se tisto jutro vrnili v šolo, nam je Jasmina, z ostalo ekipo pripravila zgodnji zajtrk – sveže gobe z jajci, ravno prav, da smo dočakali jutro in šli pobirat živolovke … Slika 3. Gozdne mračnike ( Nyctalus leisleri ), same samce, smo našli ob več prilikah (foto: Jasmina Kotnik). 110 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Tako uigrane ekipe itak še nisem imel na taboru. Naivno sem mislil, da je to posledica že večkratnega skupnega taborjenja, vendar nam je prave vzroke pozno ponoči razkrila udeleženka druge skupine. Plastično nam je s šaljivo igro »Ding, dong ali poznate Presetnika« in spremljajočo psihoanalizo, dokazala da smo vsi ljubitelj S&M. Jaz se seveda izživljam kot S, udeleženci pa uživajo kot M (slika 4 ). Če kdo slučajno ne razume, kaj te kratice pomenijo, je vabljen v skupino, vendar pazite, vloge so že razdeljene. VIRI Presetnik P., E. Pavlovič, 2019. First records of bats in the natural value area “Vir – potok”at the village Vir pri Stični (Slovenia). Hypsugo 4(2): 37–42. Slika 4. Vsi stalni (M) člani netopirske skupine (foto: Eva Pavlovič in Primož Presetnik). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 111 UDELEŽENCI RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 Vodji tabora: Neja Bizjak, Aleksander Kozina Skupina za rastline: prof. dr. Nejc Jogan (mentor), Eva Ilić (somentorica), Eva Cerkvenik Marcela Beštner, Alexia Penalva (FR), Leja Piko, Ana Žuran, Kevin Rečnik. Skupina za glive: Luka Šparl (mentor), Rudi Kraševec, Bor Logar Dražumerić, Laura Nowak (FR). Skupina za pajke: Žan Kuralt (mentor), Maja Ferle, Neža Pajek Arambašić, Primož Mihelič in gost prof. dr. Rok Kostanjšek. Skupina za podzemno favno: Ester Premate (mentorica), Eva Milavc, Tjaša Trajbarič, Anja Pekolj, Emina Horvat Velić (HR), Bruno Srezović Bijelić (HR). Skupina za kačje pastirje: Damjan Vinko (mentor), Luka Predovnik, Mark Plut, Bronja Vencelj Merc, Teodora Vuković (SRB). Dnevni ali večdnevni terenski obiskovalci: Brina Stančič, Ana Tratnik, Maja in Peter Bahor, Peter Kogovšek, Nika Krelj, Nika Tivadar, Nik Šabeder, Tanja Žlender in Urška Ratajc. Začasna skupina za hrošče: Urška Ratajc (mentorica), Mark Plut. Skupina za metulje: Andrej Peternel (mentor), Luka Šturm (mentor), Jure Zaman, Domen Kocjan, Lucija Fon Mervič, Elena Pazhenkova (RUS). Skupina za dvoživke: Živa Hanc (mentorica), Tjaša Šentjurc, Lona Lalić, Luca Pagliari (FR), Monika Možina. Skupina za plazilce: Mojca Vek (mentorica), Nino Kirbiš (somentor), Paula Prpić (HR), Matija Zloporubović (SRB), Miha Robnik Kračun. Skupina za netopirje in občasno za ostale sesalce: Primož Presetnik (mentor), Samo Grgurevič, Katja Lobe, Eva Pavlovič, Maša Rajh in nekajdnevna gostja Jasmina Kotnik ter bolj efemerna Sara Strah. 112 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 Taboriščniki RTŠB Ivančna Gorica 2019 (foto: Rudi Kraševec). Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 113 PODPORNIKI HVALA VAM 114 Raziskovalni tabor študentov biologije Ivančna Gorica 2019 MOJI SPOMINI NA RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ KAZALO VSEBINE ABOUT BIOLOGY STUDENTS RESEARCH CAMPS 4 DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE O RAZISKOVALNIH TABORIH ŠTUDENTOV BIOLOGIJE 5 LJUBLJANA – SLOVENIJA RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 8 POROČILO O DELU SKUPINE ZA RASTLINE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 10 POROČILO O DELU SKUPINE ZA GLIVE RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 42 BIOLOGIJE POROČILO O DELU SKUPINE ZA PAJKE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 56 IVANČNA GORICA 2019 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PODZEMNO ŽIVALSTVO NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 65 POROČILO O DELU SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 76 POROČILO O DELU ZAČASNE SKUPINE ZA HROŠČE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 76 POROČILO O DELU SKUPINE ZA METULJE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 86 POROČILO O DELU SKUPINE ZA DVOŽIVKE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 90 SKUPINSKA FOTOGRAFIJA SKUPINE ZA DVOŽIVKE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 97 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 98 POROČILO O DELU SKUPINE ZA NETOPIRJE IN OBČASNO ZA OSTALE SESALCE NA RAZISKOVALNEM TABORU ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 106 UDELEŽENCI RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2018 111 PODPORNIKI, HVALA VAM! 113 MOJI SPOMINI NA RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE IVANČNA GORICA 2019 114 ISBN 978-961-94839-3-0 Document Outline Zbornik_RTSB_2019_Ivancna_Gorica_DSB_2020 Zbornik_2019_Ivancna_Gorica_k3 Zbornik_2019_Ivancna_Gorica_k3_vlozek Zbornik_2019_Ivancna_Gorica_platnice