Dopisi. Grornja Radgona. (Našenarodno ž i v 1 i e n j e.) Zopet smo imeli priliko se sniti ter izvrstno zabavati pri veselici, koje je priredilo dne 18. t. ra. naSe kmetijsko bralno društvo na vrtu g. Osojnika. Zanimiv vspored je povzročil, da smo ostali do drugega dne skupaj. Mnogobrojno občinstvo domačega in sosednih krajev vdeležilo se je sedaj te veselice. Prisrčno pozdravil je goste g. J. Čirič znani, podjetni vodja glasbe in tamburašev. Menjalo se je udarjanje tamburic z izvrstnim petjem mešanega in možkega zbora, katerima so se sosedni kapelski pevci pridružili. Izborno poje možki zbor Gornje Radgone in tudi domafci kvintet tekmuje lahko s katerim bodi meSčanskim zborom! Pesem: «Mlatiči» bi!a je poslušateljem sosebno prijetna. Pri tej priliki se je tudi pela pesem: «Ob tamburici*, zložila gca. Ljudmila PoIjanec, učiteljica pri Kapeli, katero je vglasbil g. Janko Cirič. Gospod Girič je tudi tu pokazal svojo izvanredno nadarjenost in zmožnost za glasbo! — Sledil je šaljivi spev «Brivec», v ta namen iz hrvaščine prestavIjen. G. J. Čirič, ki je ravno glavno ulogo izborno igral, povzročil je glasno doneči smeh občinstva. Hvala mu za trud! Gospod modroslovec Majžar je v izbornem govoru, katerega smo z velikim zanimanjem posluSali, navduševal k narodnosti in vzajemnosti in pojasnjeval pojem: nemčur, prav mično in zanimivo. Živel! Zvečer vršila se je toliko priljubljena igra: »Lurška pastarica* v obCno zadovoljstvo. Sledila je potem prav vesela prosta zabava. Tako se znamo tu Slovenci med seboj razvedriti! Kdor ne verjame, naj se o priliki naši veselici pridruži in gotovo je ne bo kar tako naglo mogel pozabiti. Komur naj se zahvalimo za vživanje takih uric? V prvi vrsti izvrstnemu odboru bralnega društva, goap. slikarju Horvatu za neumorni trud, g. vodju glasbe in godbe J. Ciriču, ter vsem deluiočim osebam, ki so tako vneti za domačo zabavo in glasbo: Gromoviti živijo navzočih njim! Navzoč. Iz Ptuja. Stari Slovani, tako se pripoveduje, so ljubili godbo, petje in nedolžne veselice. Mi, njih potomci, pa ne? Zakaj se ne goji bolje alovensko petje? Kdo je temu kriv? Gospodje, ki so nekedaj vodili petje, zdaj pa jim je io deveta briga? Ali je kriva nehvaležnost strani posluSalcev ali nevdeležencev? Ni potrebnega drobiža? So-li se pa posušili znani viri? Premalo zanimanje od te in one strani! Gcdba in petje bi zaspala, ako bi ne imeli bivšega nadučitelja iz Nove cerkve, gospoda Kopiča. Gospod Kopič je prevzel vodstvo ptujskih tamburaSev in le njemu se imamo zahvaliti, da slišimo večkrat lepo slovansko godbo, in tamburašem-pevcem, takoimenovanemu »ptujskemu kvartetuc, kateri nas razveseljuje Se s svojim res krasnim petjem. Hvala vam za prijetne urice pri Sv. Andražu. Bojimo se, da tudi gospod Kopič, ki tako redno zahaja k tamburaškim vajam — gotovo naporno delo — ne obupa. Le vstrajajte g. Kopič; tudi vaS kolega g. Zupančič se bode baje zopet lotil pelja. Gospoda, priredita nam dosti veselih zimskih večerov! Petje in tamburanje, to bo veselje! Od Sv. Ilja v Slor. goricah. (Naše slavnosti.) Na predvečer rojstnega dne svitlega cesarja so šentiljaki rodoljubi užgali pri g. Cimpercu kres. Nimamo sicer namena, vsega obeSati na veliki zvon, a tokrat moramo naznaniti to čitateljem «Slov. Gospodarja». Ko smo letos v god sv. bratov Cirila in Metoda zažgali na več krajih kresove, pisal je neki čifutskonemSki čaanik, da so Ciril-Metodovi kresovi znamenje (čujte!) — panslavizma. Pisal je, da naj vlada v prihodnje te kresove popolnoma prepove, ker se pri takih kresovih govorijo protiavstrijski gOTori. Fej nesramni lažnjivci! Morda mislite, da smo Slovenci taki, kot ste vi ? Zakaj niste prisli gledat na predvečer 18. avgusta, kako navdušenje je vladalo okoli kresa in kako so gromeli topiči, ter se zažigale rakete. Pač pa se pri vaših takozvanih «SonnwendIeuer» govori, kar ni na čast Avstrije, ter se pre- pevajo navadno. «Die Wacht am Rhein», «Das deutsche Lied» in več takih. Torej svetujem vam lažnjivi »tajčnaceljni* šentiljski in drugi, pometajte drugokrat pred svojim pragom. Mi Slovenci pa navdušeno kličemo: «Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!» — Vrlemu rodoljubu g. Cimpereu in vsem mladeničem, ki so se trudili pri napravi kresa, gre najtoplejša zahvala. Iz Ormoža. (Ormoška nemSka šola.) Neko bedasto dopisunče — Bog mu grehe odpusti — nagromadilo je v lažnjivem «Štajercu» pod naslovom: «Veaelo žalosten dopis iz ormoškega okraja» toliko lažij, da se njih mora ormoška nemška stranka v dna svoje duše aramovati. Ta dopis bil bi naj nekaka vada za slovenske stariše, da pošljejo svoje otroke v nemško ormoško šolo, na kateri se pričenja šolsko leto s 1. septembrom. Že to je sumljivo, da se v tem opisuje Solska slavnost, ki se je vršila že 11. julija t. 1. Ako bi se takrat učenci nemške šole posebno izkazali, raztrobil bi to že davno «Štajerc». — Iz lahko umljivega vzroka je vendar molčal, ter prikolovrati sedaj po šestih tednih s svojim — «lažnjivo žalostnim dopisom.» Koliko staršev nam je že zatrjev.alo, da se otroki ničesar ne naučijo v nemški šoli, da še pozabijo isto, kar so prej vedeli! Temu niso krivi nemški učiteiji, ampak samo — nemške Sole za slovenske otroke. «Štajerc» laže, da so slovenaki otroki predstavljali nemsko spevoigro, — ob iatini so isto predavali nemški ormoSki otroki. Da se slovenski otrok lahko nauči kako nemško pesem, da, cele sestavke -prednaSati, mu ni potrebno obiakovati nemške šole, ker se to veliko lažje in boljše nauči na slo-venski šoli, kjer se itak nemški jezik tako in v toliki meri podučuje, kakor prej na utrakvistični šoli. Dopisnik trdi, da, »o ^olarji tudi v poštenem in mirnem obnašanju napredovali. Ne vem, če je kedai opazoval, ko se je ta «nadobudna» mladež nemSke Sole v jatah podila po mestu, deloma kakor bi imeli privezane klobuke na glavi, deloma kričeč svoj «guten Tag». Posebno mimo slovenske iole podila se je ta druhal s krikom in vikom, napadajoč učence te Sole. Videli smo celo, da so nekateri korenjaki metali kamenje na slovenske učence in v slovensko šolsko po8lopje. Res, če bode ta mladež tako «napredovala v poStenem in mirnem obnaSanji*, ne bode tako kmalu zmanjkalo izzivajoče fakinaže. — Mi nikakor nočemo to zapisati na rovaS nemškemu učiteljstvu, katere tudi za njihov posel nikakor ne zavidamo. Ravno tako niso učitelji krivi, da slovenski otroki ne morejo na nemški Soli napredovati. Krivi so temu starSi in pa taki lažnjivi svetovalci, kakor je dopisnik «Štajerca», — kateri v svoji neumnosti trdi, da je ormoška nemSka šola vzgled ljudskih šol ormoSkega okraja. VpraSali bi ga, kako darilo je dobil za to imenitno iznajdbo. Najlepša pa je trditev dopisnika, da nemska Sola noče germanizirati. Povemo mu prav tiho na uho, — če mu tega njegovi ormoški prijatelji niso razodeli, — da se je precej opeke nemške šole kupilo s pruakimi markami, — da je ormoSko nemštvo te marke dobilo le s pogojem, da se poduk vedno in samo vrši v čisti nemščini (in rein deutscher Sprache). Prodali so se torej Prusakom z dužo in telesom. Naivni naš dopisnik pa vender trdi, da se na nemški Soli noče germanizirati. — Kdo se mu ne smeje?! Debelo laž je zapisal poStenjakovič, ko trdi, da so miloatljivi knezoškof ob priliki letošnje birme posebno pohvalili učence nemSke Sole. Bili smo takrat pri izpraSevanji navzoči ter moramo odkrito reči, da se nara je smilil gospod katehet. Koliko se je on s temi otroki nemSke Sole mučil. Do Seste, do sedme ure po šoli pripravljal njih je za veronauk, — vender njegov trud ni imel zaželjenega vspeha. Pri izpitu zamogel je vprašati le vsakega petega šolarja nemške Sole in Se ti so odgovarjali na način, da se njim je videlo, da ne razumejo, kar govorijo. Kako drugače odgovarjali so učenci slovenske ormoške šole in humski učenci! Sam milostljivi gospod knezoškof stavil je zelo težka vprašadja naačence, in pri tem ni nobenega izpustil. Vsi pa. so odgovarjali odločno in točno, zbog česar jih je mil. knezoSkof kakor tudi goapoda kateheta izvenredno pohvalil. Glede nemSke šole oaienil pa je, da se je gospod katehet pač mučil in dosegel, kar je mogoče. Toliko resnici na ljubo. Slovenske stariše pa svarimo pravočasno, da ne sledijo ljudem, kateri hočejo z lažnjivimi obljubami spraviti njihove otroke v nemSko šolo. Ni vse zlato, kar se sveti! Sv. Trije Kralji v Slov. gor. (Shod.) Kakih 10 minut od "župne cerkve Sv. Benedikta leži na prijaznem 292 m visokem griču jedna največjih, pa tudi jako starih (od leta 1556) cerkev Sv. Trije Kralji. Le nekaj atopinj pod njo je narodna gostilna vrlega kmeta Fr. Fekonja. Tu je bil preteklo nedeljo velikanski in velepomenljiv shod «Katoliškega političnega druStva za okraj Sv. Lenart v Slov. gor.» Vrenje najlepše, ljudstva od vseh strani nepregledna množica, navdušenje nepopisno. Potovalni učitelj Jeloviek ni prišel. Deželni poslanec naš, g. prDf. Fr. Robič razgrnil nam je jasno sliko deželnega zbora, srčno in opravičeno zagovarjal izstop slovenskih deželnih poslancev iz deželnega zbora. Že mej govorom kazala se je tu pa tara velika nevolja med ljudstvom in ko pa je govornik končal, bruhnila \e nevolja ljudstva -z. vso silo na dan z ogorčenimi, gromovitimi klici: Proč od Gradca! Posebno radovedno pa je bilo ljudstvo, ko je nastopil dvorni svetovalec in naS državni poslanec dr. M. Ploj. Pazljivo smo poslušali jako poljudni, temeljiti govor. Glasno odobravanje je žel v zahvalo. Za tem so sledili naslednii sklepi ali resolucije: Na javnem političnem shodu pri Sv. Treh Kraljih dne 25. avgusta 1901 I. zbraui zborovalci izrečejo svojemu državnemu poslancu dr. Ploju in dežel. poslaneu profesorju Robiču svoje zaupanje ter Se posebej odobravajo izstop deželnih poslancev iz deželne zbornice in prosijo, da deželni poslanci uravnajo tudi svoje bodoče postopanje razmeram primerno. II. Dalje protestirajo zoper tiste sklepe deželnega zbora, s katerimi se na deželne stroške pospešuje samo nemštvo in ponemčevanje Slovencev, protestirajo zoper prenaredbo volilnega reda za okrajne zastope na ta način, da se vsa moč izroči meščanom in tržanom. III. Zbrani zborovalci zahtevajo ločitev slovenskega Štajerja v upravnih in Solskih zadevah ter želijo, da se jim ustanovi potrebno Stevilo meščanskih, kmetijskih in dragih strokovnih Sol. IV. Zahteva se od vlade, da vsaj ona podpira slovenske kmetovalce, njihove zadruge in osobito, da daje za Slovence posebao podporo za prenaredbo goric ter da skrbi, da se bode ustanovil za Spod. Štajer poseben oddelek kmetijske družbe: c. kr. kulturni svet. V. Šestletna Sola. VI. Odprava porotniških klopij. VII. Stroge postave proti javnemu pohuišanju. VIII. Slovensko uradovanje vseh uradov s slovenskimi strankami. IX. Pravično odmerjenje osebnega dohodninskega davka. Shod se je vrSil pod milim nebom ter izvrSil sijajno in v vsestransko zadovoljnost. Zastopani so bili tu skoro vsi stanovi. Nenavadno veliko je bilo posvetne gospode, največ pa seveda naSih vrlih kmetov od Sv. Antona, Andreja, Negove, Sv. Petra, Ane, Lenarta, Ruperta, Trojice, Bolfenka, Urbana, itd. Predsednik shoda se končno spomni na sv. Očeta in presvitlega cesarja ter med živahnimi živijo-klici in gromovitim pokanjem topičev zaključi shod. Sedaj pa so nastopili benediski fantje ter so razveseljevali občinstvo z navduSenim narodnim petjem. Vdeležencem prisrčno zahvalo, shodu pa stoterni sad.