GLAVNA GOSPODARSKA DEJAVNOST NAŠE OBČINE
Trgovina vse bolj siromašna
Trgovina predstavlja v občini Center glavno gospodarsko dejavnost, saj prinaša okoli dve tretjini celotnega prihodka in dohodka občine. Stalno slabšanje njenega ^oložaja v zadnjih letih, padanje dohodka, akumulaclje In naložb, je bilo pravzaprav neogiben Izztv tudi izvršnemu svetu občine, da temeljiteje pre-gleda In razčleni problematiko te dejavnostl. Informacija, ki so jo oblikovall pri tem, naj bl služila kot uporabna podlaga za razpravo o izboljšanju položaja trgovlne.
Več od tega seveda nismo mo-gli pričakovati, kajti sprejemanje »avtonomnih« sklepov bi prese-glo realne možnosti in tudi pri-stojnosti tega organa. Poseben razlog za obravnavo omenjene problematike brez konkretnih sklepov leži med drugim tudi v hotenju protiinflacijskega pro-grama, da se gospodarskim sub-jektom zagotovi več samostojno-sti. Seveda pa se s takim pogle-dom na problematiko y občini ne odrekajo temu, da ne bi soobliko-vali koncepta dolgoročnejšega razvoja trgovine.
Temeljna ugotovitev, ki jo po-nuja omenjena informacija je, da je v sicer opešanem gospodar-skem razvoju zadnjih let, ta zastoj še posebej občuten v trgovini. K takemu položaju trgovine so nemalo prispevali nekateri zavi-ralni ukrepi, kot zamrziyene mar-že in omejitve pri naložbah v trgo-vino. Iz minulega leta kaže nave-sti naslednje podatke, ki potijuje-jo gornjo ugotovitev: celotni pri-hodek in dohodek trgovinskih OZD je zaostal za povprečjem go-spodarstva; najslabše se je godilo trgovini na drobno, ki so io admi-
nistrativno določeni deleži v ceni najbolj prizadeli; zaradi slabitve akumulativne sposobnosti so vse težje zagotav^jale ustrezno raven zalog, kar se je odrazilo na slabši ponudbi. Terjatve, kopičenje za-log in visoke obresti za najeta po-sojila so ohranile uspešnost po-slovanja tudi v trgovini na debelo. Zavoro večjemu razmahu zuna-nje trgovinske menjave je pred-stavtjal nerealen tečaj dinaija in nizke izvozne stimulacije. Poleg tega so se zunarge-trgovinske or-ganizacije začele vse bolj usmer-jati na klirinški trg. Gospodarski položaj trgovine se je v letošiyem letu še naprej po-slabševal. Tako je bila rast pri-hodka v trgovini v prvi polovici leta za 10 indeksnih točk nižja od rasti v gospodarstvu, dohodek pa za 18 točk. Delež trgovine v do-hodku gospodarstva občine Cen-ter je znašal ob polleiju le 43% (leta 1985jebil46%).
V  pretežnem delu notranje tr-govine je ustvarjena razlika v ceni komaj zadostovala za enostavno reprodukcijo, zato je tudi naložb vse manj.
V delegatskih razpravah, zlasti v krajevnih- skupnostih, so v zad-njem času pogosteje opozarjali na problematflco   trgovine   s   pre-hrambnimi artikli. Le-te se y svo-jih prizadevatyih za večai^je, ali bolje rečeno ohranjanje dohodka, poslužujejo celo takih prijemov, kot so spreminjanje prodajnega asortimenta,  prekvalifikacija tr-govin v gostinske lokale ipd. To pa so že ekscesi, pri katerih osta-ne krajši konec potrošniku.
J. K.