Književnost in umetnost. —k Ciril Hočevar: Sokolskl katekizem. Kn.iižica daje odgovor na vsa vprašanja, ki jlh mora vedeti vsak Sokol. In sicer: Sokolska misel: Kaj hoče Sokolstvo? — Ali je potreba povzdigniti v našem jugosl. narodu telesne in nravne sile? S čim povzdiguje Sokolstvo telesne sile in moralo? Kako povzdiguje telovadba telesne sile? Mi j. zdravje potrebno? — Ali ]C moč potrebna? Aii Se želeti, da ie naše telo lepo? All ima telovadba vpliv na tnoralo? V kakem razmerju je telovadba in človeške vrline? Na katerl ideji so osnovana sokolska društva? Kaj znači: Sokolska društva so demokratska? V čem se kaže najbolj demokratičnost? Kakšno je razmerje med sokolstvom in narodnostjo? Odkod ime »Sokol«? Čemu se je ustanovil »Sokol«? Ali je Sokolstvo že doseglo svoj cilj? Ali je Sokolstvo v svobodni državi potrebno? Ali ima Sokolstvo še druge naloge? Naše dolžnosti do ncosvobojenih bratov. Organizaclja: Kdo vodi društvo? Kdo zamor. postati član(ica) društva? Dolžnosti članstva. Pravice članstva. Kaj mora vedeti, kdor nosi sokolski kroj? Kedaj se nosi kroj? Kedaj se kroj ne sme nositi? Kdo dobi sokolski znak? Kaj mora vedeti, kdor nosi znak? Kedaj je prepovedano nositi znak? Kakšen mora biti vsak Sokol? Kai je sokolska disciplina? Kie mora biti Sokol posebno discipliniran? Kdo skrbi za red in disciplino v društvu? Kako se obvlada disciplina? Kdo preneha biti član sokolskega dr.i-.tva? Katerega člana lahko odborMzkljuei? Sokolska načela z ozirorn na polltlko, vero itd. Kakšno je razmerje ined Sokolstvom in politiko? Sokolstvo in vera. Sokolstvo in klerikalizeni. Zgodovina. Kdo je ustanovil prvo sokolsko društvo? Kaj mora vedeti vsak Sokol o Tyršu in Fiignerju? Kako se je razvilo Sokolstvo na Češkem? Kako se je razvijalo slovensko Sokolstvo? Razvoi hrvatskega Sokolstva? Razvo] srbskega Sokolstva. Kako je nastal »Jugoslovenski Soko.ski Savez«? Sokolstvo pri ostalih Slovanih. — Prav toplo priporočamo! —k Dr. Ljudevit Plvko: Sokolstvo I. Ceškoslovaško Sokolstvo. Vsebina: Prvo telovadno društvo. Ustanovni občni zbor. Na.elniško mesto.' Društvenl kroj. Vojna doba 1866. Prva ži.pa. Miroslav Tyrš. Na II. vsesok. z.etu v Pragi III. vsesokolski zlet v Pragi. IV. vsesokolski zlet 1901. V. vsesokolski zlet 1907. VI. zlet- Vojna. Ob prevratu. VII. vsesokolski zlet v Pragi. Dr. Josip Scheiner. Dr. .lindrich Vaniček. Sokolsko slovstvo. V inozemstvu. —k Marguer.te Burnat-Provins: Knjiga za Tebe. Poslovenil Alojz Gradnik- V Ljubljani 1923. Visoka pcsem ljubezni. Slavospev žene na Ijubljenega moža. S srnelo prostodušnostjo izljiva pisate l.ica svoje srce v te vrste, ki so pa vendar tako oduševljene da iz njih ne zavej. niti senca kake plitke erotičnosti. Henri Bataille, ki je napisal predgovor, pravi o knjigi med drugim: »V nji je zavedno priznanje. najgorečnejše. ki se more zamisliti, najprostodušnejše in najzamotanejše obenem. ki ga je ženska. brez dvoma, sploh kedaj zapisala.« In na drugem me- stu: »Ta čudna hirnna. tako divja in sladka napisana z očmi umetnika. zamišljena z dušo slikarja, je nepričakovano resnična v književnosti- »Knjiga za Tebe« mora oživcti in ne sme biti pozabljena. Ker kasneie ko bo obtežena s prošlostjo, bo zaniinivo to pesem znova prečitati.« — Slog je lep. ritmičen in ubranost verzov in mesU.n>a tudi njili vsebina spominja na »Vrtnarja« Rabindranata Tagore, n. pr. »Biti voda ki jo piješ. roža ki io duhaš. zrak, ki nioči tvoje čelo. — Ne vladati več ne v telesu. ne v duši. pozabljati. da živim. da bi čutila bolje tvoje življenje kako poje v meni. — Moie srce gori pred tvojimi nouami kakor kadilo iz Azije- Zakaj nisem -ažja ncgo dim. finejša neiro dišavc da bi te mo.gla celega oviti?« (str. 78.) — Prevoda si ne moremo boljšega želeti in je lep donesek naši prevodni literaturi. Rožna vczava knjige odgovarja njeni vsebini in bc zlai«ti ugajala kot dariUo v pnnierii:h slučaiili. —od. — —k Sič, »Narodni okraski na orodju in pohištvu I.« 2e dolgo nam je znano, da namerava »Probuda« publicirati vsc kar nam je še preosta-' lo od slovenske narodne umetnosti, da se po možnosti oživi ali pa ostane vsaj v živem spominu krasne zbirke narodne umetnosti, ki jih hrani drž. mnzej in pa profesor tehn. sred. šole Qrebenc. Najmarljivejši član »Probude« v tem oziru profesor Sič pa je s pomočjo različnih faktorjev, zlasti kr. vodstva zaloge šolskih knjig in učil izdal /e na svojo rnko nekaj prav lepih in veleva/nih zbirk in knjiir, od katerih sta omeniti zlasti v kr. zalogi šolskih knjig v Ljubljani izišli zbirki: Narodne vezenine in Narodni okraski na pirhih in knžuhih. K tej zbirki je izdala kr. zaloga šolskih knj.K in učil II. zvezek: Narodni okraski na orod.;n in pbhištvu I. del, ki mu še slede poedinl deli. Prof. Sič, ki ie izdal okraske na preslicah in n.. skrinjah ter okraske na posteljah in zibelih, namcrava izdati še okraske na omarah in nadaljevati okraske na posteljah ter na različnem orodiu. Islotako namerava isto zbirko pri zalogi šolskili knjig in učil nadaljevati prof Orebenc z različnim Mšnim nrodjem in kinetsko opravo s pravcatimi načrti 7 , mizarje, ter izdati tudi tesarskc narodne okraske zlasti pri lesnih strokali itd. V vseh teh pogledih je našla narodna uinetnost, zlasti gorenjska, skoraj enakovredna s Švicarsko in Tirolsko, samo, da naši slovenski rokodelci in stavbeniki niso še vedeli kje in kakn črpati iz narodnih zakladov. Tu je kot pravi vodič na tem polju — katerega zaslugn naš narod nikoli ne bo smel pozabiti — profesor Sič, ki nam jc obudil tudi narodne noše. Od njega pričakujemo še več publikacij o slovenski ženski umetnosti. Nepretenliiva zasluga kr. zaloge šolskili knijs. in učil ie, da pomaga Siču reševati potomcem narodne zaklade, kolikor se iih rešiti še da. Brez Sičevih zbirk ne sme biti več nobena slo venska olikana hiša, noben narodno zaveden obrtnik, biti moraio kot dokaz naše kulture na razpolago tuicem v čakalnicah naših zdravnikov, zdravilišč, hotclov in se tnorajo najti za širši narod v vsaki šolski in ljudski izobraževalni knjižnici. Vcč o tei novi zbirki prinesemo še izpod strokovnjaškega peresa. —k Prigode čebclice Maje. Roman za deco. Spisal: VValdemar Bonsels. Poslovenil Vladimir Levstik. Ilustrovano. Vsebina: Majin beg iz domačega mesta. — Cvetkov rožni domek- — Gozdno jezero im njegovi prebiva'ci. — Niko in murica. — Kobilica. — Mrvica. — Maja pajkova jetnica. — Stenica in metuljček. — Matijev boj s človekom. — Čuda noči. — Palček izpolni čebelice željo. — Pesnica Polonica Sedinopičnikova. — Razbojniški grad. — Beg. — Vrnitev. — Bitka čebel s sršeni. — Kraljičina prijateljica- — Že ta pisan spored odlomkov nam kaže vsebino knjige. Kako radi smo prebirali kot študenti Erjavčevo: »Mravljo«! Vedno in vedno se nam je tudi »Citanka« odpirala na oni strani. pri tem odlomku. Z živo fantazijo smo zasledovali boj in bojne pohode rnravelj. Vsako posebej smo videli in vse skupaj. Kako hitro ie bilo razprodano izvirno delo našega tovariša in pisatelja Josipa Ribičiča iz Trsta, »Kraljestvo čebel«. ki ga je izdala še naša Zveza. Otroci so s slastjo čitali in ka| radi segali po tej knjigi v naših šo'arskih knjižnicali. Prepričani smo, da z nič manjšim zanimanjeim in z nič matijšo vnemo, kakor po »Mravlji« in »Kraljestvu čebel<', ne bo segala šoloobvezna in šoliodrasla mladina po »Prigodah čebelice Maje« in jo bodo pokupile kaj hitro naše šolarske knjižnice. Knjiga je bogat zaklad za otroka in je najlepše darilo tudi za dom ob vsaki priliki — svojeniu otroku. Preobširno bi bilo navajati podrobno vsebino. Svobodoljubna čebelica Maja se je v velikem hrepenenju po svobodi in uživanju življenja izneverila svojemu panju: po svetu je preizkusila vse nevarnosti. ki orete čebelici, spoznala je mnogo sveta in gorja, ki je koneono zatemnelo njeno idealno hrene_ienje po lepem in čistem, srečno je prebila vse nevarnosti — opredelila se je konečno panju. — Delo toplo nriporočamo ker je poleg zabavnosti tudi zelo poučno. —k Ob tihih večerih. Spisal Ksaver Meško- Knjiga ima sledeoo vsebino: Dolga ie še pot. — Ob tihih večerih. — Na sveti post. — Legenda o čudežnih očeh. — Pozabljena. — Ciganček. — Zasanjam včasih. — Romanca ob žalostnem jutru. — Ali niste nič molili zame. — Človek. ki stoji ob grobovih in plaka. — Ob pom-  ladanskih večerih. — Ante Petrbvič piše  o kniigi:»Vrhunec liričnosti, ki je vsa eleliična. prepolna tuge in žalosri. se nahaja v knjigi »Ob tihih večerih«. Od 11 sestavkov jih a:re 6 v subjektivno, personalno liriko. Knjiga »Ob tihih večerih« je proglašena za najuspelejše delo Meškovo. Torej s to zbirko stoji na vrhuncu svoje unietnosti kjer je svoj autobiografski lirizem dogual do neof)ične izrazitosti ¦.. Vse ie mehko in nežno izsanjano. s čust\enim lirizmoni pripovedovano. To je notranje življenje in borba duhovnika, ki se bori v svoji duši kakor patrijarh Jakob poinoči. Vse najtanjše nijanse te duševne borbe so tu adekvatno izkazane. To je najbo_j sveže in izvirno delo Meškovo. Tu je čista, ne moška nego prav dekliška duša izrazila vse najčistejše, najtanjše in naimehkejše ljubezenske občutke prve mladosti, svoje nedolžne sanie in hrepenenja ki so ostala vedno izven dotika in dosega realnosti.« — Kniigo prav toplo priporočamo našim ljudskim knjižnicam, ker smo prepričani, da bo Ijudstvo kaj rado posegalo ro knjigi in inu bo dobra duševna hrana- --k Venec Izbranlh pesmi, zložil Matej Stergar, ie izšel. Čez 20 izvirnih jugoslovanskih narodnili pestni. 18 strani. Vsebina: Predgovor. — Povod Venca. — Zvonci reklamc. — Narodna himna I. — Očetom Jugoslavije. Narodna himna II. — Narodni obrambi. — Kraljici države SHS. — Jueoslavi:a zlata abeceda. — Oracijam slovenskim, lirvaiskim, srbskim. — Štcvilo 3. —• Rožni venei- kraljevine. — Slovenija Tebi! — Stolici deželc. — Lji.bljana, dne 26., 27., 28. junija 1920. — Rodni zemlji. — Zlata doba. — Vrelec idej. — Po sinrti kralja Pctra. Sokol in Orel. — Morjc src v.ilov. Prerokovanje. — Konec venča delo. — Za narod, mili dom je »Venca« vsak atom, v radost in slavje vseh, ki mar za trud jim vspeli, zabava in korist izvor ljubczni čist do narodnih reči. kar slave duh želi in pravočut srca, vladar bi bil sveta! Teh del mi svet nc žolči! llrugače kamne tolči na ccsti boljše bo, kot umotvori nioii, — jili innogi mrtvi sloji ceniti ne vedo. Stvari raznin Tebi najvišja bodi čast! Kar sreča nnsi v scbi, intcligcnci v last! Vse izobraženo Ijudstvo naj pridno seže po tem »Vencu« in krasi /. niim svoj dom. svoj um in sree svoje! Nobena hiša. nobeno stanovanje brez tega berila!