■o ИС) !o NA PRAZNIČNEM OBISKU V OBČINI LJUBNO £ P ■ J str. 31-33 INTERVJU m soočanju z rakom Primož Siter Njegov najljubši film je Drakula! PRILOGA TV SPORO str. 26-27 novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 30 / Leto 77 / 28. julij 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Plazeča zemlja še vedno ogroža naselje Prebivalci vasi Stopce v občini Laško so še vedno zaskrbljeni zaradi zemeljskega plazu, ki se je tam sprožil pred dobrima dvema letoma, saj opažajo, da se stanje kljub obsežni sanaciji plazu, ki se je začela oktobra lani, ni izboljšalo. Ravno nasprotno. Plazeča zemlja še vedno ogroža naselje. Razpoke v tleh in na stavbah se večajo in nastajajo nove. Domačini opozarjajo, da je šla sanacija, kar zadeva varovanje domov, v popolnoma napačno smer. Str. 7 Foto: Andraž Purg - GrupA NASA TEMA GOSPODARSTVO Kakšen je izkupiček gasilskega dogodka? str. 12-13 Je bila Meja res plačilno nesposobna? str. 4 2 AKTUALNO ZADETKI »Želim poudariti, da je za ozdravitev ključna bolnikova odločitev, da bo ozdravel. Zdravniki bolniku seveda pomagajo, toda njihova prizadevanja so učinkovita le, če je bolnik prepričan, da je ozdravitev mogoča.« Urška Firer, onkološka bolnica »Finančno gledano se ta dejavnost ne splača, vendar so druge prednosti, ki se jih v denarnem smislu niti ne da ovrednotiti: to je na primer svoboda, ker doma delam tisto, kar me veseli.« Darja Dimec, ekološka kmetovalka »Občani Ljubnega smo zelo povezani, zato smo tako uspešni tudi pri organizaciji svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Ta športna prireditev je v mednarodnem prostoru prepoznana kot najbolje organizirana prireditev te vrste.« Franjo Naraločnik, župan Ljubnega »Obožujeva naravo in rada preživljava prosti čas zunaj, zato sva se odločila za delo z zemljo. Iskreno verjameva, da lahko vsakdo z majhnimi koraki prispeva k boljši prihodnosti zemlje in ljudi.« Viktorija Maze in Alen Oderlap, gojitelja sivke »Petje je darilo narave. Že pregovor pravi, da kdor poje, zlo ne misli. Pesem povezuje.« Nives Brezovnik iz Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec ČETRTEK I I PETEK \ 1 / 30 \l/ 32 o" SOBOTA I I NEDELJA \l 28 f \\ / 28 19 15 C/J YŽT77777777> Poletna osvežitev Kam se skriti pred vročino? Še preden smo dobro zakorakali v poletje, nas je zajel prvi vročinski val. Eden najbolj vročih julijev nas je pognal v iskanje ohladitve in veliko nas jo je našlo na enem od mnogih kopališč na Celjskem. Zato smo preverili, koliko je treba odšteti za kopanje, kako so kopališča zadovoljna s sezono in koliko sokopalcev lahko pričakujete, če se boste letos poleti odločili za obisk in ohladitev v katerem od kopališč v naši bližini. Na letnem kopališču v Celju uživa staro in mlado. občane obvestila o zamudi. Pogodbeni dobavitelj, podjetje ASF fun, s katerim je občina pogodbo podpisala maja letos, je namreč sporočil, da je skladišče podjetja, ki je izdelovalo tobogan, zgorelo. Trudijo se, da bi tobogan čim prej prejeli in da bi ga namestili vsaj za del kopalne sezone,« so sporočili iz občine. JANZE FRIC Kopališča v naših koncih tudi zaradi visokih temperatur pokajo po šivih, zato so z začetkom sezone zadovoljni vsi upravljavci bazenov, od najmanjših do največjih. Letošnja sezona je tudi prva po dveh letih, ko se lahko brezskrbno kopamo - predvsem brez omejitev in ukrepov, ki so jih morali tako kopališča kot kopalci upoštevati zadnji dve sezoni. Letna kopališča Poglejmo najprej letna kopališča, ki so odprta od konca junija. Obiskali smo kopališča v Celju, Slovenskih Konjicah in Šentjurju. Na teh bazenih boste za dnevno vstopnico za odrasle odšteli od 4,80 do 6 evrov, pri čemer ponujajo tudi dodatne ugodnosti za otroke, študente, upokojence in invalide. Vsa kopališča ponujajo poleg bazenov tudi gostinske storitve, kjer se lahko osvežite še malo drugače in okrepčate po plavanju. Na celjskem bazenu so cene iste kot že vrsto let. Tam vas čaka izposoja ležalnikov, ki je letos spet brezplačna. Prenovili so tudi večnamensko igrišče ob bazenu, kjer lahko igrate odbojko na mivki, nogomet, košarko, badminton, namizni tenis in rokomet. Elvira Kalkan, vodja gospodarjenja v podjetju ZPO, ki upravlja celjski bazen, je zelo zadovoljna s sezono: »V prvih dveh tednih obratovanja so naši gosti kupili kar deset tisoč vstopnic, veliko tudi tistih za večkratni vstop na bazen.« Tudi na konjiškem bazenu, ki je po popolni prenovi odprt tretjo sezono, so obdržali lanske cene. Konjičani letos beležijo zelo veliko povpraševanje po sezonskih kartah, zanimanje je kar za tretjino večje, kot je bilo lani, čeprav pri njih ni bilo mogoče unovčiti turističnih bonov. Laura Krančan, direktorica Zavoda za šport Slovenske Konjice, ki upravlja bazen, je še izpostavila: »Na bazenu na Dobravi si lahko brezplačno izposodite pripomočke za igro v vodi, imamo tudi plavalno šolo, 16. julija smo v sodelovanju s Klubom študentov Dravinjske doline pripravili prvo nočno kopanje.« Med letnimi kopališči, ki smo jih obiskali, boste na šentjurskem odšteli najmanj, dnevna vstopnica za odrasle stane 4,80 evra. Tako kot pri drugih, so tudi Šentjurčani zadovoljni s sezono, pri njih vas čaka tudi brezplačen najem ležalnikov in senčnikov, preizkusite se lahko v namiznem tenisu, za najmlajše imajo tudi igrala. Občina je pred sezono napovedala, da bo do začetka letošnje kopalne sezone v športnem parku namestila tobogan, zdaj pa je Večja kopališča Od večjih kopališč smo obiskali Terme Topolšica, laško Thermano, Rogaško Riviero, Terme Zreče in Termalni park Aqualuna. Ponujajo notranje in zunanje bazene, v katerih temperatura vode ni odvisna samo od dobre volje sonca. Velika kopališča so sicer dražja od manjših, a ponudba je toliko večja. Za dnevno vstopnico za odrasle boste odšteli od 14 do 19 evrov. Za razliko od manjših kopališč, kjer je majhna razlika v ceni vstopnice od ponedeljka do petka ali ob koncu tedna le na celjskem bazenu, je pri večjih kopališčih razlika bolj očitna. V Termah Topolšica je letos kopanje na voljo tudi zunanjim gostom. V prejšnji sezoni so se pri njih zaradi omejitev lahko kopali le hotelski gosti. Sezona je tudi pri njih dobra, v primerjavi s prejšnjimi leti imajo občutno manj tujih gostov in zdaj večino obiska predstavljajo domači. V Topolšici vas ča- Odrasli Cena za štiričlansko družino v evrih Letno kopališče Celje 5-6 16 Bazen Slovenske Konjice 6 20 Bazen Šentjur 4,80 17,20 Terme Topolšica 15-17 42-47 Thermana Laško 15-19 42-58 Rogaška Riviera 14-16 39-45 Terme Zreče 11-14 39-51 Termalni park Aqualuna 15-19 51-63 AKTUALNO 3 kajo prenovljene garderobe, tuši in toaletni prostori, žal pa je zaprt vodni park. Kristina Suhadolnik, vodja marketinga, je dejala: »Zunanji vodni park trenutno prenavljamo, goste bo v dveh letih pričakal povsem nov. Trenutno je kopalcem na voljo hotelski kompleks bazenov, ki vključuje tako notranje kot zunanje bazene.« Vstopnice so malo dražje v primerjavi z lansko sezono, a so podražitve majhne, le približno en evro. Nina Pader Topole, vodja marketinga v Thermani La- ško, nam je zaupala: »Zelo smo zadovoljni, da se pri nas kopa tudi veliko lokalnih gostov iz Laškega, a tudi iz Celja in Zasavja.« Največja prednost Thermane Laško je steklena kupola, s katero se lahko prilagodijo vsakemu vremenu, saj jo v primeru sončnega vremena odprejo in v primeru dežja zaprejo. V Thermani vas pričakujejo bazen z valovi, slapovi, reka in še mnogo drugih zabavnih vodnih užitkov, za najmlajše ponujajo tudi počitniško varstvo. Zunanja tobogana sta trenutno zaradi prenove zaprta, kar ne ovira drugih vodnih dejavnosti. Cene v Laškem so iste kot lani. Tudi kopališča na Rogaški Rivieri so polna kopalcev, pri njih imate največjo možnost spoznati koga iz tujine, saj tuji gosti pri njih predstavljajo približno polovico vseh. Odgovor na vprašanje, koliko nas stane kopanje na Rogaški Rivieri, ni tako preprost kot pri drugih. Damijan Merc z Rogaške Riviere nam je pojasnil: »Nekatere cene smo v primerjavi z lanskim letom dvignili, nekatere znižali. Ponujamo pa dodatne ugodnosti za vse, ki so včlanjeni v Rogaška Riviera Loyalty Club, kjer so vse cene približno za četrtino nižje od rednih.« Na Rogaški Rivieri vas čakajo zunanji in notranji bazeni ter povsem nova gostinska ponudba, kjer se lahko okrepčate po plavanju. V Termah Zreče beležijo bistveno večji obisk kot lani, pri čemer je primerljiv z obiskom leta 2019. Števila tujih gostov na bazenih ne spremljajo, a če bi sklepali po nočitvah v njihovih hotelih, je tujcev v Zrečah približno četrtina. Vstopnice so tudi Zrečani nekoliko podražili, a ne vseh. V Termah Zreče vas čakajo ani-matorji z živahnimi športnimi in zabavnimi dejavnostmi za vse generacije, najmlajše pa pričakuje Zrečkov kotiček, postavljen v neposredni bližini sladolednega vrta. V Aqualuni, kjer vas pričakuje velik nabor toboganov, zunanjih bazenov in igral za otroke, so prav tako zadovoljni s trenutnim obiskom. Tudi v Aqualuni so zaradi poveča- nja stroškov obratovanja malenkost podražili vstopnice. Ponašajo se tudi z aktualnim nazivom slovenskega naj kopališča. Aqualuna je privlačna predvsem za najmlajše in tiste, ki so mladi po srcu, saj je osnovni namen vodnega parka vodna zabava. Med njimi boste našli tudi okoli tretjino tujih gostov. Če se med igro v vodi utrudite, vas čakajo tudi bolj suhe dejavnosti, kot so odbojka na mivki, trampolini, salon z igralnimi aparati in še kaj bi se našlo. Foto: Andraž Purg - GrupA Stebrni udar v Premogovniku Velenje Brez hujših poškodb, gmotna škoda še ni znana V ponedeljkovem stebrnem udaru v Premogovniku Velenje se je lažje poškodovalo dvanajst rudarjev. Vsi so v domači oskrbi. Do stebrnega udara je prišlo samo v delu jame. V njej je bilo takrat sicer približno 150 zaposlenih, so dan po nesreči pojasnili v Premogovniku Velenje, kjer podatke o gmotni škodi še zbirajo. BARBARA FURMAN Poškodovani rudarji so utrpeli predvsem udarce, nekateri imajo zvit gleženj, nekateri so vdihovali prah. Oskrbeli so jih v Zdravstvenem domu Velenje, potem so jih napotili v domačo oskrbo. K zdravniku so poslali tudi dva rudarska spremljevalca. Ni bil potres Generalni direktor velenjskega rudnika Janez Rošer pričakuje, da bo stebrni udar vplival na obratovanje odkopa, čeprav še ni mogel napovedati, kakšen bo časovni zamik pri odkopu premoga. Zanikal je informacije, da naj bi potres povzročil stebrni udar. Pojavile so se namreč domneve, da naj bi bil posledica blažjega potresa, ki so ga v ponedeljek nekaj minut pred deseto zvečer seiz-mografi zaznali v bližini Takoj po nezgodi v Premogovniku Velenje je bil obveščen republiški rudarski inšpektor, ki je že obiskal kraj dogodka. Preiskava dogodka še traja. Topolšice. »Udar je posledica rudarjenja, zadnji je bil lani, takrat so bili lažje poškodovani trije rudarji. Stebrni udar se zgodi od enkrat do dvakrat letno,« je še pojasnil Rošer. Po njegovih besedah stebrnega udara ni mogoče preprečiti, saj gre za moč narave, mogoče pa ga je omiliti. V velenjskem premogovniku razmere v jami preverjajo z meritvami, ki deluje neprekinjeno. Kaj je stebrni udar? Stebrni udar je trenutna sprostitev napetosti nakopičene energije v hribini. Podoben je potresu, je pred časom za nek medij povedal rudar Aleksander Kočevar: »Nenadoma se vsa jama strese, občutek je, kot bi te nevidna roka prijela, močno stresla in zabrisala po jami. Kakšna sila je to, zgovorno i & JE ■ — i □ i- • Stebrni udar se je zgodil v ponedeljek v poznih večernih urah. (Foto: Tomaž Šumah) pove podatek, da je nekoč 40-tonski stroj ob stebrnem udaru obrnilo na bok.« Ponedeljkov stebrni udar je v jami Premogovnika Velenje povzročil tudi precejšnjo materialno škodo, kolikšna je, še ni znano, saj popisa škode pristojni še niso končali. Dogodek obžalujejo V Premogovniku Velenje ponedeljkov dogodek obžalujejo in poudarjajo, da si s preventivnimi ukrepi, z varnostno tehnološkim informacijskim sistemom ter osveščanjem zaposlenih prizadevajo, da bi bilo rudarskih nesreč pri delu čim manj. Delo rudarjev 500 metrov pod površjem zemlje je specifično, delovni pogoji kljub najsodobnejši tehnologiji žal ostajajo nepredvidljivi, še poudarjajo v velenjskem premogovniku. 4 GOSPODARSTVO St. s^S Znano je mnenje sodnega izvedenca o upravičenosti uvedbe prisilne poravnave v šentjurskem kmetijskem podjetju Je bila Meja res plačilno nesposobna? Po javno objavljenih podatkih je Meja lani ustvarila 8,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za deset odstotkov manj kot leta 2020. Čisti dobiček je znašal malo manj kot 30 tisoč evrov. V letošnjih prvih šestih mesecih je podjetje s prodajo jajc iztržilo 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, prodaja jabolk je bila nekoliko slabša. Po navedbah direktorice Vanje Papak je bilo junija likvidnostno stanje družbe stabilno, na transakcijskem računu je imela 680 tisoč evrov denarnih sredstev. V postopku prisilne poravnave v šentjurski Meji je za njenega lastnika, podjetje Altius s Ptuja, končno prišla vsaj ena dobra novica. Sodni izvedenec za ekonomijo, ki je pregledal dokumente in finančna poročila o njenem poslovanju v zadnjih letih, je namreč v svojem izvedeniškem mnenju zapisal, da Meja septembra 2020, ko je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) vložila predlog za uvedbo upniške prisilne poravnave, ni bila dolgoročno plačilno nesposobna. Terjatve, ki jih ima do nje DUTB, bi lahko nadomestila z najetjem posojila pri kateri od komercialnih bank. Izvedenec je pri svojem mnenju upošteval le malo več kot 2 milijona evrov zaradi posojil, ki so bila prenesena na slabo banko. JANJA INTIHAR Revizijo finančnega stanja je zahtevala oziroma predlagala družba Altius, ki je delnice Meje kupila julija 2020 na dražbi in zanje plačala 600 tisoč evrov. Po nekaj zapletih, povezanih s prodajo, je Altius dejanski lastnik delnic postal šele sredi septembra. Le nekaj dni kasneje je DUTB sodišču predlagala, naj v Meji začne postopek upniške prisilne poravnave. Trdila je, da je šen- tjursko podjetje dolgoročno plačilno nesposobno. Poleg posojil, najetih pri komercialnih bankah, ki so bila kasneje prenesena na njo, slaba banka od Meje terja še poplačilo poroštev, ki izvirajo iz časov, ko je lastnik PSZ Darko Zupanc finančno stanje te družbe reševal z najemanjem posojil, poroki zanje pa so morala biti podjetja, katerih lastnik je bil PSZ. Torej tudi Meja. V Altiusu že ves čas trdijo, da obstajajo samo terjatve iz kreditnih pogodb. Ob tem navajajo, da je Meja vse svoje obveznosti, ki ji jih je nalagala leta 2015 sklenjena pogodba o finančnem prestrukturiranju, izpolnjevala do uvedbe upniške prisilne poravnave. Od takrat tega ni več mogla zaradi nasprotovanja prisilnega upravitelja. V Altiusu poudarjajo, da ni bilo razloga, da Meja ne bi poravnavala obrokov, ki so določeni v pogodbi o prestrukturiranju. Na dan, ko je bila uvedena upniška prisilna poravnava, je na primer imela 824 tisoč evrov denarnih sredstev. Kaj je torej bil pravi razlog, da je DUTB predlagala prisilno poravnavo? Pravni zastopnik Altiusa Kristijan Kontarščak je že pred časom menil, da je bila razlog najbrž sprememba lastništva. Slaba banka je namreč imela prvo besedo v Meji že od leta 2015 in zanimivo je, da je prisilno porav- navo predlagala šele potem, ko je delnice kupilo ptujsko podjetje. Altius zahteva izločitev sodnice Od upniške prisilne poravnave je DUTB še vedno »glavna« v Meji. Za to ima tudi pooblastilo sodišča. Na njen predlog ji je namreč sodišče marca lani podelilo pooblastilo za vodenje poslov, dobila je tudi pravico odpoklica in imenovanja poslovodstva in članov nadzornega sveta brez soglasja sodišča. Altius, ki je torej lastnik Meje samo »na papirju«, je marca letos predlagal preklic prenosa pooblastila, ker po njegovem mnenju razlogov za to ni več, a je sodišče predlog zavrnilo. A to ni edini zavrnjeni predlog Altiusa. Ptujsko podjetje namreč sodnici Barbki Zupan Cimperman, ki vodi postopek prisilne poravnave, očita, da pri svojih odločitvah v glavnem sledi slabi banki in prisilnemu upravitelju, argumentov, ki jih v svojih pritožbah na sklepe sodišča navaja Altius, pa sploh ne upošteva. Ptujčani so zato že večkrat vložili predlog za njeno izločitev. Nazadnje so izločitev predlagali junija letos, a jih je sodišče ponovno zavrnilo. V Altiusu pravijo, da jih je k ponovnemu predlogu za zamenjavo Zupan Cimperma-nove navedla njena trditev, da postopek prisilne poravnave v Meji traja dolgo tudi zato, ker Altius »z nerazumnimi predlogi, vlaganjem tožb ter izpodbijanjem vseh sklepov sodišča ne deluje v korist Meje, temveč zasleduje le svoje interese«. To ni res, pravijo v Altiusu in dodajajo, da so Mejo kupili, da bi iz nje naredili še bolj uspešno podjetje, ki pa se zaradi postopka prisilne poravnave, ki je po njihovem mnenju neupravičen, in zaradi nenavadnih kadrovskih zamenjav, ki jih je v vrhu podjetja izvedla DUTB, sploh ne razvija več. Kakšen bo odgovor na izvedeniško mnenje? Altius se je zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo njegov predlog o zamenjavi sodnice Barbke Zupan Cim-perman, pritožil. Zdaj čaka na odgovor na svojo pritožbo. Prav tako tudi čaka, kaj bo sodnica odgovorila na izvedeniško mnenje o upravičenosti uvedbe postopka prisilne poravnave v Meji. DUTB je letos za nakup terjatev, ki jih ima do šentjurskega podjetja in za del terjatev do skupine PSZ, ki je že nekaj let v stečajnem postopku, začela iskati najboljšega kupca. Za kakšno vsoto je pripravljena terjatve prodati, ni navedla. Ponudbo je poslal tudi Altius, saj želi, kot pravi njegov direktor in solastnik Božo Vukašinovič, končati vse zaplete in prav-danja zaradi Meje. V Srbiji še ena tovarna hladilnikov Gorenje je v šestnajstih letih v Srbiji izdelalo devet milijonov hladilnih in zamrzovalnih aparatov. Z novo, že tretjo tovarno namerava do leta 2025 proizvodnjo povečati na 1,7 milijona aparatov letno. Nova tovarna v Valjevu bo imela 30 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih površin. Do leta 2025 bodo v njej zaposlili tisoč delavcev. (Foto: Gorenje) Kitajski proizvajalec bele tehnike in zabavne elektronike Hisense, ki je tudi lastnik Gorenja, bo v srbskem Valjevu, kjer že stojita dve tovarni velenjskega podjetja, zgradil še en obrat za proizvodnjo najsodobnejših hladilnih aparatov. Vrednost naložbe je 40 milijonov evrov, končana naj bi bila februarja prihodnje leto. V novi tovarni bodo izdelovali hladilnike blagovnih znamk Hisense, Gorenje in Asko, ki bodo namenjeni predvsem za izvoz na zahtevne evropske trge. Nova tovarna bo stala na območju, kjer je Gorenje v preteklih letih, ko je bilo še sa- mostojno, zgradilo dva obrata za proizvodnjo hladilno-za-mrzovalnih aparatov. Prvega je odprlo leta 2006, drugega sedem let kasneje. V šestnajstih letih je Gorenje v Valjevu izdelalo že več kot 9 milijonov hladilnih in zamrzovalnih aparatov. Lani mu je uspelo preseči številko 950 tisoč. Kar 92 odstotkov proizvodnje je izvozilo na evropske trge, kar je tovarno uvrstilo na lestvico največjih izvoznikov v Srbiji. Tretja proizvodna hala bo s skladišči merila 30 tisoč kvadratnih metrov. V naslednjih treh letih bodo v njej zaposlili tisoč delavcev. Zdaj Gorenje prebivalcem Valjeva in okolice zagotavlja 1.600 delovnih mest. Načrtovana proizvodnja v novi tovarni bo na leto znašala 750 tisoč hladilnikov, v vseh treh Gorenjevih obratih pa bodo do leta 2025 na leto izdelali 1,7 milijona aparatov in jih prodajali po vsej Evropi, so še povedali v velenjski družbi. Letos še inovacijsko središče Gorenje je del mednarodne korporacije Hisense, ki sodi med vodilne svetovne proizvajalce zabavne elektronike in bele tehnike, od leta 2018. Lani so Kitajci, ki nenehno vlagajo v krepitev in razvoj evropskega dela svoje proizvodnje, v Velenju zgradili tovarno Hisense Europe Electronics, v kateri za evropski trg izdelujejo televizorje znamke Hisense. Letos bodo prav tako v Velenju odprli še Inovacijski center Hisense Europe. V njem bodo razvijali aparate blagovnih znamk Hisense, Gorenje in Asko za svetovni trg. Evropski del skupine Hisen-se ima trenutno proizvodne obrate v Sloveniji, Srbiji in na Češkem, razvojna središča pa na Švedskem, Nizozemskem, Češkem in v Sloveniji. V Evropi ima tudi 27 prodajnih podjetij. JI Priročnik o trajnostnih rešitvah pri gradnji stavb Celjsko podjetje Fit media je v okviru programa Akademije Zelena Slovenija izdalo priročnik Človek v pametni in krožni stavbi. Namenjen je vlagateljem in pomeni prispevek k posodobitvi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Pri pripravi priročnika, ki ima 200 strani in je izšel v nakladi 800 izvodov, je s svo- jimi strokovnimi prispevki in predstavitvijo dobrih praks sodelovalo 44 avtoric in avtorjev. Vsebinsko je razdeljen na šest tematskih poglavij - vlagatelji kot ustvarjalci nove gradbene prakse, pametno načrtovanje za pametne in krožne stavbe, človekovo bivanje v stavbi, kakovostno in zdravo notranje okolje v stavbah, ogljični odtis stavbe in upravljanje stavb. Pri izdaji priročnika, v katerem sta se združila gospodarstvo in stroka, so sodelovali Zavod TIGR, SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo, Združenje lesne in pohištvene industrije ter Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Spirit Slovenija, republiški stanovanjski sklad in Eles. JI Foto: Fit media Ob izidu priročnika je bila tudi okrogla miza, na kateri so o vprašanju, ali so vlagatelji najbolj odgovorni za trajnostne rešitve v gradnji stavb, razpravljali (z leve) dr. Brane Širok, SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo, Sanja Burnazović, republiški stanovanjski sklad, Andrej Fideršek, nagrajenec razpisa New European Bauhaus, in Primož Rotovnik iz Mestne občine Velenje. Okroglo mizo je vodil Jože Volfand, urednik priročnika. GOSPODARSTVO 5 V Sadjarstvu Mirosan tudi letos pričakujejo slabšo letino jabolk Če ni pozeba, je pa suša Velika suša, nekateri jo ocenjujejo kot največjo v tem stoletju, povzroča težave tudi v kmetijstvu. Najhuje je sicer v osrednji in zahodni Sloveniji, kjer so ponekod že omejili porabo vode, v juliju se je pomanjkanje vode razširilo tudi na vzhod države. Letina žita bo manjša, tudi pridelek krompirja ne bo običajen. Zaradi suše imajo velike težave tudi sadjarji. V Sadjarstvu Mirosan ob normalni letini na 140 hektarjih sadovnjakov, ki jih imajo v Kasazah in Kamniku, pridelajo običajno malo več kot 5 tisoč ton jabolk. Letos bo pridelek vsaj za tisoč ton manjši, pravi pomočnik direktorja Rok Korber. JANJA INTIHAR V Sadjarstvu Mirosan, ki lec jabolk v Sloveniji, so od dobrih letin. Leta 2016 jim je je drugi največji pridelova- leta 2015 imeli več slabih kot pozeba uničila 80 odstotkov V Sadjarstvu Mirosan običajno pridelajo malo več kot 5 tisoč ton jabolk. Letos bo pridelek vsaj za tisoč ton manjši. (Foto: arhiv Sadjarstvo Mirosan) Trajnostne zaveze Robusta najbolj prepričljive Zeleno omrežje Slovenije, ki povezuje več kot 400 članov, večinoma industrijskih podjetij, je pripravilo natečaj Trajnostna zaveza, ki prepriča. Njegov namen je bil najti tiste ukrepe v podjetjih, ki spodbujajo k spremembam ter vplivajo na razogljičenje organizacij in širše družbe. Največ glasov je dobilo podjetje Robust, ki razvija in izdeluje gozdarsko opremo ter drobilnike lesa, lesenih ostankov, plastike in podobnih materialov. Občinstvo je prepričal z načrtom ogljične nevtralnosti podjetja. Robust, ki ima s sestrskim podjetjem Sico proizvodne in poslovne prostore v industrijski coni Arnovski gozd pri Žalcu, je bil za inovativnost pri delu ter za razvoj svojih izdelkov že večkrat nagrajen, pohvali se lahko tudi s šestimi patenti. V podjetju se dobro zavedajo, kakšen neposreden vpliv ima proizvodnja na okolje in da je za zagotavljanje trajnostnega razvoja treba premišljeno uporabljati vire, jih ponovno uporabiti v izdelkih ter tako podaljšati njihovo življenjsko dobo. Kot pravijo, prinaša trajnostna naravnanost številne priložnosti pri razvoju zelenih tehnologij, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje z naravnimi viri. Zavedajo se, da je koncept krožnega gospodarstva učinkovit in ambiciozen cilj, ki družbo vodi k spremembam življenjskega sloga ter posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. »Podjetje Robust ne želi le prispevati k uvajanju krožnega gospodarstva in zmanjšanju obsega odpadkov, ampak želi osvestiti širšo družbo o pomembnosti ločevanja in ponovni uporabi izdelkov,« poudarja direktor Marko Krajnc. Ogljična nevtralnost do leta 2030 Trajnostne zaveze, ki jih je podjetje Robust predstavilo na natečaju, so ogljična nevtralnost do leta 2030, krožno gospodarstvo in koncept »zero waste«, koncept trajnostnega upravljanja v podjetju in spodbujanje trajnosti. Poleg zavez je predstavilo še ukrepe, s katerimi bo doseglo njihovo izpolnitev. Nekatere ukrepe izvaja že dlje, nekatere bo uveljavilo kmalu. V okviru zaveze o ogljični nevtralnosti do leta 2030 so v podjetju zaprisegli k energetski učinkovitosti in samooskrbi z energijo, k zmanjševanju porabe naravnih virov z uporabo recikliranih materialov ter zmanjševanje porabe električne energije pridelka in povzročila za 2,5 milijona evrov škode. Leto kasneje je bilo še slabše, saj so prav tako zaradi pozebe izgubili kar 96 odstotkov pridelka in 3 milijone evrov prihodka. Podjetje je tako v dveh letih imelo več škode, kot znaša njegov letni prihodek. Leta 2018 je bilo drugače, saj je bila letina tolikšna, da je domačim delavcem morala pomagati tudi najeta delovna sila iz tujine. Sledilo in vode v poslovnih prostorih. Da bi čim bolj zmanjšali ogljični odtis vsakega zaposlenega, so med drugim zmanjšali število službenih poti, tudi hrana za malice je iz lokalnega okolja. je nekoliko slabše leto, nato so leta 2020 pridelali 5.500 ton jabolk, kar pomeni običajno povprečno letino. Lani je njihove nasade ponovno prizadela pozeba, letos se borijo s sušo. Lani dobre odkupne cene, kako bo letos? Rok Korber pravi, da so se zaradi visokih temperatur in pomanjkanja padavin težave začele že ob cvetenju jablan. Sadov je zato manj, vendar ne dosegajo normalnih velikosti. To velja za vse sorte jabolk. Z enakimi težavami se soočajo tudi drugi pridelovalci v Sloveniji in tudi v tujini. »Letošnji pridelek bo pod običajnim povprečjem. Načrtovali smo 5 tisoč ton jabolk, a kolikšna bo letina, trenutno težko na-povem. Najbrž med 3 in 4 tisoč tonami,« ocenjuje Rok Korber. Jabolka, ki bodo dosegla velikost za uvrstitev v prvi kakovostni razred, bodo spravili v hladilnice, ki so že nekaj časa prazne, saj je lanska zaloga pošla že pred dvema mesecema, kar je prej kot običajno. Vsa druga jabolka bodo prodali Fructalu za industrijsko predelavo. Pri tem pričakujejo ugodne odkupne cene. Še pred nekaj leti so predelovalci za kilogram industrijskih jabolk ponujali od 3 do 5 centov, zato je veliko pridelovalcev sadeže slabše kakovosti pustilo na drevesih. Obiranje bi jih namreč stalo dvakrat ali trikrat več, kar V Robustu se zavzemajo tudi za uporabo recikliranih materialov in vgrajevanje trajnostnih sestavnih delov v proizvode, zagotovili so dodatno zmanjšanje osnovnih surovin in odvečne embalaže pomeni, da bi imeli še večjo izgubo. Korber pravi, da so bili lani z odkupnimi cenami zadovoljni, kako bo letos, še ne ve. »Cene se spreminjajo, zneske bomo izvedeli šele takrat, ko se bo začelo obiranje. Upamo, da bomo za prodana industrijska jabolka dobili vsaj toliko, da bomo lahko pokrili stroške obiranja.« V Mirosanovih sadovnjakih bodo zgodnje sorte jabolk začeli obirati 8. avgusta, vrhunec obiranja bo konec avgusta in v septembru. Delo bodo v glavnem opravili redno zaposleni ob pomoči domačih sezonskih delavcev. Da bi zaposlili tujo delovno silo, trenutno ne razmišljajo. Stroški poslovanja vedno višji Tako kot za industrijska jabolka so zadnjih nekaj let ugodne tudi odkupne cene jabolk prve kakovosti. Rok Korber pravi, da so bile lani višje, kot so pričakovali, razlog za dvig cen je bil skromnejši pridelek doma in v tujini. V Mirosanu se tudi letos nadejajo višjih odkupnih cen namiznih jabolk. »Naša pričakovanja so dokaj visoka, saj so tudi stroški našega poslovanja vedno višji,« pojasnjuje Korber. V podjetju so zaradi inflacije zvišali plače za 10 odstotkov, poleg povečanih stroškov dela jih že nekaj časa pestijo vedno večji stroški za porabo energije. »Naše hladilnice porabijo zelo veliko elektrike. Imamo sicer lastno sončno elektrarno, vendar proizvede premalo energije, da bi lahko zadostila vsem našim potrebam. Prepuščeni smo torej nakupu elektrike na trgu, kjer so cene postale izjemno visoke. Povečanih stroškov nikakor ne moremo vključiti v svoje prodajne cene,« trenutne razmere opisuje Korber. ter zmanjšanje toplogrednih plinov pri proizvodnji. Cilj Robusta sta tudi visokoteh-nološka proizvodnja in inženiring na področju recikliranja ostankov, ki bosta drugim podjetjem omogočila prehod v krožno gospodarstvo ter sledenje konceptu »zero waste« z visoko dodano vrednostjo. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Moja dežela, lepa in gostoljubna Med najlepšimi mesti Celje je v zadnjih letih na ocenjevanju dosegalo odlične rezultate in se v kategoriji večjih mest uvrščalo med najlepše urejena mesta v Sloveniji. Tudi letos je v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna Celje obiskala ocenjevalna komisija Turistične zveze Slovenije (TZS). Gre za tradicionalno akcijo ocenjevanja večjih, srednjih in manjših mest ter zdraviliških in izletniških krajev, ki se jeseni konča z razglasitvijo rezultatov na prireditvi Dnevi slovenskega turizma (DST). BINA PLAZNIK Lani je Celje na ocenjevanju večjih mesto osvojilo 3. mesto, leta 2020 drugo in zmagalo v kategoriji spletnega glasovanja, leta 2018 je zasedlo 1. mesto. Mladinski hotel MCC Hostel je lani in predlani zmagal v spletnem glasovanju, leta 2018 pa je bil drugi. Prizadevanja na vseh področjih Robert Gorjanc iz kabineta župana MO Celje je povedal, da so se tudi letos zelo potrudili pri urejanju podobe mesta in da verjamemo, da bo ocenjevalna komisija TZS prepoznala prizadevanja Me- stne občine Celje na področju turizma, trajnostnega razvoja ter lepega videza in urejenosti mesta, kot jih je v minulih letih: »Z ustanovitvijo javnega podjetja Zelenice še bolj skrbno urejamo mestni park, zelenice, skrbimo za drevesa in za cvetličenje mesta tudi na prometnih vpadnicah in mostovih, zaradi česar je Celje postalo že kar širše prepoznavno. Javno podjetje Simbio, katerega osrednja dejavnost je ravnanje z odpadki, učinkovito skrbi za čisto Celje v mestnem jedru in njegovih urbanih delih.« Turizem in odmevni dogodki Dodatni čar mesta so turistične znamenitosti: Stari grad Celje, Šmartinsko jezero, mestni gozd z drevesno hiško ... V mestu skrbijo za področje trajnostne mobilnosti z uvedbo sistema javne izposoje koles Kolesce in javnega mestnega avtobusnega prometa Celebus. V Celju so letos gostili dva velika mednarodna dogodka - kolesarsko dirko Po Sloveniji ter Gasilsko olimpijado Celje 2022. Obiskovalci dogodkov so opazili in pohvalili lepo urejenost mesta, čistočo in gostoljubje Celjanov, pravijo v kabinetu župana. »Občane in občanke Celja vabimo, da kamenček v mozaiku prizadevanj za lep videz mesta dodajo tudi sami z ureditvijo zelenic, cvetja in z zglednim ravnanjem z odpadki,« je še dodal Gorjanc. Foto: Jure Bajič Celje s cvetočo okrasitvijo Tako so mladi polepšali stopnice za Osnovno šolo Planina pri Sevnici. Mladim dali škarje in platno ŠENTJUR - Mladi so velikokrat kritični, da odločeval-ci ne upoštevajo njihovega mnenja. Mladinski center Šentjur jim je dal priložnost, da v okviru projekta Zasij podajo svoje predloge o tem, kako izboljšati lokalno skupnost. »Imeli so možnost povedati, kaj jim v okolju, kjer živijo, ne ugaja ter kaj bi spremenili,« je pojasnila vodja mladinskega centra Lara Žmaher. Mladinski center Šentjur je mladim dal besedo zaradi uspešne prijave projekta Zasij na platformo za spodbujanje pobud iz lokalnega okolja, imenovano Civic Europe. Mladi so podali več kot deset predlogov. Tisti iz Dolge Gore so predlagali ureditev kraja, in sicer barvanje avtobusne postaje, stiskalnice ter obnovo ograje okoli igrišča. Mlade glave iz Kalobja so predlagale ureditev glasbene sobe v prostorih nekdanje pošte. Naj- stniki iz Planine pri Sevnici so si zaželeli, da bi s trajnimi barvami na igrišču narisali talne igre ter tako obogatili javne oz. rekreacijske površine v bližini šole. Celotno občino bo dosegla še ena zamisel, ki je zrasla na zelniku mladih, in sicer postavitev geocaching točk ob pohodnih poteh in turističnih točkah. In sicer z namenom pritegniti turiste in ponuditi zanimive vsebine domačinom. »Ideje so zelo preproste, a če jih mladi uresničijo, lahko to veliko pomeni za lokalno skupnost. V mladinskem centru jim nudimo podporno okolje pri izvajanju,« je dejala Žmaherjeva. Tudi počitniško delo Nekateri se niso lotili obnov in ureditev, ampak so svoje okolje želeli obogatiti z različnimi vsebinami. Tako v poletnih dneh mladi za svoje vrstnike ali za mlajše že iz- vajajo počitniške delavnice, tri študentke bodo avgusta na Prevorju izvedle tabor za najstnike. Predlagatelji so za uresničitev idej dobili denar, in sicer od nekaj sto evrov do največ dva tisoč evrov. Mladinski center je večino sredstev pridobil v okviru programa Civic Europe. Center je projekt Zasij povezal z razpisom za počitniško delo pod naslovom Šentjur mene 'maš. Mladi, ki so se prijavili na ta razpis, so lahko pretekla leta opravljali svoje počitniško delo v domačem kraju in prejeli plačilo za do 40 ur pomoči v lokalni skupnosti. Denar za počitniško delo je zagotovila Občina Šentjur. Po besedah Lare Žmaher so letos mladim, ki so dali idejo za projekte izboljšav v svojem okolju, dali možnost, da jih izvedejo v okviru počitniškega dela in da za svoje delo prejmejo tudi plačilo. TS Stoletnica gasilcev CELJE - Prostovoljno gasilsko društvo Ljubečna letos slavi stoletnico. Slovesnost s prevzemom novega gasilskega vozila bo v soboto, 30. julija, ob 18. uri. Pol ure kasneje se bo pred OŠ Ljubečna začelo gasilsko tekmovanje. Nato bo pod velikim šotorom pred gasilskim domom tradicionalna gasilska veselica s srečelovom in z nastopom ansambla Slovenski zvoki. TC Zelena luč za Mačkovo hišo KOZJE - Občina bo do leta 2024 na mestu Mačkove hiše zgradila novo skoraj niče-nergijsko večstanovanjsko stavbo in v njej uredila sedem javnih najemnih stanovanj. Lokalna skupnost je bila s projektom uspešna na razpisu, ki ga je okoljsko ministrstvo objavilo z namenom zagotavljanja javnih najemnih stanovanj. Občina Kozje bo porušila statično ogroženo stavbo in na njenem mestu zgradila skoraj ničenergijsko večstanovanjsko stavbo. Nova stavba bo imela enako površino in videz kot stavba, ki bo porušena, novogradnja bo zgrajena v skladu s smernicami republiškega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Občina bo tamkajšnjih sedem javnih stanovanj v najem oddajala po neprofitni najemnini. Celoten projekt je vreden malo manj kot 1,6 milijona evrov, od tega bo malo več kot 700 tisoč evrov zagotovilo okoljsko ministrstvo. TS, Foto: Občina Kozje Tako je Mačkova hiša videti zdaj ... ... tako bo novogradnja videti leta 2024. Čez nov most ŠMARJE PRI JELŠAH - Končana je obnova mostu v Kolodvorski ulici. Občina je tako poskrbela za večjo varnost na odseku, ki je bil prej zaradi zoženja nevaren. Cestišče je zdaj razširjeno, urejen je tudi hodnik za pešce. Zgrajeni so bili novi mostni oporniki, nove mostne plošče, postavljena je nova zaščitna ograja. Izvedba je stala malo manj kot dvesto tisoč evrov. V občini so prepričani, da bo naložba prispevala k večji prometni urejenosti kraja, predvsem pa bo zagotovila večjo varnost za vse udeležence v prometu. Zaradi novega mostu ima Dvorski potok zdaj boljši pretok. TS Tako ie videti nov most v Kolodvorski ulici.(Foto: Občina Šmarje pri Jelšah) IZ NAŠIH KRAJEV 7 Poškodbe, ki jih je povzročilo plazenje zemlje, so vidne na vsakem koraku LAŠKO - Krajani Stopc opozarjajo na neustrezno sanacijo plazu Plazeča zemlja še vedno ogroža naselje Sredi novembra 2019 se je nad vasjo Stopce v občini Laško sprožil velik zemeljski plaz. Tamkajšnji prebivalci so zaskrbljeni, saj opažajo, da se stanje kljub obsežni sanaciji plazu, ki se je začela oktobra lani, ni izboljšalo. Ravno nasprotno. Plazeča zemlja še vedno ogroža naselje. Razpoke v tleh in na stavbah se večajo in nastajajo nove. Da je šla sanacija, kar zadeva varovanje domov, v popolnoma napačno smer, opozarjajo domačini. »Glede zaščite vasi do zdaj ni bilo narejenega praktično še nič, kar je februarja letos ob ogledu poškodovanih hiš in gospodarskih poslopij priznal tudi glavni projektant,« je zaskrbljena kra-janka Slavica Hrastnik. BOJANA AVGUŠTINCIC Plaz, velik 600 krat 120 metrov, je skoraj odnesel vas, saj je bil od prve hiše oddaljen le nekaj deset metrov. Povzročil je za več kot tri milijone evrov škode. Že decembra 2019 je Občina Laško prestavila vodo-hran za vas Stopce in napeljala novo omrežje do kmetijskih gospodarstev. Dve leti po sprožitvi plazu, oktobra lani, se je začela obsežna in zahtevna sanacija območja, ocenjena na skoraj 1,7 milijona evrov. Dosedanji ukrepi le »šminka«? Izvajalci so uredili odvo-dnjavanje na vzhodnem delu plazišča, tako da se vode nadzorovano iztekajo ob plazišču. Ob tem so zgradili pilotni steni na spodnjem in zgornjem delu plazu, pri čemer so v spodnjem delu postavili pilotno steno s piloti premera 120 centimetrov v dveh vrstah. Ob tem so prestavili vodovod, uredili odsek lokalne ceste in zadrževalnik voda. »Nekateri ljudje, ki se vo- zijo mimo in ne poznajo situacije, z občudovanjem zrejo v tako megalomansko izvedbo, a žal ne vedo, da je to le >šminka<. Morda so zaščitili tri hiše nad plazom. Iz potočka med travniki ob koncu vasi so naredili več kot meter in pol široko ka-naleto, obloženo s skalami, ki bi koristila le, če bi vanjo uspeli speljati vso vodo iz plazu. A žal ni tako. Za zaščito vasi do zdaj ni bilo narejeno še nič,« je zaskrbljena Slavica Hrastnik. Da projekt za zaščito naselja ni uspešen, se je izkazalo med urejanjem območja. Prebivalci Stopc na vsakem koraku opažajo, da hrib še vedno polzi proti dolini in ogroža vas. Pojavljajo se nove poškodbe »Naša hiša je ena novejših v Stopcah, stara trideset let. Razpoke (tudi enega centimetra), ki so se med izvajanjem sanacijskih del v zadnjih sedmih mesecih pojavile na stenah in v tleh v garaži ter kleti (in še vedno nastajajo), so si februarja letos ogledali uslužbenci iz Oddelka za okolje in prostor Občine Laško, projektant, statik, vodja civilne zaščite ... Poročilo statika sicer še vedno čakamo, njihov ustni nasvet pa je bil, da lahko zadevo le spremljamo in da do končane sanacije ne moremo nič ukrepati,« pripoveduje Hrastnikova. Poškodbe niso nastale le na stavbah, ampak tudi na cesti. »Ko je bil asfalt na koncu vasi na več mestih že tako naguban, da ga je bilo treba obvoziti, so ga preprosto postrgali in težava je bila rešena. Zdaj se cestišče guba tudi v vasi. Nastalo je kar nekaj izboklin - hitrostnih ovir,« pripovedujejo krajani. Ob tem pokažejo tla na dvorišču, ki so začela pokati in se dvigati. Strehi gospodarskih poslopij sta se zaradi tega oddaljili za trideset centimetrov. Spremembe so vidne tudi na travnikih. Ti so se tako nagubali, da jih ni več mogoče kositi s traktorjem, pove krajan Janko Vodišek. . . * 4 4,P : m mi ' \ £ ? - ЈШГ. ' *,*v* (V. ' , , ' 1" ШШг*"» ' Plaz počasi drsi v dolino in ogroža vas Stopce. Junija si je stanje ponovno ogledala delegacija s projektantom in posebnim svetovalcem - profesorjem z Univerze v Mariboru. Slednji naj bi po besedah Slavice Hrastnik dejal, da dokler v razpoko ne gre cela roka oziroma pest, razmere še niso kritične. »Le kako nas ob takšnih izjavah in zgrešenem projektu naj ne bi bilo strah?« so zaskrbljeni prebivalci Stopc. Naročeni dodatni ukrepi Junija je sledil sestanek va-ščanov z odgovornimi občinskimi uslužbenci, kjer so izvedeli, da bo občina naročila nov projekt sanacije območja - tokrat za zaščito vasi. »Zaradi spremenjenih geoloških razmer na ozkem območju vzhodnega dela plazišča bo treba dodatno izvesti vrtine ter z novimi dodatnimi ukrepi zaščititi vas Stopce,« so navedli v Občini Laško. Med sanacijo plazu oziroma pri postavljanju pilotov se je namreč izkazalo, da je plaz za približno 50 odstotkov globlji, kot je bilo ocenjeno v projektu. »V projektu so bili predvideni 12 metrov visoki piloti, med deli pa se je pokazalo, da je do trdnega terena na določenih mestih od 18 do 20 metrov, kar bistveno spremeni projekt sanacije plazu,« pojasnjuje župan Občine Laško Franc Zdolšek. Na območju že izvajajo dodatne vrtine, na podlagi katerih bodo projektanti pripravili nov projekt sanacije plazu. »V raziskave so vključeni različni strokovnjaki s tega področja. Upam, da bomo kmalu prišli do končne rešitve. Vsi si želimo, da bi se ureditev območja čim prej uspešno končala in da bi bila vas varna pred plazečo zemljo,« pravi Zdolšek. Nove raziskave in načrtovani dodatni ukrepi bodo projekt urejanja plazu tudi bistveno podražili. V Občini Laško ocenjujejo, da bo treba zagotoviti še enkrat toliko denarja, kot ga je že bilo potrebnega za dosedanje ukrepe. Celoten projekt sanacije plazu naj bi tako stal od 3 do 4 milijone Med izvajanjem sanacijskih del v zadnjih mesecih so se na stenah stavb in v tleh pojavile za prst debele razpoke. Tudi ogromni piloti na spodnjem in zgornjem delu plazu niso zaustavili plazenja zemlje. Potrebni bodo dodatni ukrepi. evrov. V občini računajo, da upa, da bodo projekti pripra- bodo dodatna potrebna sred- vljeni še letos in da bodo lah- stva uspeli pridobiti na raz- ko čim prej nadaljevali ureja- pisu ministrstvu za okolje in nje območja za zaščito vasi. prostor. Župan Fran Zdolšek Foto: Andraž Purg - GrupA 8 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Kozje bo s pomočjo sofinanciranja ustvarila nove turistične vsebine, ki bodo močno okrepile turistično ponudbo na gradu Podsreda. (Foto: Mojca Valenčak) Možni so že individualni in skupinski ogledi gradu Podčetrtek. Ko bo končan nov sklop del, bo grad odprt za javnost. (Foto: Visit Podčetrtek) KOZJANSKO, OBSOTELJE - Več kot trije milijoni evrov v Šmarje, Kozje in Podčetrtek i- ■ V ■ ■ ■ ■ ■ V ■ I ■ ■ Finančna injekcija za oživljanje gradov Predzadnja julijska sreda je bila srečen dan za občine Šmarje, Kozje in Podčetrtek. Vse so namreč prejele sklep ministrstva za kulturo, da bo sofinanciralo vsebine, ki so jih lokalne skupnosti predvidele za oživljanje tamkajšnjih gradov. Te finančne injekcije je najbrž najbolj potreben grad Jelšingrad, saj je potres pred dvema letoma močno ogrozil mavrske strope, edinstvene v Sloveniji. TINA STRMČNIK Občina Šmarje pri Jelšah je na razpisu ministrstva za kulturo sodelovala s projektom Kulturna doživetja dvorca Jelšingrad, ki obsega obnovo dela dvorca in oblikovanje treh novih digitaliziranih turističnih vsebin. Projekt bo stal približno 1,6 milijona evrov. Ministrstvo bo zagotovilo približno milijon evrov, od tega malo več kot pol milijona v prihodnjem letu in malo več kot pol milijona v letu 2024. Občina Šmarje pri Jelšah bo za izvedbo projekta do leta 2025 zagotovila skoraj 600 tisoč evrov. Župan Matija Čakš je povedal, da je denar ministrstva zelo pomemben za prvi korak pri urejanju in obnovi dvorca, da bo ostal tudi za prihodnje rodove. »Zaradi uspeha na razpisu smo pridobili čas, da bomo v prihodnjih letih, desetletjih dvorec obnovili do te stopnje, da bo ponovno služil svojemu namenu,« je dejal. Zahvalil se je občinskemu svetu, ki je podprl odločitev o nakupu dvorca, ter vsem, ki so sodelovali pri izdelavi projektne, naložbene in prijavne dokumentacije. Ostrešje, statika in dve sobi Občina bo zaradi uspešne prijave na razpis poskrbela za obnovo ostrešja in strešnega venca, zamenjala bo strešno kritino in poskrbela za statično utrditev stavbe. Tako bo dvorec zaščiten pred nadaljnjim propadanjem. Naložba predvideva še, da bosta dve grajski sobani v pritličju gradu urejeni za obiskovalce. Tam bodo lahko s pomočjo digitalnih orodij, kot so VR-očala, spoznavali nove turistične vsebine. Občina je za načrtovana dela že pridobila gradbeno dovoljenje in vsa ustrezna mnenja. Projektna in naložbena dokumentacija sta izdelani. Jeseni bo objavila javni naročili za izbiro izvajalca del in za nadzor. V občini, kjer sicer načrtov obnove za preostali del dvorca še nimajo, upajo, da bo izvajalec lahko grad začel obnavljati prihodnje leto. Dela naj bi bila končana do septembra 2025, ko bo občina dvorec v upravljanje predala tamkajšnjemu zavodu za turizem, šport in mladino. V Podčetrtku za lepši razgled Občina Podčetrtek je v tamkajšnjem gradu, ki ga je odkupila lani, že postorila nekaj najnujnejših del. S pomočjo svežega denarja bo priskrbela stavbno pohištvo, okna in vrata, uredila bo omete in fasado. Po besedah župana Podčetrtka Petra Misje bodo največ pozornosti deležni prostori na območju konjušnice in terase. Dostop do različnih nadstropij bo omogočen z dvigalom. Grajske sobe bodo s pomočjo sodobne tehnologije dobile novo vsebino. V eni od njih bodo prikazovali sojenje ob četrtkih, v drugem prostoru načrtujejo ureditev sobe pobega. Uredili bodo tudi prostor za gostinsko dejavnost, ki se bo nadaljeval na teraso. Po županovih besedah je s terase že danes izjemen razgled na okolico. Zaradi uspešne prijave na razpis kulturnega ministrstva bodo obiskovalci z razgledne terase s pomočjo sodobne tehnologije lahko pogledali na pokrajino v različnih zgodovinskih obdobjih. Ministrstvo bo za vse našteto do leta 2024 prispevalo 1,6 milijona evrov, Občina Podčetrtek bo iz proračuna namenila malo manj kot 900 tisočakov. V ognju imajo več želez Grad Podčetrtek je dolga leta propadal. Misja je v to, da je občina končno presekala gor-dijski vozel okoli te kulturne dediščine, vložil petnajst let prizadevanj. Veliko truda je bilo treba za rešitev vseh nesoglasij, je dejal. »Načrtovanje obnove mi je v veliko veselje. Čeprav je grad v lasti občine šele poldrugo leto, je postal že pravi biser. Na njem smo že gostili nekaj dogodkov, veliko jih še pripravljamo.« Občina se za dodatne finančne vire poteguje tudi na drugih razpisih. Če bo pri pridobivanju denarja uspešna, želi med drugim urediti še kapelo, tako imenovano gospodarjevo sobo in druge vsebine. Od kapele do velnesa Občina Kozje bo z denarjem, ki ga je prejela na razpisu kulturnega ministrstva, okrepila turistično ponudbo na gradu Podsreda. Obnovila bo romansko kapelo ter poskrbela za vsa potrebna konservatorska in restavratorska dela. V prostorih zgornjega gospodarskega poslopja bo uredila tri presti- žno opremljene apartmaje. Poskrbela bo za statično obnovo severne stene gradu Podsreda in dve dvorani opremila z opremo za poslovne sestanke, srečanja, izobraževanja in druge dogodke. V spodnjem gospodarskem poslopju, kjer so že urejene nočitvene zmogljivosti, bo uredila velnes. Dediščino bo oživljala tudi s pomočjo sodobne tehnologije, in sicer bo med grajskimi zidovi zaživela igra v tako imenovani mešani resničnosti. S pomočjo novih komunikacijskih in tehnoloških rešitev bo med drugim skušala izboljšati prepoznavnost tamkajšnje turistične destinacije in pod-sredškega gradu. Kulturno ministrstvo je za omenjene vsebine prispevalo malo manj kot milijon evrov, medtem ko je celotna naložba ocenjena na 1,5 milijona evrov. »Če dvorca ne bomo kmalu rešili, to čez deset ali petnajst let ne bo več mogoče,« je doslej že večkrat opozoril šmarski župan Matija Čakš. Z državnim denarjem se Jelšingradu vendarle obetajo lepši časi. (Foto: StO) Ministrstvo za kulturo je javni razpis za sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem iz sredstev za izvajanje nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost objavilo v začetku letošnjega marca. Razpis sofinancira Evropska komisija. Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je na voljo za sofinanciranje projektov, je 15 milijonov evrov. V Rogatcu preteklost oživljajo tudi s pomočjo sodobne tehnologije. (Foto: ZKTR Rogatec) S tehnologijo ohranjajo preteklost H ROGATEC - Obiskovalci muzeja na prostem lahko preteklost zdaj doživijo s pomočjo pametnih očal. Ta ljudi popeljejo v igro, jim omogočajo gibanje med stavbami muzeja ter spoznavanje običajev, ki so bili nekoč nepogrešljivi, da so domačini prišli od zrnja do kruha. Sodelavci muzeja na prostem so dolgo razmišljali, kako bi nekatera stara kmečka opravila še lahko prikazali obiskovalcem. »Mlačev z voli danes skoraj ni več mogoča, saj ni več vprežne živine. Zato smo se domislili, da lahko ljudje vse to vidijo vsaj s pomočjo virtualne tehnologije,« je dejala Nives Bre-zovnik, področna svetovalka za načrtovanje in trženje. Zahvaljujoč uspešni prijavi na enega od razpisov, je Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec prejel sofinanciranje za projekt in zadnjih nekaj mesecev že trži to virtualno doživetje. »Raziskovanje z očali je ljudem zanimivo, saj jim omogoča, da vstopijo v svet, ki bi ga danes sicer tež- ko spoznali,« je še povedala Brezovnika. Dodala je, da pri igranju igre obiskovalcem pomaga škrat Rogatko. Vodi jih od točke do točke, od stavbe do stavbe muzeja ter jim daje napotke. S pomočjo pametnih očal ljudje spoznajo osebe, ki so nekoč živele na območju Rogatca, ter opravila, ki so jih opravljali nekoč. Če obiskovalci uspešno rešijo izzive v igri ter ugotovijo pravilen odgovor na vprašanje, so tudi nagrajeni. TS IZ NAŠIH KRAJEV 9 VELENJE - Dvig cene malic v Premogovniku Velenje Malice še povzročajo spor Vodstvo Premogovnika Velenje je zaradi povišanja cen prehrambenih izdelkov in energije na svetovnem trgu pristalo na dogovor o zvišanju nadomestila za malico s 4,62 evra na 5,60 evra. V Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRESS) opozarjajo, da imajo v Premogovniku Velenje ponudnika, ki za malico preprodaja pakirane izdelke po nekajkrat višji ceni, kot za iste izdelke velja v trgovinah. Kljub dvigu cene malic nezadovoljstvo ostaja. (Foto: Premogovnik Velenje) BARBARA FURMAN Znesek celotnega povračila za malico po kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije sicer znaša 6,12 evra. Vodilni v Premogovniku Velenje napovedujejo, da bodo razliko med 5,60 evra in 6,12 evra zaposleni prejeli pri plači za vsak opravljen dan v preteklem mesecu. Če se bo znesek povračila za prehrano v okviru uredbe povišal, bo višji znesek samodejno veljal tudi za zaposlene, s čimer se bo zvišal tudi del, ki ga zaposleni prejmejo ob plači. Ob tem so navedli še, da si želijo tudi v prihodnje zagotavljati kakovostno malico svojim zaposlenim, saj se zavedajo, da je to izjemnega pomena za njihovo zdravje in nemoteno delo. Še posebej za delavce, ki delajo fizično zahtevna dela v težkih pogojih in ve-čizmenskem ciklusu. Kdo zavaja? Kot še pravijo v Premogovniku Velenje, so se pogovori o malicah junija začeli s predstavniki Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) ter Sveta delavcev Premogovnika Velenje in ne na pobudo Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRESS) pod vodstvoma Asmira Bećare-vića, ki je pobudnik peticije za dostojne malice velenjskih rudarjev. V vodstvu Premogovnika Velenje pravijo še, da niso prejeli nobenih dokazil oziroma podpisov peticije in da Bećarević medije in javnost zavaja. Asmir Bećarević pravi, da so te navedbe neresnične: »Na prvem sestanku smo jim pokazali podpise pod peticijo, a brez vpogleda v osebne podatke podpisnikov. Predlagali smo jim, naj določijo dve osebi, ki se bosta zavezali k varovanju osebnih podatkov in preverili verodostojnost podpisnikov. Zakaj se poslovodstvo na to ponudbo ni odzvalo, ne vemo. Ampak ne glede na izjave je dejstvo, da podpisi so. Njihovo število močno presega članstvo v sindikatu SDRES. Z zanikanje obstoja teh podpisov vodstvo premogovnika ne bo rešilo nobene težave,« je prepričan. Pritiski na podpisnike peticije? Sindikalist Asmir Bećarević trdi tudi, da naj bi vodstvo Premogovnika Velenje izvaja- lo pritiske na zaposlene, naj umaknejo svoje podpise oziroma naj peticije ne podpišejo. »Nekateri zaposleni so prejeli opozorila pred odpovedjo zaradi kršitev hišnega reda. Podpisnike peticije želimo zaščititi, saj ni pošteno, da so deležni povračilnih ukrepov vodstva podjetja samo zato, ker niso zadovoljni z malico,« še poudarja Bećarević. Preplačani paketi? Medtem vodstvo Premogovnika Velenje navaja, da je nepojmljivo, da se Asmir Bećarević kot predstavnik sindikata SDRES bori za ukinitev organizirane prehrane, saj so v preteklosti prav slovenski sindikati dosegli, da je tovrstna oblika prehrane postala standard. Asmir Bećarević pravi, da so tudi te navedba zavajajoče: »V Premogovniku Velenje imamo ponudnika, ki preprodaja pakirane izdelke po nekajkrat višji ceni, kot za iste izdelke velja v trgovinah. Gostinec (trgovec) za pultom preprodaja predvsem hladno zapakirano hrano in pijačo >knapom<, ki delajo polni delovni čas v jami. Po mnenju delodajalcev je zdrava in organizirana prehrana tudi sadni paket, v katerem je kilogram svežega sadja in ga >knap< vzame pri pultu, preden gre v jamo. Ta sadni paket stane kar 5,6 evra, za isti paket bi v trgovini odštel bistveno manj. V sindikatu SDRES se borimo za višje nadomestilo za malico in predvsem za kakovostno prehrano med delovnim časom.« Zelena soseska Zlati grič VELENJE - Prizadevanja za ureditev zelene soseske Zlati grič v velenjski občini se nadaljujejo. V njej naj bi do leta 2027 zagotovili 120 samostojnih stanovanjskih enot, v katerih bo lahko bivalo približno 500 oseb. Zemljišče nekdanjega sadovnjaka obsega 60 tisoč kvadratnih metrov. (Foto: MOV) Zemljišče nekdanjega sadovnjaka, imenovano Zlati grič, predstavlja največjo prosto površino v bližini Velenja, saj obsega 60 tisoč kvadratnih metrov. V Mestni občini Velenje so javnosti že predstavili programska in urbanistična izhodišča, ki bodo podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Zlati grič. Trajnostna gradnja Projektanti družbe Dans arhitekti iz Ljubljane so sosesko zasnovali kot veliko povr- šino za druženje stanovalcev, povezali so jo z mestom in gozdom, različni tipi objektov pa bodo poskrbeli za mešanje socialnih in demografskih skupin. Prevladovala bo individualna stanovanjska pozidava, v soseski bosta še večstanovanjski objekt in vrtec. Zmagovalna idejna rešitev je zasnovana na principih trajnostne gradnje, kar pomeni, da bodo med načrtovanjem, gradnjo in obratovanjem upoštevali načela skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov. V sklopu načrtovanja so izpostavili tudi skrb za invalide, pešce in kolesarje, zato bodo znotraj soseske spodbujali trajnostno obliko mobilnosti, rabo energije iz obnovljivih virov energije ter povezovanje prebivalcev v energetsko skupnost, ki bo vodila k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida (CO2). Kot še navajajo v velenjski občinski upravi, bodo na osnovi idejne zasnove lahko začeli pripravljati občinski podrobni prostorski načrt. BF Narobe svet je Pikin svet VELENJE - Častna pokroviteljica letošnjega Pikinega festivala bo najboljša športna plezalka in zlata olimpijka Janja Garnbret. Kot so še sporočili iz javnega zavoda Festival Velenje, bo slogan največjega slovenskega dogodka za otroke in družine tokrat Narobe svet. Takšen je namreč Pikin svet. Čeprav se od malega učimo, kako to in ono delati prav, so organizatorji festivala prepričani, da se najbolj smejimo in zabavamo, ko kaj delamo malo po svoje, obrnemo stvari na glavo in najdemo svoj narobe prav. Narobe svet je Pikin svet, svet, ki je stkan iz samosvojih pravil. Vse je narobe in hkrati v najlepšem redu. Pikin festival, ki bo vabil od 10. do 14. septembra, se bo za- čel s Pikinim prihodom v mesto. V barvitem svetu kulture in umetnosti bo, kot še napovedujejo organizatorji, oživelo petnajst prizorišč širšega velenjskega mestnega središča. Tudi Pikin kamp Rdeča dvorana se bo v času festivala prelevila v veliko Pi-kino hišo presenečenj, kjer se bo ustvarjalo, raziskovalo in izumljalo. Titov trg z okoliškimi travniki in površinami bo postal središče spretnostnih preizkusov - tam bodo domo-vali Indijanci, Pikina šivalnica, salon smešnih frizur, umetniške četrti, postavili bodo tudi prvi Pikin kamp. Pika bo tudi letos priredila kar nekaj športnih dejavnosti in spretnostnih poligonov, ki bodo poskrbeli za zdrav duh v zdravem tele- su: Pikin planinski pohod bo 4. septembra, Pikina jadralna regata 10. septembra. Katera bo močnejša? Pika je neskončno ponosna, ker bo ravno najboljša slovenska športnica, najboljša športna plezalka na svetu in zlata olimpijka Janja Gar-nbret častna pokroviteljica 33. Pikinega festivala. Ker Pika velja za najmočnejšo deklico na svetu, je Janjo z navdušenjem povabila na festival, da se končno srečata in pomerita moči. Le katera bo močnejša? Večer s častno pokroviteljico bo 5. septembra.. Likovna natečaja Že pred festivalom bodo v mestnem središču odprli dva- najst raznolikih razstav, največja med njimi bo razstava ilustracij Marjana Mančka v Galeriji Velenje. Pika otroke že zdaj vabi k sodelovanju na dveh natečajih - likovnem natečaju Pravi narobe svet in fotografskem natečaju Narobe svet. Za likovni natečaj lahko dela do 5. septembra pošljete ali dostavite na naslov Galerija Velenje, Titov trg 5, 3320 Velenje, in sicer z oznako za natečaj Pravi narobe svet. Za fotografski natečaj lahko dela do 29. avgusta pošljete ali dostavite na naslov Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54, 3320 Velenje ali na elektronski naslov info@muzej-vele-nje.si. Najboljša dela bodo nagrajena s priznanjem zlata pika in s praktično nagrado. BF V Pikinem svetu je vse narobe in hkrati vse v najlepšem redu. (Foto: MOV) 10 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR - Dan ekološke pridelave krompirja na Ponikvi Kmetje in strokovnjaki z roko v roki Vedno bolj aktualno je vprašanje, kako razviti sorte krompirja, da bodo donosne in čim bolj odporne na bolezni, škodljivce ter vedno bolj zaostrene vremenske vplive. Rešitve mnogi vidijo v tesnejšem sodelovanju med ekološkimi kmeti in strokovnjaki. Temu je namenjen evropski ekološki projekt Ecobreed. Vanj je vključenih pet slovenskih ekoloških kmetij, med njimi je tudi kmetija Zdolšek iz Slatine pri Ponikvi nad Šentjurjem. BARBARA FURMAN Zato je bila ekološka kmetija Zdolšek pred dnevi gostiteljica Dneva ekološke pridelave krompirja in ajde. Nanj so povabili kmetovalce ter predstavnike kmetijskih svetovalnih služb in medijev. Kmetija je na nadmorski višini 574 metrov in se ponaša z več kot tristoletno tradicijo. »Odločili smo se za okolju bolj prijazno kmetovanje. Na ekološki način pridelujemo krompir, čebulo, česen, korenje, kolerabo, zelje, fižol, bučke, grah, solato ter jabolka, hruške, slive in namizno jedilno grozdje. Povpraševanje po naših poljščinah, vrtninah in sadju je precejšnje, pridelke prodajamo na domu in tržnici v Celju, sodelujemo tudi z nekaterimi javnimi zavodi,« sta povedala Anton Zdolšek in njegov sin Rok, mladi prevzemnik kmetije. Projekt Ecobreed V evropskem projektu Ecobreed je vlogo vodilnega slovenskega partnerja prevzel Kmetijski inštitut Slovenije, projekt je namenjen izboljševanju sortimenta in kakovosti pridelovanja ekoloških semen krompirja, soje, pšenice in ajde. Po besedah dr. Petra Dol-ničarja s Kmetijskega inštituta Slovenije spodbujajo razvoj novih sort poljščin, ki bi bile najbolj primerne za ekološki način pridelave. Vodilni partner štiriletnega projekta je Kmetijski inštitut Slovenije, ki koordinira delo v konzorciju 25 članov iz različnih evropskih držav, tudi iz Kitajske in Združenih držav Amerike. »Sledimo več ciljem. Ker sem specialist za žlahtnje-nje krompirja, se poglobljeno posvečam tej zelo razširjeni poljščini. Osrednji cilj je usmerjen v vzgojo novih ekoloških sort krompirja za ekološko pridelavo. Kolegi na univerzi v Newcastlu v Veliki Britaniji raziskujejo, kako optimizirati črpanje hranil iz tal z uporabo mi-koriznih gliv. S kolegi prav tako proučujemo vpliv pred-posevkov na kakovost semena krompirja v ekoloških sistemih ter načine zatiranja dveh glavnih krompirjevih škodljivcev - koloradskega hrošča in strun. Skratka, zastavili smo si zelo širok nabor nalog,« pojasnjuje dr. Dolničar. Krepitev odpornosti Kot še pravi dr. Peter Dol-ničar, se strokovnjaki zavedajo, da popolna sorta krompirja ne obstaja, a želijo ustvariti takšne sorte, ki bodo bolj odporne na bolezni oziroma škodljivce ter tudi na vedno pogostejša in vedno daljša sušna obdobja z visokimi temperaturami. Krompirju najbolj ustrezajo zmerni vremenski pogoji. »Glede odpornosti krompirja se vrtimo v začaranem krogu. Soočamo se z novimi škodljivci in tipi bolezni, prisotna je tudi plesen, zadnja leta se pojavljajo bakterijske bolezni. Ko krompir postane odporen na neko vrsto bolezni, se pojavi nova bolezen in tako smo spet na začetku. Popolne sorte krompirja najbrž nikoli ne bomo vzgojili. Smo pa zadovoljni, ker vzgajamo bolj ali manj dobre sorte - približke tistega, kar želimo imeti,« še poudarja strokovnjak za žlahtnenje krompirja s Kmetijskega inštituta Slovenije. Sodelovanje Evropski projekti so v zadnjem času ne le raziskovalno, ampak tudi praktično usmerjeni. To pomeni, da se sodelovanje med strokovnjaki in pridelovalci poljščin krepi. Evropska unija je sprejela direktivo, da morajo vse države uvesti sistem ekološkega preskuša- Predstavitveni dogodek ekološke pridelave krompirja in ajde ННннп Razvijajo sorte krompirja, ki bi bile bolj odporne na bolezni, škodljivce in sušo. Projekt Ecobreed se bo končal februarja 2024. Do takrat naj bi razvili nove ekološke sorte in populacije krompirja, ajde, soje in pšenice, optimizacijo sortimenta za ekološko pridelavo pri vseh štirih poljščinah. Pričakujejo tudi povečano ponudbo kakovostnega semena ter razvoj nekaterih novih načinov zaščite proti boleznim in škodljivcem, pravijo udeleženci v projektu. nja sort. In takšen sistem v Sloveniji že vzpostavljamo. Zanimanje za ekološko kmetovanje med slovenskimi kmeti je po besedah dr. Petra Dolničarja precejšnje, a je odvisno od vrste pridelave. »Ekološka pridelava je zahtevnejša. Za primerjavo lahko povem, da v Sloveniji pridelujemo krompir na približno 2.800 hektarjih, od tega je le približno sto hektarjev nasadov ekoloških.« Ekološki način pridelovanja za razliko od konvenci-onalnega ne zajema uporabe sintetičnih mineralnih gnojil, prav tako ne večine fitofarmacevtskih sredstev. Zatiranje plevelov je le mehansko. »Ekološko kmetovanje je usmerjeno v bolj traj-nostno pridelavo z uporabo širšega kolobarja, organskih gnojil in sredstev za spodbujanje razvoja rastlin. Pridelovalci v ekološkem načinu kmetovanja na pridelavo gledajo bolj celovito, skrbijo za biološko pestrost v naravi in raznolikost ponudbe na svojih kmetijah,« še pojasnjuje dr. Peter Dolničar. Foto: Andraž Purg - GrupA Krompirju za rast in razvoj najbolj ustrezajo zmerni vremenski pogoji. Dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. Na ekološki kmetij Zdolšek ekološko pridelujejo tudi ajdo. V evropskem projektu Ecobreed sodelujejo štiri slovenske ekološke kmetije, med njimi so tudi Zdolškovi. KULTURA 11 Poletno branje S knjigo v druge svetove Poletje je čas počitka, dopustov, prostočasnih dejavnosti in seveda čas, ko največ beremo. Eden od čarov poletja je, ko vzamemo v roke dobro knjigo in se prepustimo brezskrbnemu branju. Preden to sploh lahko storimo, se moramo odločiti, kaj bi sploh radi prebrali. Leposlovje ali kaj bolj resnega? In če že recimo roman, kateri žanr? Katerega avtorja? JANZE FRIC Odločili smo se, da preverimo, kaj pri nas beremo poleti. Katere knjige so najbolj zaželene? Kaj berejo odrasli in kaj otroci? Koliko so obiskane knjižnice? Posvetovali smo se s prijaznimi knjižničarji v Osrednji knjižnici Celje, Med- občinski splošni knjižnici Žalec in Knjižnici Laško. Obisk knjižnic V vseh knjižnicah, ki smo jih pocukali za rokav, beležijo velik obisk, a tudi povečano zanimanje za vpis. V Žalcu Poletna sprostitev ob knjigi na primer skoraj ne dohajajo zlagati vrnjenih knjig na police, preden jih ponovno izposodijo. Gabrijela Pirš iz laške knjižnice je povedala: »Obisk se je v naši knjižnici občutno povečal. Po dveh letih ukrepov in negotovosti so naši bralci komaj čakali, da se je stanje v knjižnicah vrnilo na stare tirnice.« Berejo torej vsi. Stari, mladi in vsi vmes. In veliko jih je. In kaj beremo? Na hitro? Vse. V knjižnicah opazujejo, da bralci niso ravno izbirčni pri izbiri knjig za poletno branje, zato tudi odgovora na vprašanje o najbolj brani knjigi ni preprosto dobiti. Otroci večinoma raje posežejo po stripih ali zgodbah, ki so opremljene s slikovnim materialom. Tudi knjižne serije jim niso tuje. Med najmlajšimi so priljubljene na primer knjige Pasji mož Dava Pilkeyja, Babica barabica Davida Walliamsa in serija knjig Percy Jackson Ricka Riorda-na. Odrasli si izposojajo leposlovje, turistične vodiče, zemljevide in še bi lahko naštevali. Tudi težavnost branja ni nujno prilagojena ležernemu poletju, saj bralci posegajo po zahtevnem in razvedrilnem gradivu. Največkrat se odločijo kar za kombinacijo obojega. Odrasli radi posežejo po delih Aljoše Bagole, predvsem si izposojajo knjigi Sre- Nekaj najbolj priljubljenih čo, prosim in Kako izgoreti ... in vzeti življenje v svoje roke. V ospredju so tudi kriminalke Joja Nesboja, Tadeja Goloba in Irene Svetek. Priljubljeni so tudi kresnikovi nagrajenci - roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset je še vedno težko dobiti. Tudi dela Draga Jančarja so pogosto zaželena, trenutno je najbolj na udaru njegov najnovejši roman Ob nastanku sveta. Odrasli tako berejo slovenske in tuje avtorje, čeprav tuji še vedno prednjačijo. V knjižnicah opažajo, da slovenski avtorji postajajo vedno bolj zaželeni. Približevanja manj znanih tematik Do konca avgusta bo v celjski Galeriji Račka na ogled razstava Celjank Andreje Džakušič in Mojce Se-negačnik z naslovom Približevanja. V predstavitvah avtoric so zapisali, da je Andreja Džakušič performerka, vi-deastka, fotografinja, inter-medijska umetnica in pedagoginja v kulturi. Ukvarja se predvsem z družbeno angažirano umetnostjo, s skupnostno umetnostjo in z umetnostjo v javnem prostoru. Diplomirala in ma-gistrirala je iz oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se izpopolnjevala v Bratislavi in Krakovu. V Društvu likovnih umetnikov Celje soorga-nizira razstave, dogodke in festival umetniških akcij v javnem prostoru Vstop prost / Admission Free. Mojca Senegačnik je končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V svojem delu se osredotoča na sodobne družbene pojave in spore, zlasti na vprašanja vloge in položaja žensk ter položaja umetnic in umetnikov v sodobni družbi, zanimajo jo posegi v javni prostor, umeščanje sodobne umetnosti v tradicionalna okolja ter vprašanja avtorstva in sku-pnostnega dela. Andreja Džakušič in Mojca Senegačnik sta material za razstavo pridobili iz izjav in pripovedi posameznikov. Z njihovo pomočjo sta izpostavili tematiko, povezano s spolnostjo, ki jo še vedno obvladujejo tabuji, stereotipi in predsodki. Na osnovi zgodb posameznikov Kustosinja razstave Irena Čerčnik je o skupnem projektu avtoric med drugim zapisala, da gre pri tem za »raziskovanje želje in užitka onkraj družbenih predsodkov, pričakovanj in normativov, gre za prostor približevanja drugemu in drugačnemu ter deljenja palete izkušenj, ki segajo v različna življenjska obdobja in situacije.« Kot pravi, je razstava zasnovana kot okolje iskrenega »pogo- varjanja«, izjavljanja in odpiranja vsem znanih ali neznanih vsebin ter identificiranja z obravnavanimi vprašanji. Razstava se dotika doživljanja spolnosti in hendikepa, aseksualnosti, spolnosti in starosti ter seksualnih občutij v otroštvu. Če se seksualnost običajno povezuje z idejo lepega, mladega in zdravega telesa, pa sta umetnici pozornost usmerili na hendikepirano, s starostjo zaznamovano in aseksualno telo, na prisotnost seksualnih občutij od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Sprašujeta se o družbenih normah glede tega, kaj je primerno, sprejemljivo in normalno, ter izpostavljata pravico vseh do intimnosti, do tega, da ljubijo in so ljubljeni ter da sami odločajo o prakticiranju neke oblike spolnosti. Umetnici sta v predstavitev med različne predmete in podobe vključili tudi zvočne posnetke zgodb posameznikov in ob ogledu ustvarili občutja bližine, zaupnosti in povezanosti. TC, foto: arhiv Galerije Račka In če knjige ni? Če je knjiga, ki si jo nameravamo izposoditi, že izposojena, lahko v branje dobimo drugo. »Poskusimo s knjigo istega avtorja ali predlagamo katero iz iste zvrsti,« je proces iskanja nadomestne knjige opisala Gabrijela Pirš. »Ko nas bralci prosijo za nasvet, jim lahko namesto trenutnih novosti predlagamo tudi kakšno starejšo knjigo, ki obravnava tematiko, ki je ponovno aktualna,« je povedala Ida Kreča iz celjske knjižnice. Lea Očko, prav tako iz celjske knjižnice, je zagotovila: »Brez skrbi, knjig ne bo zmanjkalo.« Predlogi Če ste trenutno brez ideje, kaj bi radi brali, ali ste vedno veseli kakšnega knjižnega namiga, smo za vas zbrali nekaj knjižnih predlogov po izboru naših knjižničarjev. Michal Viewegh, Bioso-proga. V romanu Biosopro-ga avtor s humorjem in obilo cinizma piše o emancipaciji ženske in njenih posledicah. Fredrik Backman, Tesnoba do roba. V tem romanu avtor bralca postavi v vlogo nekoga, ki se mu življenje čez noč postavi na glavo in se nekega dne požene v brezglavo akcijo, da bi ponovno vzpostavil ravnovesje. Tone Partljič, Ljudje z otoka. Za razliko od prejšnjih predlogov je ta knjiga zbirka novel, v kateri nas avtor popelje na neimenovan otok cvetja, kamor na dopust in krajše obiske odhaja že 35 let. Marko Radmilovič in Tone Vogrinec, Vsi me kličejo Tona. To je predlog za tiste, ki vas ne mika leposlovje. Vsi me kličejo Tona je biografija legende slovenskega smučanja Toneta Vogrinca. Foto: SHERPA ** cžl Celjska županova lista Ste: kreativni ^ pozitivni / konstruktivni N/ Pridružite se nam. Vabljeni! E: info@czl.si T: 070 653 201 Чф Za nj&ie CeCje O www.czl.si O /celjskazupanovalista Q /strankaCZL 12 NAŠA TEMA Kakšen je za Celje izkupiček velikega gasilskega dogodka? Celje je teden dni gostilo gasilski dogodek, kot ga v knežjem mestu še obiskovalcev. Je mesto zabeležilo uspešen enkraten dogodek ali je šlo za ni bilo. Svoje znanje in sposobnosti je preizkušalo malo manj kot tri tisoč dolgoročno naložbo? gasilcev iz 20 držav sveta, rokave so zavihali številni prostovoljci. Tekmovanja in spremljevalni program na ulicah ter trgih so privabili več tisoč TINA STRMCNIK» JANZE FRK, FOTO: SHERPA Veter v jadra hotelirjev in gostincev V muzejih gneče ni bilo Da je bila olimpijada dobra priložnost za prodajo in promocijo, so se strinjali številni gostinci, ki imajo v starem mestnem jedru svoje lokale ali pa so svojo ponudbo tam predstavili prav zato, ker so v tem enotedenskem dogodku prepoznali dobro poslovno priložnost. Ponudniki, ki imajo svojo dejavnost odprto do zgodnjega popoldneva, posebnega navala niso zaznali, saj je mesto zaživelo predvsem ob večerih. Čeprav so udeleženci tekmovanja spali v celjskih osnovnih in srednjih šolah, sodniki pa v celjskem dijaškem domu, so tudi ponudniki nastanitev občutili pozitiven učinek tega mednarodnega dogodka. Ho- tel Evropa je bil med 17. in 24. julijem dobro zaseden prav zaradi obiskovalcev olimpija-de. Gostje so prišli iz različnih delov Evrope, med drugim iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Češke, a tudi iz Slovenije. Od srede do minule nedelje je bilo zasedenih vseh 62 sob. Marcel Bešter, vodja gostinske ponudbe v skupini Euro-tas, pod okrilje katere sodi Hotel Evropa, je dejal, da ponudbe v kavarni niso nadgrajevali. So pa pripravili dodatno prodajno mesto pred hotelom. »Postavili smo prikolico s polno opremljeno kuhinjo. Tam smo pripravljali jedi, ki so jih obiskovalci lahko odnesli s seboj in jih pojedli na Krekovem trgu, ko so tam spremljali prireditve in koncerte.« Med drugim so ponujali perutnič-ke, trgano svinjino, hot dog, fuže s tartufi in z rostbifom, fuže z bazilikinim pestom ... Dodatno prodajno mesto so uredili še pred Pizzerijo in špagetarijo Koper, ki prav tako spada v skupino Eurotas hoteli. Tam so bili na voljo pica kruhki za s seboj. Zaradi povečanega obsega dela so tako v Evropi kot v Kopru okrepili ekipo sodelavcev predvsem s študenti. »Vsak takšen dogodek mednarodne razsežnosti je vedno dober za destinaci-jo, najprej za Celje, a tudi za Slovenijo. Prepričan sem, da bodo dobri vtisi obiskovalcev imeli tudi dolgoročni učinek,« je ocenil Bešter. Nekateri ponudniki so okrepili ekipo, prilagodili ponudbo in delovni čas. Tudi onkraj celjskih meja Prenočišča so bila v času gasilske olimpijade dobro zasedena tudi v Celjskem mladinskem centru (MCC). Povpraševanj za rezervacije je bilo toliko, da so nekaj ljudi, ki so želeli prespati v Celju, napotili k drugim ponudnikom nočitev. »Pri nas je prespalo veliko gasilcev, a tudi njihovih podpornikov. Gostili smo nekaj skupin iz Poljske, Češke in drugih držav. Dobra zasedenost hostla se je poznala tudi pri boljši obiskanosti naše kavarne,« je povedala Taja Rihtaršič, ki je dejavna v recepciji hostla in v MCC organizira kulturi program. Tudi v hotelih družbe Thermana so zaradi olimpijade zaznali povečan obisk, gostili so predvsem avstrijske goste. Tovrstne dogodke v regiji pozdravljajo, saj obiskovalci tako spoznajo njihovo ponudbo in se kasneje v Laško vračajo na zasebne počitnice s partnerji, z družino in s prijatelji. Veseli vrveža na ulicah V neposredni bližini odra na Krekovem trgu, kjer so bili ob večerih koncerti, je imel prodajno mesto Pišek bar. Lastnik Mitja Pišek je dejal, da je v gasilski olimpijadi poslovno priložnost prepoznal zaradi napovedi velikega obiska turistov. »To, da je Celje gostilo takšen dogodek, je bilo dobro za prepoznavnost mesta, za nas gostince, a tudi za druge ponudnike,« je dejal. Medtem ko so gostinci imeli več dela kot sicer, v celjskih muzejskih hišah niso zaznali bistveno povečanega obiska. Pokrajinski muzej Celje je v prvih dneh olimpijade zaznal nekaj obiskovalcev, ki so se v naših krajih mudili prav zaradi olimpijade. Zanje so pripravili 50-odstotni popust na vse vstopnine. Ponudili so možnost vodenih ogledov, je povedal direktor Stane Rozman. To, da je v Celje prišlo toliko ljudi, je bilo po njegovem prepričanju vsekakor velikega pomena za mesto. »Gre za učinke sodelovanja tako na področju turizma kot gostinstva. Del tega smo bili deležni tudi muzeji. Verjamem, da bodo obiskovalci glas o prijetnem majhnem mestu ponesli s sabo domov in da se bo kdo od njih še kdaj odločil za obisk Celja.« Muzej novejše zgodovine Celje je vsak dan obiskalo do deset obiskovalcev, povezanih z gasilsko olimpijado. »Glede na vse obiskovalce, ki jih sprejmemo v našem muzeju, to morda res ni velik odstotek, a sem kljub temu vesel, da so udeleženci olimpijade prestopili tudi naša vrata,« je povedal direktor muzeja dr. Tonček Kregar. Za kakšne posebne ugodnosti in vsebine se v tej muzejski ustanovi niso odločili, saj so pričakovali, da bo tistim, ki so celjska prizorišča v minulih dneh obiskali zaradi olimpijade, bolj zanimivo vse, kar je povezano z gasilstvom. So pa imeli na voljo dovolj promocijskega gradiva v številnih jezikih. TS Na prodajnem mestu sta bili na voljo pijača in hrana, ki ju Pišek bar tudi sicer ponuja na zunanjih prireditvah, na jedilnem listu so bili na primer različni burgerji, za hišno kraft pivo je bilo treba odšteti štiri evre. »Cene so takšne, kot tudi sicer veljajo na prireditvah. Gostinci smo se glede cen nekako strinjali, saj je sodelovanje na prireditvah precejšen stroškovni zalogaj. Treba je upoštevati strošek najema prostora, zagotoviti dodatne zaposlene, pripeljati in postaviti prodajno mesto, tudi surovine so se v zadnjem času podražile.« Pri tem enotedenskem projektu je za postrežbo v več izmenah skrbelo 25 ljudi. Ekipo je Pišek doda- tno okrepil, saj je zaposlene potreboval tudi za redno delo v svojem baru na Lopati. Izziv zagotovitev okrepitve Da je bilo v mestu vsekakor mogoče čutiti več utripa predvsem ob večerih, je dejal lastnik lokala Kuba Libre Tadej Kozovinc. Obiskovalci so bili po njegovem opažanju precej razpršeni. Veliko se jih je zadrževalo v bližini stadiona Kladi-var, kjer so bila tekmovanja, a tudi na drugih točkah v mestu. Kozovinc ponudbe v svojem lokalu ni spreminjal, saj se mu to ni zdelo potrebno. Tudi cene pijač so ostale na isti ravni. Gostje so najbolj povpraševali po koktajlih in pivu. NAŠA TEMA 13 Ljudi so privabljali v mesto Da je gasilska olimpijada pozitivno vplivala na gospodarsko dejavnost ožje in širše okolice mesta, meni organizator spremljevalnega dogajanja Zavod Celeia Celje. Tako ocenjuje na podlagi vsakodnevnega dogajanja v mestu in povratnih informacij, ki so jih sodelavci zavoda prejeli od različnih ponudnikov. »Obiskovalce je Celje navdušilo s svojo ponudbo, z dogajanjem, s prijaznostjo domačinov in z varnostjo,« so zapisali. Omenjeni zavod je domače in tuje obiskovalce v mestno središče privabljal z dogodki in s koncerti. Ponudbo in dogodke v času gasilske olimpijade je izpostavil na svojih družbenih omrežjih. Na spletni strani www.visitcelje.eu je pripravil interaktivni zemljevid, na katerem so bili označeni mestni ponudniki in njihova ponudba. Na Starem gradu je namestil turistično tablo, ki je obiskovalce usmerjala v mestno jedro. Predstavniki zavoda so imeli do začetka olimpijade več sestankov z gostinci, kjer so govorili o olimpijadi, tekmovanjih, obiskovalcih, programu in logistični ureditvi. S ponudniki so delili izkušnje mest, ki so takšen dogodek že gostila. Seznanili so jih z načrtovanimi dejavnostmi v mestu in jih obvestili o pričakovanem številu obisko- valcev, da so lažje načrtovali svoje delo. Spodbujali so jih k razširitvi prodajnih mest, da bi lažje postregli vsem. Kot odlično prireditveno območje se je po prepričanju sodelavcev zavoda izkazal nov trg pri mestni tržnici, kjer so se obiskovalci radi zadrževali. V zavodu ocenjujejo, da so se mestni ponudniki odlično organizirali in se dobro pripravili na dogodek, ki je od njih zahteval veliko kadrovskih in organizacijskih rešitev. Dobri odzivi obiskovalcev Kaj je Celje kot gostitelj olimpijade unovčilo, kar zadeva turistično prepoznavnost? Soorganizatorji tega dogodka so Celje kot turistično destinacijo na družbenih omrežjih promovirali že od začetka letošnjega leta, v tednu pred olimpijado ter v času dogodka so promocijo še okrepili. Zavod Celeia Celje je v času tekmovanj turistično ponudbo predstavljal povsod, kjer so se zadrževali tekmovalci in obiskovalci olimpijade, tako na stadionu Kladivar, na celjskem sejmišču, v središču mesta ter v hotelih in drugih nastanitvah, kjer so bili tekmovalci. Glede na odzive obiskovalcev, ki so obiskali turi-stičnoinformacijska centra na Glavnem trgu in Starem gradu, v zavodu ocenjujejo, da je Celje naredilo pozitiven vtis pri udeležencih olimpi-jade. Prepričani so, da so zaradi promocijskih dejavnosti povečali prepoznavnost Celja kot turistične destinacije. »Verjamemo, da se bodo udeleženci s svojimi družinami vrnili in si podrobneje ogledali Celje ter da bodo uživali v turistični ponudbi mesta.« Med znamenitostmi mesta, za katere je bilo v času olimpijade precej zanimanja, so v zavodu omenili Stari grad. Tega je od 17. do 24. julija obiskalo skoraj 3.500 obiskovalcev. Izpostavili so še Tehnopark s predstavitvijo »znanosti« na ulici ter »zelene vsebine« Celja, kot so Šmartinsko jezero, Celj- Ob tovrstnih prizorih se je marsikdo spomnil utripa, ki je v Celju bil nekoč. Kot izziv je omenil zagotavljanje kadra v urah, ko je bila največja gneča. Čeprav njegov lokal v Gubčevi ulici ni na zelo izpostavljenem mestu, je bil z obiskom zadovoljen. »Hvala bogu, da se je v mestu nekaj dogajalo v obdobju, ko ulice sicer ponavadi samevajo. Po mojih informacijah je bilo tistim, ki so prišli zaradi olimpijade, Celje všeč. Vse skupaj je dobro izpadlo.« V Gostilni Oštirka so za obdobje gasilske olimpijade pripravili dodatno ponudbo na prenovljeni ploščadi na tržnici. Tam so ponujali tako imenovano ulično hrano in hrano, ki so jo navdihnili gasilci. »Odločili smo se za natrgano svinjino, hmeljarsko klobaso, bograč, gasilski dunajski zrezek in še za veliko drugega,« nam je zaupal lastnik gostilne Miran Ojsteršek. In dodal, da je za ta del ponudbe prilagodil delov- ni čas dogajanju olimpijade, in sicer do polnoči. Dogajanja ni izkoristil za dvig cen, ekipo je okrepil s šestimi novimi člani. Mestoje dihalo drugače Da je gasilska olimpijada mestu vdahnila novo energijo, je dejala Katarina Volk iz Slaščičarne Zvezda. »Že to, da so bile ulice polne, je bil velik plus. Ker je v Celje prišlo več obiskovalcev, smo zaznali nekoliko boljši promet. Največ povpraševanja je bilo po osvežilnih pijačah in naših limonadah. Ker je bilo ves teden olimpijade zelo vroče, ni bilo toliko zanimanja za rolco, ki sicer velja za celjsko sladico. A smo se jo vseeno trudili ponuditi, kolikor smo le lahko.« Sogovornica je dodala, da posebne ponudbe v Zvezdi niso pripravili, a so skušali to, po čemer so prepoznavni, čim bolje izpostaviti. Butični trgovinici Dobrine, kjer vsak dan ponujajo številne vrste kruha, gasilska olimpija-da ni prinesla veliko dodatnega posla. Trgovinica je namreč odprta do zgodnjega popoldneva, medtem ko se je mesto v obdobju gasilskega praznika napolnilo bolj proti večeru. Za spremembo delovnega časa se v Dobrinah niso odločili, saj za to niso čutili potrebe in ker bi to s seboj potegnilo precej stroškov, je pojasnila Tina Gmajner. »Je pa skozi vrata naše trgovinice vsekakor stopilo več turistov kot sicer. Peko smo nekoliko povečali, ker je na račun olimpijade v mesto prišlo očitno tudi več Celjanov, ki so želeli začutiti utrip tega dogodka. Promet je bil dober, glede na to, da je bila v teh julijskih dneh izjemna vročina in da je čas dopustov.« Dodala je, da je olimpijada zagotovo vplivala na večji vrvež na ulicah ska koča, Pelikanova pot na Stari grad in drevesna hiša v mestnem gozdu. Nov zemljevid in spominki Zavod Celeia Celje je z namenom spodbujanja obiska Starega gradu, mestnih turističnih znamenitosti ter tudi gostinske ponudbe in zelenih točk obiskovalcem ponujal nov poletni turistični zemljevid. Pripravil je še digitalni turistični zemljevid ter nove promocijske videe za obisk Celja v času poletne sezone. Na stojnicah je prodajal novo linijo promocijskih izdelkov, imenovano Heritage 1451, ki ponazarja dediščino mesta. Na voljo so bile majice s kratkimi rokavi, nogavice in platnene torbe z motivom Starega gradu. V ponudbi je bila tudi temna in mlečna čokolada z motivom Celja, ki bo kmalu na voljo tudi na letališču Jožeta Pučnika. Kolekcija bo do Pravljičnega Celja dopolnjena še z drugimi izdelki. V Mestni občini Celje so hvaležni Gasilski zvezi Slovenije, da se je odločila gasilsko olimpijado organizirati v Celju. »To na eni strani jemljemo kot priznanje za izjemno delo naših gasilcev, na drugi strani pa tudi kot izziv za mesto in vse mestne službe, kajti v novejši zgodovini ne pomnimo tako velikega, tako množičnega in tako pomembnega dogodka.« Dodali so še, da je bil ta dogodek odlična priložnost za promocijo Celja. mesta. »Res je bilo lepo videti polne ulice.« Z učinkom, ki ga je lokalnemu gospodarstvu prinesla olimpijada, je bil zadovoljen Leon Leber iz pekarne, slaščičarne in kavarne Rolca. Čeprav so v tem lokalu kot posebno ponudbo pripravili gasilski sendvič, se je izkazalo, da so obiskovalci najraje posegali kar po redni ponudbi. Zaradi delovnega časa, ki se konča na pragu večera, so v Rolci zaznali predvsem povečan obisk gledalcev in podpornikov olim-pijade, nekoliko manj je bilo tekmovalcev. »To, da se je v mesto vrnilo življenje, je bilo nekaj najlepšega.« In večji dobavitelji? Zanimalo nas je tudi, kaj je dogodek prinesel večjim proizvodnim podjetjem. Pri izvedbi olimpijade je na primer na pomoč priskočila Skupina Celjske mesnine. Ta je s ponudbo mesa in mesnih izdelkov Celjskih mesnin, pršuta iz pršutarne Lokev in penin Radgonskih goric pripomogla k pripravi obrokov in raznih pogostitev za skoraj tri tisoč športnikov, predstavnikov spremljevalnega osebja in prostovoljcev. »Glede končnih številk in morebitne povečane prodaje še nimamo podatkov. Pomembno se nam je zdelo pripomoči, da se je Slovenija izkazala kot dober organizator ter da bodo rezultati, ki so jih dosegli naši mladinci, prostovoljci in profesionalni gasilci, dodatna spodbuda za vse naše gasilce,« je pojasnila Urška Žolnir Jugovar iz marketinga omenjenega podjetja. Vprašanja o učinkih dogodka smo naslovili tudi na Pivovarno Laško, kjer nam do konca redakcije niso odgovorili. ob robu Zdaj spet vse po starem? TINA STRMČNIK »Obožujem učinek, ki ga je gasilska olimpijada imela za mesto. Hoja po Celju je bila čisti užitek! Vsi smo se spomnili, kako krasno je Celje in kako pomembno je soustvarjati njegov utrip,« mi je dejala ena od prijateljic iz knežjega mesta. Druga, ki ne mara množičnih dogodkov in glasnih koncertov, je bila po drugi strani hvaležna, da je ravno v dneh tekmovanja preživljala dopust na drugem koncu države. Zanimivo je, da so se ob olimpijadi številni spomnili, kako je bilo v mestu nekoč, ko so bile ulice polne sprehajalcev, ko so bile terase polne in ko je v mestu človek dobil vse, kar je potreboval - od oblačil do žarnic in zgoščenk. Navdušene odzive nad oživljenimi ulicami smo novinarji med drugim na primer beležili, ko je Celje leta 2013 gostilo prvi del Evropskega prvenstva v košarki. Tudi takrat so mnogi govorili o priložnosti za promocijo Celja. In ugibali, ali bo košarkarski spektakel kot viagra za lokalno gospodarstvo ali pa bo od velikega dogodka bolj malo »muzike«. Vsem sodelujočim lahko za organizacijo olimpijade samo čestitamo. A tekmovalci in obiskovalci so odšli, stojnice so pospravljene, terase gostincev so spet malo manj polne. Mesto diha v svojem ustaljenem ritmu in oživi predvsem v času dogodkov in prireditev. Le kdo pri sebi skriva čarobno paličico, da bi bilo bolj živahno vsak dan? ANKETA Navdušeni nad živahnim utripom Mimoidoče smo vprašali, zakaj so prišli v mesto in kakšen se jim je v času olimpijade zdel utrip na celjskih ulicah. Rok Likovič, Celje: »S hčerko sva si odšla ogledat gasilske tovornjake, tekmovanj pa nisva obiskala, saj je bila prejšnje dni bolna. Je pa lepo, da je v Celju več življenja, ker si mesto zasluži, da je živo, sploh zato, ker je tretje največje mesto v Sloveniji. Všeč mi je, da ljudje niso samo v nakupovalnih središčih, ampak da pridejo pogledat tudi v staro mestno jedro, sploh zdaj, ko je tako lepo. Thea Leiter, Italija: »V Celje sem prišla kot terapevtka za svojo ekipo, ki me je prosila, ali se ji lahko pridružim. Pred tem nisem niti vedela, da gasilska olimpijada obstaja. Tekmovanja so zelo zanimiva, tudi vzdušje je odlično. Uživala sem v vsej gostinski ponudbi in v večernih koncertih. Glasba nastopajočih zasedb je podobna glasbi, ki sem je vajena od doma, prihajam namreč iz Južne Tirolske.« Metka Bohorč, Zidani Most: »Dogodkov v sklopu gasilske olimpijade si nisem uspela ogledati, sem zelo na tesnem s časom. Tudi konec tedna ne bom utegnila, delam namreč v domu starejših. Čeprav nisem pogosto v Celju, je vseeno zanimivo videti, da je mesto bolj živahno in polno življenja.« Avguštin Penič, Celje: »Dogajanje, ki ga je v Celje prinesla gasilska olimpijada, je odlično. Bil sem na tekmah. Odlično je tudi to, da je v mestu malo bolj živahno, da je malo spremembe in več življenja. Nekaj se mora dogajati, drugače bi bil dolgčas. Zvečer sicer nisem bil na koncertih, a je odlično, da so. Najraje se usedem v kavarno, spijem kakšno kavo in uživam v dogajanju.« JF, foto: Andraž Purg - GrupA 14 ZAPOSLOVANJE Trgotur www.trgotur.si Vodja dogodkov (m/ž) Opis delovnega mesta: načrtovanje in organizacija koncertov ter drugih dogodkov, sodelovanje pri načrtu promocij koncertov, nadzor nad stroški in prihodki projektov, sodelovanje pri pridobivanju novih strank in skrbi za ključne kupce, pri zastopanju glasbenih in drugih izvajalcev ter pri promociji na družbenih omrežjih. Od kandidatov pričakujemo vsaj tri leta delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto na enakem ali podobnem področju dela, obvladovanje hrvaškega in angleškega jezika, orodij MS Office in družbenih omrežij, multitasking, delo pod časovnim pritiskom, izpit B-kategorije. Kandidatom nudimo razgibano delo v mladem kolektivu, prilagodljiv delovni čas in možnosti delnega dela od doma, stimulativno plačilo glede na uspešno izvedene projekte, zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem ali možnost opravljanja pogodbenega dela. Prijave zbiramo do 18. 8. 2022. Evenstar, d.o.o., Celjska cesta 24b, 3212 Vojnik. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Celje, teren) Opis delovnega mesta: sestavljanje in razstavljanje skladiščnih šotorov in hal, postavitev in sestavljanje prireditvenih šotorov, odrov ..., natovarjanje, raztovarjanje, postavitev, razstavljanjev skladu z delovno dokumentacijo in s postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v skupini, osnovno tehnično znanje, redoljub-nost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene so delovne izkušnje. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem 6 mesecev, eno-izmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, spodbudno delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo izpit B-kategorije, osnovno računalniško pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem dva meseca, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Biro Ogis d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z Podjetje s 70-letno tradicijo ZAPOSLI VEČ DELAVCEV / DELAVK: 1. NA PODROČJU VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE in SEMAFORIZACIJE (obvezno vozniško dovoljenje B-, C-kategorije) 2. NA PODROČJU IZVAJANJA ELEKTRO-MONTERSKIH in ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: . VODILNI ELEKTROMONTER - (več delavcev) ■ IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri ■ vsaj 3 leta delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) ELEKTROMONTER (več delavcev) ■ IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - zaželeno 2 leti delovnih izkušenj ■ veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala ■ pregled dosedanjih zaposlitev Vloge je treba poslati na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na e-mail frsOelektrosignal.s i možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem šest mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, spidbudno delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju, ki se nenehno razvija. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Avtoličar in/ali avtoklepar (m/ž) (Žalec) Od vas pričakujemo voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, vsaj dve leti izkušenj na enakem delovnem mestu, da ste zmožni dela v skupini, natančni, samoiniciativni, odgovorni, vestni, urejeni, da imate opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. Pirh, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52a, Ložnica pri Žalcu, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec na upogibnem stroju CNC (m/ž) (Žalec) Naloge in odgovornosti: samostojno nastavljanje in upravljanje CNC-stroja za upogibanje, krivljenje navadne pločevine, inoksa in aluminija, izvajanje meritev s preprostimi merilnimi pripomočki, priprava materiala za upogibanje. Zahtevana znanja in izkušnje: kandidati z izkušnjami imajo prednost, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, sposobnost samostojnega in logičnega razmišljanja, visoka motiviranost, zanesljivost in natančnost. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas, 3-izmensko delo, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. VI-JA, d.o.o., Goto-vlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si. Prodajalec (m/ž) (Žalec) Opis del in nalog: delo v trgovini - svetovanje in pomoč strankam, nabava, prevzem in inventura blaga, priprava paketov za spletno trgovino, iskanje novih strank, pospeševanje prodaje. Zahtevana znanja in izkušnje: izkušnje s prodajo vsaj dve leti, tekoče znanje nemškega jezika, izkušnje pri prodaji kmetijskega ali tehničnega blaga so prednost. Zahtevana izobrazba: srednja poklicna. Urnik dela in trajanje zaposlitve: dopoldansko delo, v sezonskem času podaljšan delovni čas, zaposlitev za nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. VI-JA, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Viličarist (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: upravljanje viličarja pri notranjem prevozu komponent na delovna mesta montaže, razkladanje prejetih pošiljk, nakladanje strojev, razvrščanje blaga po skladiščnih regalih, nadzor prejetega blaga, skrb za usklajenost dobavljenih in prejetih pošiljk s spremno dokumentacijo, evidentiranje prejetega blaga v informacijski sistem, opravljanje drugih del v proizvodnji. Od kandidatov pričakujemo najmanj IV. stopnjo poklicne izobrazbe, izpit B-kategorije, izpit za viličarja, računalniško pismenost, uporabo orodij MS Office, pozitivno naravnanost in sposobnost njenega prenašanja na druge ljudi, pripravljenost za učenje in nova znanja v okviru delovnega mesta. Kandidatom nudimo redno plačilo in urejene delovne pogoje, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, razgibano delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja, pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. Unifo-rest, d.o.o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik v lakirnici (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: čiščenje in priprava površine obdelovancev ter nanašanje prahu nanje, pregled in preverjanje pobarvanih delov, ali so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa druga dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in drugo delovno zmožnostjo. Od kandidatov pričakujemo poznavanje osnov lakiranja izdelkov, izpit B-kategorije, zaželen izpit za viličarja, pozitivno naravnanost in sposobnost njenega prenašanja na druge ljudi, pripravljenost za učenje in nova znanja v okviru delovnega mesta. Kandidatom nudimo redno plačilo in urejene delovne pogoje, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, razgibano delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja, pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. Uniforest, d.o.o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: vari ogrodja in manjše elemente s postopkom MIG/MAG v zaščitnem plinu, spaja konstrukcije in elemente pred robotskim varjenjem, vari sklope brez varilne priprave na osnovi izdelane dokumentacije, reže kovinske dele s plamenom in z oblokom, predgreva materiale pred varjenjem, preverja, ali elementi ustrezajo izdelani dokumentaciji, v primeru odstopanja popravlja elemente, da so primerni za varjenje (brušenje, posnemanje robov, vrtanje). Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kovinarske ali elektro-smeri, poznavanje varilnih postopkov MIG/ MAG, znanje na področju branja načrtov, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vozniški izpit B-kategorije, delovno vztrajnost, samoiniciativnost, iznajdljivost. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom, delo v uspešnem, razgibanem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo po dogovoru (fiksni in stimulativni, variabilni del), redna izobraževanja in usposabljanja, karierni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si. Oblikovalec kovin - CNC operater m/ž (Polzela) Od kandidata pričakujemo: poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri; 1 leto delovnih izkušenj; osnovna računalniška znanja; vozniški izpit B kategorije; veselje do tehničnega področja; voljo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo na vrednotah družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - skozi uvajanje v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo naše delo in poslovanje. Naše delo temelji na ekipnem duhu, podpori in spodbujanju ter razvoju vsakega posameznika in podjetja kot celote. Iščemo motivirane, razmišljajoče in proaktivne posameznike. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. Bastl d.o.o., Ločiška cesta 98 A, 3313 Polzela, Slovenija. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin - CNC- operater (m/ž) (Polzela) Od kandidata pričakujemo poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj, osnovna računalniška znanja, vozniški izpit B-kategorije, veselje do tehničnega področja, voljo za učenje in osvajanje znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo z vrednotami družinskega podjetništva ter iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - s pomočjo uvajanja v delovne procese in prenosa znanja nadgrajujemo svoje delo ter poslovanje. Naše delo temelji na ekipnem duhu, podpori in spodbujanju ter razvoju vsakega posameznika in podjetja kot celote. Iščemo motivirane, razmišljajoče in proaktivne posameznike. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. Bastl, d.o.o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela, Slovenija. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smer strojnik, prodajalec ali mizar, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na triizmenski delovni čas, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Kandidatom nudimo zaposlitev za polni delovni čas, zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s 3-meseč-nim poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 5. 8. 2022. Daplast, d.o.o., Šmartno Pri Slovenj Gradcu. Ä22 KRONIKA 15 Na Krasu je bilo dovolj gasilskih enot Olimpijada ni vplivala na obvladovanje požara »Zaradi izvedbe gasilske olimpijade sposobnost posredovanja naših operativnih enot nikakor ni bila zmanjšana,« je pojasnil predsednik Gasilske zveze Slovenije in podpredsednik organizacijskega odbora olimpijade Janko Cerkvenik. Tako je odgovoril na vprašanja številnih občanov, ki so v dneh, ko je Celje gostilo gasilsko olimpijado, spraševali, zakaj tekmovalci in prostovoljci niso pomagali na Krasu, kjer je pustošil obsežen požar. TINA STRMCNIK Cerkvenik je pojasnil, da je v Sloveniji dejavnih 50 tisoč operativnih gasilcev, v gasilske vrste pa je vključenih 165 tisoč ljudi. Gasilska zveza je redno menjavala ekipe, ki so sodelovale pri gašenju požara na Krasu, v posredovanje so se vključevali gasilci iz vseh regij, tudi iz celjskega konca. »Ko smo slovenski gasilci ob- vladali žled, kjer je sodelovalo 40 tisoč gasilcev, požarna varnost v državi ni trpela. Tako je bilo tudi zdaj, ko smo v Celju gostili gasilsko olimpijado. Državljani so lahko bili mirni.« Dodal je še, da je v vrstah prostovoljcev na olimpijadi sodelovalo dva tisoč članov gasilske organizacije, vendar so bili to predvsem mladinci, člani in veterani, ki večinoma niso operativni gasilci. Na pomoč tudi operativci s Celjskega Po besedah predsednika gasilske zveze so operativni gasilci s Celjskega odšli na pomoč kolegom na Kras. »Ni skrbi, da na voljo ne bi imeli dovolj operativnih gasilcev za krotenje tega požara,« je dejal. Olimpijado je sicer organizirala mednarodna gasilska zveza. Odločitev, da bo tekmovanje letos v Sloveniji, je bila na državni ravni sprejeta leta 2017. Gasilska zveza Slovenije, ki je bila izvajalka gasilske olimpijade, je dogodek morala izvesti. Cerkvenik je dejal, da za vključevanje gasilcev iz Kolegom na Krasu so med drugim pomagali tudi gasilci iz Rogatca. (Foto: PGD Rogatec) drugih držav, ki so v minulih dneh tekmovali v Celju, ni bilo nobene potrebe. »Ce bi bilo to potrebno, bi se vključile pri-stoj ne mednarodne sile. To zagotovo ne bi bili udeleženci olimpijade oz. tekmovalci, ampak operativni gasilci, ki so v pripravljenosti doma.« Omenil je še pomen tekmovanja kot del usposabljanja za to, da bodo gasilci, ki so sodelovali na olimpijadi, v prihodnosti bolj pripravljeni za delo na terenu. »Vsako tekmovanje pripomore k izboljšanju veščin in psihofizične pripravljenosti gasilcev. Obvladovanje velikih požarov je izjemno psihofizično naporno. Tekmovanja so dobra priprava, da gasilci, ko odidejo na teren, tam zmorejo največje napore.« Na pomoč so odšli tudi gasilci iz Žalca. (Foto: PGD Žalec) Ne na sonce, kosmatince v senco! Na poti je za živali treba varno poskrbeti. Če pes ni v boksu ali ustrezno pripet ter pride do nesreče, so posledice toliko hujše. Prav tako lahko le sekunda, ko voznik pogleda proti psu, če se ta po vozilu prosto giblje, pomeni večjo možnost K sreči to poletje primerov, ko bi vozniki ali lastniki štirinožne kosmatince na Celjskem pustili v vročem vozilu, ni bilo. Vsaj takšnih ne, da bi sledila prijava policiji ali da bi na to mimoidoči opozorili na družbenih omrežjih. Zadnji takšen vidnejši primer, ki ga je preiskovala tudi celjska policija, se je zgodil preteklo poletje. Poleti ni nič nenavadnega, vsaj za človeka ne, če temperature v ozračju sežejo čez 30 stopinj Celzija. Medtem ko se lahko ljudje temu prilagodimo, to ne velja vedno za hišne živali. Sicer se lahko umaknejo v senco, a svojega kožuha ne morejo sleči. Ne pozabite na dokumente Policija zato svetuje vsem, naj hišnim ljubljenčkom zagotovijo popolno in celovito oskrbo, predvsem s svežo vodo in hrano. »Ce se za dlje časa odpravljate od doma, je treba za živali najti oskrbo na domu ali namestitev v centrih za oskr- bo, v t. i. hotelih za male živali, ali drugih organizacijah,« pravijo na policiji. Nujno je treba živalim med prevozom v osebnih vozilih ali drugih prevoznih sredstvih omogočiti udobno in predvsem varno vožnjo. Pri tem policija opozarja na uporabo transportnih boksov za prevoz živali in na to, da se je treba na poti večkrat ustaviti ter živalim omogočiti sprostitev. »Ce s hišnim ljubljenčkom potujete v druge države, se pozanimajte o dokumentih, ki jih žival potrebuje za prestop državnih meja. Prav tako se je treba pozanimati o nevarnosti kužnih in drugih bolezni na tistem območju,« dodajajo na policiji. Pri tem lastniki ne smejo pozabiti na povodce in nagobčnike, če so psi nevarni. Kdo je pristojen za nadzor? Kadar mimoidoči na parkiriščih opazijo v vročem vozilu zaprto žival, največkrat pokličejo različna društva za zaščito živali, a pomembno je, da o tem obvestijo tudi policijo in vztrajajo, da policijska patrulja pride na kraj, prav tako je s prijavo treba vztrajati pri inšpektorjih. »Nadzor nad izvajanjem Zakona o zaščiti živali in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo uradni veterinarji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, in sicer vsak od teh v okviru svojih pooblastil in pristojnosti. Nadzor nad izvajanjem nekaterih določb tega zakona ima poleg že navedenih služb tudi policija, ki ukrepa ob kršitvah določb. Naloge policije torej so, da po zakonu o zaščiti živali obravnava prekrške, ki so v njeni pristojnosti, in po kazenskem zakoniku kazniva dejanja mučenja živali,« pravijo na policiji. Ob tem je treba vedeti, da vsak primer, ko je žival nekaj časa v vozilu, za pristojne ni mučenje živali, a pomembno je, da se o tem naredi zaznamek, ki je dobrodošel v kasnejših primerih, če lastnik napako ponovi in ga kdo spet prijavi. »Poleg tega policija sodeluje s pristojnimi veterinarskimi in inšpekcijskimi službami na področju preprečevanja in zatiranja nalezljivih živalskih bolezni ter jim nudi pomoč pri opravljanju nalog, kadar je to potrebno. Sodeluje tudi z društvi za zaščito živali, kadar gre za neprimeren zakol ali ravnanje z živaljo, in s carino v primeru tihotapljenja živali čez mejo,« še navaja policija, kadar gre za kršitve, ki so povezane s skrbjo za živali. Najpogostejše kršitve Statistika kaže, da se najpogostejše kršitve zgodijo na cestah in trgih. Najpogosteje kršitelji ne zagotovijo fizičnega varstva nevarnih živali ali nimajo psa na povodcu oziroma nimajo nevarnega psa na povodcu z nagobčnikom ali zaprtega v boksu oziroma ne zagotovijo vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov, zaradi česar je žival nevarna za okolico. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GPU Če opazite, da kdo od lastnikov za svoje živali ne skrbi ustrezno, lahko to prijavite policiji ali inšpekciji, pri čemer vztrajajte pri prijavi. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? pozor1- Preglejte aktualno ponudoo Dežurna služba Celjskih lekarn v Lekarni Glazija Nova enota Lekarna Glazija je zasnovana kot osrednja mestna in regijska lekarna z neprekinjeno (dežurno) izdajo zdravil in s centralno organizirano pripravo magistralnih zdravil tudi za druge enote Celjskih lekarn. Temu primerna je velikost prostora (426 m2) za pripravo in izdajo zdravil ter velikost drugih prostorov lekarne. Lekarna Glazija je razvojno-učna lekarna, ki predstavlja inkubator znanja in storitev ne le za Celje, temveč za celo regijo. Zadovoljuje potrebe uporabnikov pri preskrbi z zdravili in drugimi lekarniškimi storitvami. Poleg tega, da zagotavlja dobavo vseh registriranih na trgu dobavljivih zdravil, nudi tudi vsa specifična zdravila za redke bolezni, najzahtevnejša magistralna zdravila, največji možni obseg medicinskih pripomočkov, ki jih zagotavljajo lekarne, izvajanje dejavnosti učnega zavoda, sodelovanje z bolnišnično lekarno ter oskrbo izvajalcev zdravstvene dejav- nosti v objektu Glazija center Celje in bližnjega zdravstvenega in socialno-varstvenega doma. Lekarna Glazija Celje ima ključno vlogo pri razvoju novih lekarniških storitev in pri zagotavljanju neprekinjene oskrbe z zdravili v regiji. Lekarna ima s tem vse pogoje za zagotavljanje kritične infrastrukture, ki jih od zavoda zahteva sektor za izredne razmere ministrstva za zdravje. V okviru vzpostavljanja optimalne lekarniške mreže v občini Celje je z odprtjem lekarne na novi lokaciji Ljubljanska cesta 20b v Celju bila ukinjena Lekarna Gregorčičeva v zdravstvenem domu, in sicer zaradi zakonsko predpisane oddaljenosti med posameznimi lekarnami in zmanjševanja obsega storitev Lekarne Center zaradi selitve nekaterih dejavnosti v novo enoto. Zaposleni v Lekarni Glazija skrbijo, da uporabniki prejmejo strokovni nasvet ob izdaji zdravil na recept in brez njega, ob izdaji medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil ter drugih izdelkov, opravljajo svetovanja, kot so pregled uporabe zdravil in izdelava osebne kartice zdravil. Uporabniki lahko izbiramo tudi iz njihove ponudbe Več za vaše zdravje med izdelki za samozdravljenje, ho-meopatskimi zdravili, kozmetičnimi, veterinarskimi in galenskimi izdelki. O izdelkih si lahko preberemo več tudi na spletni lekarni ali se odločimo za nakup na www.lekarnaNaklik.si. V Celjskih lekarnah sledijo najsodobnejšim smernicam, prizadevajo si prisluhniti potrebam uporabnikov, zato v ponudbo vključujejo nove izdelke in storitve. Lekarna Glazija na Ljubljanski cesti 20b v Celju je odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 in ob sobotah od 8.00 do 13.00 ter izvaja tudi dežurno službo. Spremenjen odpiralni čas Lekarne Center: od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 in ob sobotah od 7.00 do 13.00. Q1 obvestilo LEKARNE W ** W ■ И Celjske lekarne obveščamo, da je dežurna Lekarna Glazija na Ljubljanski cesti 20 b v Celju odprta ponedeljek - petek: 8.00 -19.00 sobota: 8.00 -13.00 in izvaja 24 - urno neprekinjeno preskrbo prebivalstva z zdravili. Lekarna Center je odprta ponedeljek - petek: 7.00 -19.001 sobota: 7.00 -13.00. novi tedniki www.nt-rc.si radio celie ZA ZDRAVJE 17 Varnost in zdravje sta na prvem mestu Ne skačite v vodo, ko ste vroči in oznojeni. Telo se Hü mora namreč postopno privaditi na temperaturo vode. Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi. Vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi. Nikoli ne plavajte s polnim, a tudi ne s praznim želodcem. Po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri. Izogibajte se alkoholnim pijačam. Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih. Neznane situacije so zelo nevarne. Upoštevajte vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljših razdaljah. Na kopališčih upoštevajte določbe kopališkega reda in znake, postavljene na kopališču, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču. Uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja in brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje. Bodite previdni pri hoji ob vodi, še zlasti če hodite po strmih bregovih rek, kjer se zdrs lahko tragično konča. Starši še posebej pri tem pazite na svoje otroke. Reševanje iz vode temelji na oceni varnosti. Odvisno je od znanja in sposobnosti reševalca ter prisotnosti pripomočkov za reševanje. Pomembno je, da osebo, ki se utaplja, pravočasno vidimo in organiziramo reševanje, opozarjajo strokovnjaki. SIMONA ŠOLINIČ Razlogi za utopitve pogosto ne izvirajo samo iz obvladovanja plavanja, ampak so tudi posledica naravnih nesreč, izgube razsodnosti zaradi zaužitja opojnih substanc, bolezenskih stanj, vodnih športov in s tem povezanih nesreč, precenjevanja lastnih sposobnosti in nekulturnega objestnega vedenja, samomorilnih namenov ali nesreč pri potapljanju. Pri otrocih do nesreče pride predvsem zaradi premalo pozornosti in nadzora staršev ali drugih odraslih oseb. Kako reševati? Osebo lahko rešujemo iz vode z obale s pomočjo pripomočkov, s plovilom ali z brez pripomočkov v vodi. Reševanje z obale je najvarnejši in najhitrejši način reševanja predvsem oseb, ki so še pri zavesti in sodelujoče. Ob tem uporabimo pripomočke, kot so reševalni obroč, vrv, deska, veja ali plavalna blazina. Reševalec mora biti pozoren, da ga utapljajoča oseba z nerazsodnim in s paničnim iskanjem oprimka ne povleče s sabo pod vodo. Pomembno je, da utapljajočo osebo pravočasno vidimo in organiziramo reševanje. Na organiziranih kopališčih so prisotni reševalci, ki obvladajo postopke reševanja iz vode in imajo na voljo pripomočke za oživljanje in druge oblike prve pomoči. Utopljeni osebi, ki ni več budna in ne diha, skušamo, če smo za to usposobljeni, dati začetnih pet umetnih vpihov že v vodi, ko smo na stojni in varni višini. Sicer utopljeno osebo čim prej tudi s pomočjo drugih reševalcev ali očividcev povlečemo na trdo podlago iz vode. Poškodovane osebe premeščamo na kopno s pomočjo več reševalcev zaradi možnih poškodb hrbtenice. Če oseba ni pri zavesti in dihanje ni prisotno ali je nezadostno, moramo začeti postopke oživljanja. Pokličemo 112 in sledimo navodi- lom zdravstvenega dispečerja ter prosimo za pomoč morebitne očividce. Med klicem sledimo vprašanjem in podajamo kratke ter jasne odgovore. Telefonsko zvezo imamo ves čas odprto, telefon položen na tla in vklopljen prostoročni način. Eno osebo, če je v bližini še kdo, pošljemo po najbližji avtomatski zunanji defibrilator. Ti so na vseh organiziranih kopališčih in na nekaterih javnih mestih. Oživljanje začnemo z izvedbo petih začetnih vpihov. Če ni izboljšanja, začnemo z učinkovitimi stiski prsnega koša in sledimo navodilom zdravstvenega dispečerja. Ob tem reševalci svetujejo, naj vedno, če je možno, poiščemo strokovno pomoč reševalca iz vode in pokličemo številko 112, če ne znamo pomagati. Zdravstveni dispečer nas namreč vodi skozi osnovne postopke prve pomoči do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. Reševanje iz divjih voda zahteva posebno usposobljenost, uporabo varovalnih sredstev in pomoč dodatnih služb zaščite in reševanja. Osebe, ki niso vešče reševanja iz vode v takšnih razmerah, naj ne rešujejo, opozarjajo reševalci. Pozor pred okužbami! Nevarnost okužbe je na kopališčih različna glede na kraj in vrste dejavnosti. Največ je podatkov o zdravstvenih težavah po zaužitju onesnažene vode pri plavanju. Kopalci se lahko okužijo, ko se mikrob naseli na nekatera mesta v telesu: prebavila, oči, sluhovod, nosna votlina, dihala in rane. Različni mikroorganizmi (bakterije, virusi, praži-vali), ki so jim kopalci izpostavljeni v kopalni vodi in na okoliških površinah - obalni pesek, objekti, naprave, vodne priprave (tobogani, plezala nad vodo, naprave za skok v vodo) - imajo različne možnosti prenosa na kopalca. Na dovzetnost kopalca za okužbo in na težo poteka bolezni vplivajo imunsko stanje kopalca, starost, genski in drugi dejavniki. Nekatere kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni jeter ter srca in ožilja, rak in zasvojenost, zmanjšajo imunsko odpornost ljudi. Glede na starost Pri osebah, ki so se utapljale in so še pri zavesti ter smo jih rešili iz vode, ocenimo kakovost dihanja, kjer moramo biti pozorni na motnje v govoru, na hropenje, kašelj in pomodrelost. Pogledamo morebitne poškodbe ali povprašamo po drugih težavah in razlogih za utapljanje. Nato pokličemo številko 112 in osebo zaščitimo s toplimi pokrivali. je večja verjetnost za okužbo pri otrocih, mlajših od deset let (zlasti mlajših od enega leta), in pri starejših od 65 let. Poročila o boleznih ali izbruhih in epidemiološke študije kažejo predvsem na povezavo med fekalno onesnaženo ko- palno vodo in okužbo prebavil, akutno febrilno okužbo dihal, sluhovoda, oči in kože. Poti prenosa so uživanje onesnažene vode, vdihavanje aerosola z mikroorganizmi, stik z očmi ter s kožo in sluznicami. Vnetja in poškodbe kože (praske ali vre- znine) lahko povečajo možnost okužbe. Izkušnje kažejo, da so posledice, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, glivične in virusne kožne okužbe ter vnetje sluhovoda. Vir: NIJZ Foto: arhiv Novega tednika 18 ŠPORT Tako se je v izdihljajih tekme izena-čujočega gola veselil Rok Jazbec, nekdanji nogometaš Celja, zdaj član NK Kalcer Radomlje. Celjani spet z zelo slabim uvodom v sezono Na dveh tekmah le dve točki Po 2. krogu nogometnega državnega prvenstva je na vrhu lestvice Olimpija, ki je tokrat z 1:0 na gostovanju v Sežani premagala domači Tabor. Maribor je pred domačimi gledalci s 3:2 premagal Gorico, Mura je bila na domačem igrišču s 4:3 uspešnejša od Domžal, prav tako pred domačimi privrženci se je veselil tudi Bravo, ki je z 1:0 ugnal Koper. Lestvica 1. SN L MITJA KNEZ Celjski nogometaši so v uvodnih dveh krogih državnega prvenstva vknjižili le dve točki. Dvakrat so gostovali ob Kamniški Bistrici v Domžalah. Po Domžalah v prvem krogu (0:0) so v drugem remizira-li še z Radomljami (1:1). To je ponovno zelo slab uvod v novo sezono državnega prvenstva, saj Celjani takšnega točkovnega izkupička zagotovo niso pričakovali. Zmago preprečil nekdanji »Grof« Radomljani, ki domače tekme igrajo v Domžalah, so v prvem krogu navdušili z visoko zmago v Ljudskem vrtu in Maribor ugnali s 3:0. Tokrat so se pred porazom rešili tik pred koncem rednega dela. V prvem polčasu si sicer nobena ekipa ni priigrala prave priložnosti. Celjani so bili nekoliko konkretnejši, imeli so tudi rahlo terensko premoč, vendar nevarnega domačega vratarja Emila Velića niso ogrozili. Enako velja za Matjaža Roz- mana na drugi strani. Bolje so drugi polčas začeli gostitelji, a v 53. minuti klonili. Na levi strani je Ivan Božić zaposlil Chukwubuikema Ikwueme-sija, ki se mu je odprlo veliko prostora. Nigerijec je podal v sredino, kjer je prvi strelec druge lige v minuli sezoni Tin Matić ob neodločnem Vicku Ševelju s pomočjo vratnice potisnil žogo v mrežo. Celjani so v nadaljevanju zapravili nekaj priložnosti oziroma so se znašli v situacijah, iz katerih bi lahko iztržili več. Domači nogometaši so jih kaznovali v 90. minuti. Iz edine resne priložnosti so dosegli končni rezultat 1:1. Najprej je žogo po izvrstnem strelu Madžida Šošića vratar Rozman odbil v prečko, po kotu pa je Šošić z desne poslal predložek v kazenski prostor, kjer je bil najvišji Ivan Ćalušić. Z glavo je žogo podal pred gol, tam pa je bil neoviran rezervist Rok Jazbec, ki jo je preusmeril za Rozmanov hrbet. Rok Jazbec je bil v preteklosti član Nogo- OLIMPIJA 2 2 0 0 3: 0 6 KALCER 2 1 1 0 4: 1 4 GORICA 2 1 0 1 4: 3 3 KOPER 2 1 0 1 2: 2 3 BRAVO 2 1 0 1 1: 2 3 MURA 2 1 0 1 4: 5 3 MARIBOR 2 1 0 1 3: 5 3 CELJE 2 0 2 0 1: 1 2 DOMŽALE 2 0 1 1 3: 4 1 TABOR 2 0 0 2 1: 3 0 metnega kluba Celje, zdaj pa se je proti nekdanji ekipi razveselil izenačujočega zadetka. Izgubili pomembni točki »Odigrali smo dobro tekmo. Uspeli smo zadeti in imeli tekmo pod nadzorom. Nato smo bili primorani opraviti nenačrtovano menjavo, ko se je Ikwuemessi poškodoval in zapustil igrišče. V nadaljevanju se nam je prevečkrat dogajalo, da višje na igrišču nismo več uspevali zadržati žoge. Posledično smo se bili prisiljeni pomakniti nekoliko nazaj, saj so se napadi nasprotne ekipe stopnjevali,« je dejal trener Celja Roman Pylypchuk. »Na drugi strani igrišča smo imeli precej priložnosti, ko bi lahko na svoj račun pripisali še drugi gol, morda tretji in tako končali tekmo. Na žalost nismo bili uspešni. Na koncu smo s prejetim zadetkom izgubili dve Udarna enajsterica Celja, ki je začela obračun z Radomljami. pomembni točki.« Napadalec Tin Matič je dosegel letošnji prvi gol celjskega moštva v državnem prvenstvu. »Ko v zadnji minuti srečanja prejmeš zadetek, na koncu ne moreš biti povsem zadovoljen. Tudi če bi dosegel tri zadetke ali več, je na koncu pomembno le, da ekipa osvoji vse tri točke. Zdaj nas čaka priprava na naslednjo tekmo, ki jo bomo odigrali na domačem igrišču,« so bile misli Tina Matiča, ki ga konec tedna s soigralci čaka zahtevna preizkušnja. V Celju bo namreč gostovala Mura. Nedeljski obračun 3. kroga se bo začel ob 20.15. Foto: NK Celje, NK Radomlje Mernik postregel z odličnim sprintom Kolesarsko društvo knežj ega mesta Celje se veseli uspeha Svena Mernika, ki je v kategoriji mlajših mladincev osvojil naslov državnega prvaka v vzponu. Vid Jerman je končal na 26. mestu. Na državnem prvenstvu v vzponu so se pomerile mladinske in članske selekcije. Potekalo je med Gorjem pri Bledu in biatlonskim centrom na Pokljuki. Nastopilo je 90 licenciranih tekmovalcev in tekmovalk iz vseh slovenskih klubov. Sven Mernik je kmalu po začetku uspel pobegniti glavnini ter si s tekmovalcem iz starejše kategorije privozil 40 sekund prednosti. A to ni bilo dovolj, saj ju je glavnina v zgornjem sedem kilometrov dolgem položnem delu uspela ujeti. Manj kot dva kilometra pred ciljem je bila dirka povsem odprta. Za zmago se je »udarila« skupina desetih tekmovalcev različnih kategorij. Spet je na sceno stopil Sven Mernik, ki je z odličnim ciljnim sprintom v svoji kategoriji mlajših mladincev zasedel prvo mesto. Sven Mernik se je v kategoriji mlajših mladincev razveselil naslova MiK državnega prvaka. (Foto: KD KMC) ŠPORT 19 PKIHUUNl 9. 1 Celjski rokometaši so priprave na novo sezono začeli v dvorani Golovec. (Foto: RK CPL) I« % Dva treninga na dan »Pivovarji« začeli najtežje obdobje V dvorani Golovec so s testiranji in z lažjim, spoznavnim treningom rokometaši Celja Pivovarne Laško začeli priprave na novo tekmovalno sezono. Po dva treninga dnevno bosta kar nekaj časa spremljala celjske rokometaše, ki bodo v prihajajoči sezoni igrali v štirih tekmovanjih. MITJA KNEZ Osrednja želja Celjanov je državno prvenstvo, kjer je cilj več kot jasen. Ponovno premagati vso konkurenco. Začetek sezone 3. septembra Tudi pokalni naslov si v taboru Celja Pivovarne Laško želijo vrniti v Celje, velik magnet bo ponovno igranje v ligi prvakov, v kateri bodo tekmeci Bar- celona, Kielce, Kiel, Nantes, Aalborg, Szeged in Elverum. Celjski rokometaši bodo sezono uradno začeli 3. septembra s superpokalno tekmo proti Gorenju iz Velenja, pokalnim prvakom pretekle sezone. Prva tekma v državnem prvenstvu Celjane čaka 9. septembra, ko bo na sporedu gostovanje pri Krki. Le nekaj dni kasneje bo sledila prva tekma lige prva- kov. Gostovanje pri moštvu Aalborga. Najprej v Celju, nato v Strugo in Doboj V uvodu priprav sta zaradi reprezentančnim obveznosti manjkala Yassine Belkaeid in Vukašin Antonij ević. Trener Alem Toskić je tako pozdravil preostalih 17 rokometašev, ki jih je imel na voljo od začetka priprav. Pozdravil jih je tudi David Razgor, ki je postal To-skićev pomočnik. »Čaka nas izjemno naporna sezona. Smo ponovno v ligi prvakov in vsi se zavedamo, kaj to pomeni za tako mlado ekipo. Na nobeni tekmi se ne bomo predali, a vseeno je naša prednostna naloga državno prvenstvo,« je dejal Alem Toskić ter pokomen-tiral časovnico priprav. »Malo manj kot mesec bodo priprave v Celju. 9. avgusta se bomo na prvi pripravljalni tekmi pomerili s Constanzo, nato se bomo šest dni kasneje odpravili na izredno močan turnir v Strugo. Od tam se bomo podali še na turnir v Doboj, potem se bomo že začeli pripravljati na prvo uradno tekmo v začetku septembra.« Na priprave polni energije Svojo drugo sezono v celjskem dresu začenja Aleks Vlah, ki je prevzel kapetan- sko vlogo od Davida Razgor-ja, ki se je preselil v strokovni štab. »Po približno mesecu se vračamo v trenažni proces, lepo je videti stare in nove soigralce ter trenerski štab. V novo pripravljalno obdobje vstopamo sveži, pripravljeni na nove izzive, ligo prvakov in državno prvenstvo. Verjamem, da bomo s soigralci izpolnili zastavljene cilje,« je dejal Aleks Vlah. Proti prihajajoči sezoni se je zazrl tudi najizkušenejši v ekipi Žiga Mlakar: »Pred pripravami smo si nabrali dovolj moči in energije. Po dobri lanski sezoni nas letos čaka lepa, vendar zelo naporna sezona. Vračamo se v ligo prva- kov, ki bo zanimiva tudi za vse gledalce, zato jih že ob tej priložnosti vabim v Zlatorog. Zavedamo se, da bo domače prvenstvo tudi zelo težko, kar bo tudi naš osnovni cilj, da obranimo naslov državnega prvaka.« Po številnih igralskih menjavah se je pred začetkom priprav od RK Celje Pivovarna Laško poslovil tudi Miha Pantelič. Dolga leta je skrbel za stike z javnostjo ter nudil pomoč na drugih klubskih področjih, zdaj pa je pomahal »pivovarjem« v slovo. Upravni odbor kluba je pred kratkim na mesto direktorja kluba imenoval Miroslava Benickyja, ki bo svoje delo uradno začel s 1. avgustom. Plezalka Sara Čopar se je razveselila novega uspeha. Tokrat 2. mesta na mladinskem evropskem prvenstvu. (Foto: PZS) Čoparjeva evropska podprvakinja Na evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju v nemškem Augsburgu je celjska plezalka Sara Čopar postala mladinska evropska podprvakinja. 17-letna Sara Čopar (PO PD Celje - Matica) je med kadetinjami zasedla 2. mesto, 18-letna Lucija Tarkuš (AK IMPOL Slovenska Bistrica) je v kategoriji mladink končala na 3. mestu, 17-letni Timotej Romšak (PK Kamnik) je v kategoriji mladincev zasedel 2. mesto, medtem ko je 15-letna Jennifer Buckley (Društvo za razvoj plezalne kulture) 2. mesto osvojila v kategoriji starejših deklic. Celjska plezalka Sara Čopar je po lanski zlati medalji na evropskem prvenstvu v Rusiji na najvišja mesta merila tudi v Augsburgu. »V kvalifikacijah, polfinalu in finalu sem dala vse od sebe, kar mi je tudi najbolj pomembno. Med plezanjem sem uživala. Smeri plezanja so bile dobro postavljene. Po vodstvu v kvalifikacijah in polfinalu sem imela za finale visok cilj. Na začetku sem bila malo žalostna, da nisem zmagala, a po drugi strani je drugo mesto na evropskem prvenstvu odličen rezultat, na katerega sem zelo ponosna,« je z zadovoljstvom dejala Sara Čopar, ki je letos že dvakrat uspešno nastopila tudi s člansko reprezentanco. V Innsbruku je tekmovanje končala na 21. mestu in v Villarsu na 12. mestu. MiK Čujež postal državni prvak V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v plavanju za mlajše dečke in deklice. Na njem se je pomerilo 223 tekmovalcev, izvrstno so pod vodstvom trenerjev Franca Božička in Mateja Čretnika nastopili tudi mladi celjski plavalci PK Neptun. Prvi dan tekmovanja je Miha Čujež v dopoldanskem terminu osvojil 2. mesto na 100 m prsno in 200 m mešano. Pred začetkom popoldanskega dela je Plavalna zveza Slovenije podelila priznanja v Razvojnem pokalu za mlajše dečke in mlajše deklice za leto 2022. Miha Čujež je osvojil priznanje za 5. mesto, Teo Jezovšek Špiljar za 14. mesto. PK Neptun je v pokalu osvojil skupno 5. mesto. Tudi drugi tekmovalni dan državnega prvenstva je odlično plaval Miha Čujež. Postal je državni prvak na 100 m delfin, na 50 m prsno je osvojil 2. mesto in 3. mesto na 200 m prsno. Celjski klub je na koncu v ekipnem točkovanju med štiriindvajsetimi klubi osvojil 8. mesto. V Ljubljani sta tekmovala tudi plavalca Društva vodnih športov Posejdon Celje Leon Etien Matko Marcius in Mia Štukel. Leon Etien Matko Marcius je nastopil v šestih disciplinah in v vseh izboljšal svoj osebni rekord. Mia Štukel je nastopila v treh disciplinah, za katere je izpolnila zahtevno normo, ter v vseh popravila svoje osebne rekorde. MiK Rozman pripravil penino za München Tina Šutej, članica celjskega Kladivarja in slovenska rekorderka v skoku s palico, je na svetovnem prvenstvu v atletiki v ameriškem Eugenu zasedla četrto mesto. Preskočila je 4,70 metra. S trenerjem Milanom Kranjcem sta se srečno vrnila domov. Pričakali so ju člani vodstva AD Kladivar. »Strnili smo vtise ter prijetno poklepetali s Tino Šutej in Milanom Kranjcem. Tini smo podarili čudovit šopek in Milanu izročili penino, ki jo bo odnesel v München, kjer jo bomo skupaj popili,« je dejal Stane Rozman, ki je meril na prvenstvo stare celine v Münchnu, ki bo prihodnji mesec, med glavnimi favoritinjami pa bo ponovno Tina Šutej. »Po stresnih kvalifikacijah se mi je v finalu uspelo zbrati in na koncu sem zelo zadovoljna. Želela sem si medaljo, pripravljena sem bila skočiti še višje, a žal nisem pokazala vsega. Skoki v kvalifikacijah so bili slabi, a vseeno toliko dobri, da sem se prebila v finale. Je pa končno četrto mesto lep dosežek,« je z zadovoljstvom povedala Tina Šutej. V Eugenu je bila najboljša Evropejka. »To je resnično lep uspeh in do njega ni bilo preprosto priti. Vmes se je zgodil slab trenutek, ki ga Tina, odkar je v Celju, sploh ni imela, ampak se je pokazalo, da so imele tudi druge tekmovalke težave, potem ko so bili pogoji zelo spremenljivi,« so bile misli Tininega trenerja Milana Kranjca. Šutejeva je kljub četrtemu mestu v finalu zelo dobro skakala, četudi pri višini 4,80 m žal neuspešno. Ta višina je štiri centimetre nad slovenskim rekordom 4,76 m, ki ga je Šutejeva dosegla 11. septembra lani v Ljubljani. Morda pa bo že prihodnji mesec na evropskem prvenstvu drugače. MiK sport@nt-rc.si sport@radiocelie.com 20 MA LI OGLASI / INFORMACIJE VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje Praznjenjagreznic - AVGUST 2022 7T CeljerOSENCA I7R Vojnik: I3<0VŠE, ILOVCA,IVENCA VOZILA PRODA M GOLF, letn ik 1996, od lično ohranjen, registriran celo leto, prodam. Telefon 041 500-250. 526 STROJI PRODAM BOČNO traktorsko kosihico, dvojni rez, zelo malo rabljeno, prodam. Po zelo ugodii ceni prodam tudi traktorsPi obrpnalnik, šieina 4 m. Telefon (03) 5771-582, 070 854-590. 322 ayto steklo center Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomatsi Tei.:03 W28 62 91 TELICO lim/ls, staro 10 mesecev, težko 380 kg, prodam za 950 EUH.Tplefon 031 560073. 521 PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna doitava, prodam. Telefon 051 720-294. p TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 03 1 840-2821. 447 PET bikcev, Oežki6 p o 220 kg, prodam. Telefon 031 499-100. L 53 PRAŠIČE, težke približno 30 kg, za nadaljnjo rejo ali odojke, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351. 527 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. P PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 04Š 627-22 3. p KUPIM PRODAM kupim. Telefon 041 680-684. p TRAKTOR in nekaj traktorskih priključkoe Lupim. Tetefon 041 230-682. p KUPIM ZEMLJIŠČE - njivo, primerno za vrt, v bližini Celja, Žalca, pov ršine od 300 do 800 m2, kupim. Telefon 071 422-691. p PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celjr, telefon 031 421 -798, 041 763-8Ј0, 051 379-031. 11 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in grahasto barve, pred nesnostjo, nrodamo, pripnljeme по dons. Tilef.n 070 545-481. p TELICO simentalko, staro 18 mesecev, pašno, pnoUam. Telefon 04° 7677-797, Vransko. 513 TRI telice, stare od 3 do 4 mesece, težke od 160 do 200 kg, prodam. Telefon 041 547769. Š 4 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie fpfii .,4, шк E TOREK-NEDELJA WWW.POKMUZ-CE.5l 10.00-18.00 MUZEJ@POKMUZ-CE.SI PONEDELJEK 03/42 80 962 ZAPRTO 031612 618 GROFJE CELJSKI Nedelja, 31. julij 2022, ob 11.00, Knežji dvor. TRAKTOR jn nekaj traktooskih pni9ijuč4ov VINO, belo, približno 200 l, prodam. Telefon 041 595-112. 503 504 SILAŽNO koruzo, 4 ha, na Ljubečni, prodam. Telefon (03) 5461-117. 529 KOŠNJA zelenic, mulčenje strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 473 Poroke Žalec Poročili so se: Rudi KUNC in Aleš AJTNIK, oba iz Brega pri Polzeli, Tina ROČNIK inMartin KOZMELJ, oba iz Vojnika, Dominika SENČAR in Nino ALUF, oba iz Hrastnika, Romi VOLČINI in Luka FLERIN, oba iz Goričice pri Ihanu, Martina HROVAT in GrkgorKOTNIK,kba i. Žal6a. Laško Poročila sta se: Nataša PA-DEŽNIK iz Trn oveg a in Zvo n-ko VIDIC Kz Laške4a. Velenje Poročili so se: Karmen MERNIK in Sabahudin GO-LAČ, oba iz Velenja, Dragana ARSENOVIĆ in Fadil OMIĆ, oba iz Velenja. OSTALO PRODAM KOKOŠI mlade jarkice, rjave, grahaste, bele, na začetku nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v SD. Sprejemamo na- ročila za e nodkevne piščance brojlerje in 5-tedenske za dnpiča nje. Prolajamo 6om-pletfe žitne krane mešanice zo kokoši in pišč.nce. Telefan (03) a00-1706. 2 BUKOVA drva za zimo prodaim Telefon 070 852-763. L 51 DOBRO ohranjen kotel za žganjekuho, 60 l, prodam. Telefon 031 611-745. 524 Vedno? г илтс?ј / POLETNO BRANJE ZA POL CENE! Naročniki tiskanih izdaj lahko berejo svojo revijo ali časopis v digitalni izdaji BREZPLAČNO. TD rlcilfA OA Registrirajte se na trafika24.si in pošljite svoje podatke (ime in priimek, elektronski naslov) ter imena revij, na katere ste naročeni, na trafika24@media24.si. www.reporter.si FOTOGRAFIJE Nove luksuzne vile, ki jo v Izoli gradita razvpita Boris in Rozana Šuštar INTERVJUJA Marta Kos, predsedniška kandidatka, in Tanja Starič, voditeljica Odmevov JANEZ ZEMLJARIČ Razkrito: kam je izpuhtel nekdanji šef slovenske Udbe UROŠ URBANIJA Vzporedni posli novega direktorja TVS na Veliki Planini PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV INFORMACIJE 21 Pride takšen trenutek... Boleč, ko si osamljen. Ko se zlomiš in močno pogrešaš. Ko veš, da je le spomin vse, kar imaš ... V SPOMIN Minila so štiri leta, kar nas je zapustil dragi mož, ate, dedi in tast IVAN NOVAK iz Vodruža (21. 8. 1943-24. 7. 2018) Hvala vsem, ki se ga lepo spominjate in obiskujete njegov grob. Žena Silva in vsi najdražji 514 Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, tasta, strica in bratranca KARLIJA KRAŠOVCA iz Lahomnega pri Laškem (29. 10. 1947-11. 7. 2022) se ob slovesu iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od našega Karlija, nam pa namenili božajoče besede sočutja in tolažbe ter darovali cvetje, sveče, svete maše, darove in lepe misli. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za lepo opravljen obred, pevcem, izvajalcu Tišine, pogrebnemu zavodu Komunala Laško in govornici. Prisrčna hvala vsem tistim, ki vas v zahvali nismo posebej imenovali, pa ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in z nami delili bolečino. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali, saj kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev. V globoki žalosti: tvoji najdražji 518 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal . V SPOMIN Minilo je eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi FRANC ARNŠEK iz Gorice pri Šmartnem 38, Celje (27. 9. 1944-28. 7. 2021) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji 525 novi tednik Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Igor PUNGERŠEK iz Vojnika, 54 let, Franjo KAISER iz Velenja, 75 let, Veronika GRADIŠEK iz Solčave, 86 let, Anton SUŠEK iz Žalca, 74 let, Ivan VODONČNIK iz Žalca, 62 let, Zdravko MEHLE iz Celja, 65 let, Rade SAKULAC iz Celja, 73 let, Erna Marija PELKO iz Ce- En sončen sij, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan, en črn oblak, en nočni mraz in strt je cvet za večni čas. V SPOMIN MARIN KOS iz Trnovelj pri Celju (25. 1. 1985-29. 7. 2005) Jutri bo minilo sedemnajst let, kar smo te nepričakovano izgubili. Vedno te bomo pogrešali. Ostali so nam spomini na lepe dni s teboj. Hvala vsem, ki obiščete njegov grob, mu podarite cvetje ali prižgete svečko v spomin. Tvoji domači Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. Ni več bolečin, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po zelo hudi in težki bolezni zapustil dragi soprog, ati, brat, svak, nečak in stric JAKOB JUTERŠEK iz Sp. Rečice pri Laškem (20. 10. 1972-20. 7. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in gastro oddelka v Celju, kjer je pod težo bremena bolezni zaspal. Hvala pevcem skupine Erosi, trobentaču za odigrano Tišino, pogrebni službi Komunale Laško, gospodu Matjažu Piklu za govor, kaplanu Klemnu Jagru za pogrebni obred in sveto mašo, OŠ Primoža Trubarja Laško, vsem sošolkam in sošolcem, njihovim staršem in učiteljem otrok, Metki Muzel za cvetje in neizmerno pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem domačim, sorodnikom, znancem, njegovim sodelavcem podjetja Monting S. K., prijateljem, sosedom, Jančiju za molitev. Hvala za darovane svete maše, sveče, cvetje in izrečena sožalja ter vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, nam dajali oporo in sočustvovali z nami. Ni besed, s katerimi bi lahko povedali, kako zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči: soproga Polonca, otroci Matija, Matjaž, Martina in vsi njegovi Že petintridesetič je pomlad na naš vrt prišla in čakala, da pridete Vi. Sedla je na rosna tla in jokala, ker Vas, draga mama, več ni! V SPOMIN MARIJA KOS iz Škofje vasi (27. 9. 1909-27. 7. 1987) V sredo, 27. julija, je minilo 35 let, kar ste, draga mama, odšli za vedno od nas. Še vedno nosimo v srcu Vaše besede tolažbe, spodbude, prošnje in zahvale. Hvala Vam za vse, kar ste posejali v naša srca, da smo lažje prenašali vse težave in skrbi življenja ter se znali veseliti vsega lepega. Hvala vsem, ki se Vas še vedno na kakršen koli način spomnijo in postojijo ob Vašem grobu. Hčerki Marjana in Ivica z družinama ter zet Miro z družino 506 P lja, 80 let, Marija BEZGOVŠEK iz Celja, 95 let, Danijela Marija KRAMPUŠEK iz Laškega, 83 let, Marija VERVEGA iz Celja, 93 let, Marija KOBAL iz Celja, 82 let, Ana PODHRAŠKI iz Celja, 82 let, Magdalena POSEDI DOLINŠEK iz Celja, 90 let. Šentjur Umrla sta: Matjaž TRBULIN iz Šentjurja, 53 let, Marija HU-DOLIN iz Dolge Gore, 81 let. V mojem srcu še naprej živita, zato pot me vodi tja, kjer v tišini spita. V SPOMIN 23. julija mineva tri leta od smrti moje ljube mame JOŽEFE ČIBEJ in 24. avgusta bo minilo 53 let od smrti mojega dragega očeta VIKTORJA ČIBEJA Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu bolečina. V spomin: hčerka Zlatka 516 Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš. Srce tvoje več ne bije, krutih bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, brata in starega ata DUŠANA ŠAFRANA iz Kostrivnice pri Kalobju (10. 11. 1958-14. 7. 2022) iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Andreju Hariju in dr. Domnu Pušniku za vso skrb in spodbudne besede v zadnjih dneh. Hvala Barbari Bezovnik in Mateji Štarkelj, moškemu pevskemu zboru iz Jakoba, Mateji Žerjavič, župniku Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Žalujka, cvetličarni Nataša Hribernik, trobentaču ter vsem za darovane sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Cvetka, hči Lidija in sin Denis z družinama P Žalec Umrli so: Jožef POTOČNIK iz Kaplje vasi, 89 let, Jožefa POKLEKA iz Šmartnega ob Paki, 98 let, Elizabeta SKALE iz Prebolda, 87 let, Ida LANDEKAR iz Letuša, 72 let, Ma- rija POTOČNIK iz Podgorja pri Letušu, 75 let. Velenje Umrla sta: Ivan PRODNIK iz Šmartnega ob Paki, 67 let, Monika LEDNIK iz Velenja, 86 let. 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino CINEPLEXX Spored od 28. 7. do 3. 8. Barabe - animirani, komedija četrtek, petek: 17.30 sobota, nedelja: 13.45, 18.00 ponedeljek, torek, sreda: 16.45 Čebelica Maja 3: Zlato jajce -animirani četrtek, petek: 17.15 sobota, nedelja: 15.15 Črni telefon - grozljivka od četrtka do srede: 21.15 Elvis - biografski film, drama četrtek, petek: 17.20, 20.20 sobota, nedelja, ponedeljek, torek: 17.15, 20.00 sreda: 17.15, 20.15 Hiter kot strel - akcijski, triler sreda: 20.00 Jurski svet: Prevlada - akcijski, pustolovski četrtek, petek: 19.45 od sobote do srede: 16.15, 19.15 Kozmoblisk - animirani, pustolovski, akcijski sobota, nedelja: 14.00 Minioni: Grujev vzpon - animirani, pustolovski, komedija sobota, nedelja: 14.30, 15.00, 16.00, 16.30, 17.00, 18.30 ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.00, 18.30 Minioni: Grujev vzpon - animirani, pustolovski, komedija, 3D petek: 18.00 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30 ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 Neverjetno, a resnično - komedija četrtek: 19.15 petek: 19.30 sobota, nedelja, ponedeljek, torek: 20.15 sreda: 19.00 Sirota: Prvi umor - grozljivka četrtek: 18.00, 20.00 petek: 18.45, 20.45 sobota, nedelja, ponedeljek, torek: 19.00, 21.00 sreda: 21.00 Thor: Ljubezen in grom - akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek: 18.15, 20.45 petek: 17.00, 18.30, 21.00 sobota, nedelja: 15.40, 18.15, 20.45 ponedeljek, torek: 15.45, 18.15, 20.45 sreda: 15.45, 18.15, 19.30, 20.45 Thor: Ljubezen in grom - akcijski, pustolovski, fantazijski, 3D četrtek: 17.00, 19.30 petek: 20.00 sobota, nedelja, ponedeljek, torek: 19.30 Top Gun: Maverick - akcijski, drama četrtek: 17.45, 19.00, 20.30 petek: 17.45, 19.15, 20.30 sobota, nedelja: 15.50, 18.40, 20.30 ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.40, 20.30 kinovelenj E PETEK 17.00 Kozmoblisk - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 2017 - slovenski športni dokumentarni film SOBOTA 17.00 Jurski svet: Prevlada - epska akcijska avantura; 3D 20.00 Top Gun: Maverick - akcijski, drama NEDELJA 16.00 Čebelica Maja 3: Zlato jajce - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Elvis - biografska glasbena drama PLOŠČAD PRI DOMU KULTURE VELENjE - Zvezde pod zvezdami PONEDELJEK 21.00 Aline, moč ljubezni - biografska glasbena drama; vstop prost Kulturne prireditve ČETRTEK, 28. 7. 10.00 in 17.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2022: Promenadni koncerti z orkestrom Musica Camerata Koncerti bodo vsak dan do 14. 8. razen ponedeljka, vstopnine ni; v primeru dežja v pivnici mineralnih vod. 18.00 Galerija Velenje_ Negativ ljubezni Javno vodstvo po razstavi z avtorjem Aljošo Videtičem 19.00 Robida coffee & cake shop Slovenske Konjice Julija Lubej & Luka Vinko Akustični koncert PETEK, 29. 7. 21.00 Šlandrov trg Žalec_ Savinjska ima novo muziko -BO! In Jan Potrč band Koncert 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Skupina Travnik Koncert novi tednik Vedno г штј! sobota, 30. 7. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Ves svet je marmelada Igrana predstava Pripovednega gledališča gdč. Bazilike, primerno za otroke od 4. leta dalje; v primeru slabega vremena odpade. 17.00 Grad podsreda Glasbeno poletje na Gradu Podsreda 2022 Zaključni koncert udeležencev seminarja za violončelo 21.00 Šlandrov trg Žalec_ Nastop Folklorne skupine Kobula 21.00 Stari trg Slovenske Konjice Poletnica: Saška Koncert; vstop prost nedelja, 31. 7. 19.00 Dvorec Novo Celje Dialog: Fantastika -Geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti Voden ogled s kustosinjo po razstavi 19.00 Dom svetega Jožefa Celje, atrij Večer v atriju: Ana Kvas Koncert lastnih in francoskih šansonov z instrumentalisti: Matjaž Krušič, Karl Kvas in Miro Ulrych; vstop prost ponedeljek, 1. 8. 11.00 Center sodobnih umetnosti Celje Premiera 2022 - 5. trienale mladih umetnic in umetnikov Predstavitev mladih umetnic in umetnikov, ki začenjajo vstopati v umetnostni prostor. 16.00 Knjižnica Rogaška slatina Modelne železnice Odprtje razstave; razstavlja 12-letni Val Vavpotič Lorber Poletje v Celju četrtek, 28. 7. 16.00 Celjski mladinski center Chill četrtek v MCC Vstop prost 18.00 Guštova mestna plaža Predstava Jagoda Predstava je namenjena tudi najmlajšim 19.00 Gostilna Oštirka_ Kulinarični glasbeni večer Kulinarika in živa glasba Vokal BK studia 21.00 Stari grad Celje_ Grajski večer: Tori trio koncert NEDELJA, 31. 7. 10.00 Guštova mestna plaža Nedeljska napihljiva zabava na Guštovi mestni plaži Najmlajši se bodo zabavali na napihljivih igralih, medtem ko boste starši uživali v prijetnem ambientu pod krošnjami dreves. 19.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi SREDA, 3. 8. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Beremo pod drevesom Počitniška druženja s Pravljičarno, knjigami in prijatelji. Brezplačno za otroke od 5. do 12. leta. 17.00 Guštova mestna plaža Mala sobota na Guštovi mestni plaži Sredini popoldnevi so rezervirani za latino ritme ob osvežilni pijači pod krošnjami dreves. 20.00 Knežji dvor Harfistka Leto Križanič Žorž Koncert; v primeru slabega vremena v Celjskem domu Druge prireditve četrtek, 28. 7. 9.00 do 21.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu VR TELESKOP - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 10.00 Knjižnica Rimske Toplice Vesele ribice Ustvarjalna delavnica 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško V svetu rudarstva Ustvarjalno poletje s Hišo generacij; tudi v petek ob istem času 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Veduta, slikanje na prostem Otroška ustvarjalnica je namenjena osnovnošolskim otrokom; v primeru slabega vremena v prostorih Stare grofije. 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanova ustvarjalnica: Počitniški bonton Počitniško ustvarjalno druženje v Hermanovem brlogu. 21.00 Mladinski center Žalec Kino na prostem: Najbolj grozen človek na svetu 21.00 Atrij Kavarne Lucifer Velenje Pod morjem okoli sveta Potopisno predavanje Andreja Vojeta. PETEK, 29. 7. 17.00 do 22.00 Stari Pisker Celje Razpoloženjska glasba na terasi gostilne in pivnice Tudi v soboto ob istem času, v nedeljo pa od 15.30 do 19.30 SoBoTA, 30. 7. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 10.00 Mladinski center Celje, atrij Filmski teden Evrope: Čarobno potovanje na luno - družinska pustolovščina, sinh. V primeru slabega vremena v dvorani; vstop prost 10.00 do 17.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Brezplačen ogled Grilove domačije, v ekomuzej preurejene stare viničarije, kjer lahko spoznajo življenje nekoč. 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu Viteški tabor, klepet z grajsko damo, šale grajskih glumačev; v nedeljo od 9.00 do 19.00 14.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Neki poletnega: 11. Festival nasedlega kita NEDELJA, 31. 7. 18.00 Razvojna agencija Kozjansko Šentjur Joga plesa (shakti dance) Program je namenjem vsem generacijam. 10.00 in 16.00 Vista in Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Kolesarski spretnostni poligon za otroke, igranje košarke, delavnice in športne igre za otroke 10.00 do 17.00 Kavčnikova domačija Zavodnje pri Šoštanju Odprta vrata Kavčnikove domačije Spoznavanje življenja na podeželju nekoč, predvsem pa več kot 300 let staro dimnico, ki velja za biser etnološke arhitekture. ponedeljek, 1. 8. 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Počitniški tabor Vsak dan do 12. 8. 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško V svetu piva in vode Ustvarjalno poletje s Hišo generacij; tudi v torek ob istem času 10.00 do 13.00 Prostori KS Ljubečna Aktivne počitnice v Celju Športne in družabne igre, ustvarjalne delavnice ter predavanja, prijave: info@ mc-celje.si; do 5. 8. 12.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem ToREK, 2. 8. 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Muzej Velenje Pridružite se potovanju desetletja in tudi stoletja nazaj; v primeru slabega vremena igrarije odpadejo. radio cehe TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 ČETRTEK, 28. julij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Ribja tržnica; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Novi tednik - aktualna številka; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Jezikalnica; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice 14:15 Komercialna oddaja; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Ribja tržnica (ponovitev); 19:20 Intervencija I 95.9 I PETEK, 29. julij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Razmišljamo zeleno; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Šolski radio; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Discomania radio celie 100.3 MHz SOBOTA, 30. julij 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 Milenium (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 12:20 Šolski radio (ponovitev); 13:00 Globalne novice; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 14:00 Globalne novice; 14:20 Razmišljamo zeleno (ponovitev); 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Zverinice iz regije (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v soboto; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice NEDELJA, 31. julij 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 13:00 Globalne novice; 13:10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14:00 Globalne novice; 14:30 Servisne informacije; 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Jezikalnica (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v nedeljo; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice PONEDELJEK, 1. avgust 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Reporter; 10:30 Regija danes; 10:35 Športnih 30; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Reporter; 13:00 Poročila 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Katrca TOREK, 2. avgust 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Poudarjeno SREDA, 3. avgust 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Povezujemo generacije; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:05 Otroci pojejo; 19:05 Povezujemo generacije (ponovitev); 19:20 Gospodarski utrip regije NAPOVEDNIK 23 "NALE 8. SEZONE 62. Flosarski bal Ljubno ob Savinji OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Mestni trg Ptuj, 18. avgusta 2022, ob 18.00 Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. RADIOPTUI Štajerski radio cef'e Ш novi tednik 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Počitniško druženje v MnZC - Hermanov bonton Vode ogled po razstavi Hermanov bonton in interaktivno raziskovanje; za otroke 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Projekt bo vodila Kata Laštro v sodelovanju z DPM Levi breg. 18.00 Športni center Žalec Fit camp s Svetlano Cecy 20.00 Velenjska plaža_ Beri z nami na Velenjski plaži Druženje ob dobri knjigi, gostja: Tadeja Kolar; v primeru dežja prireditev odpade. sreda, 3. 8. 8.30 do 10.30 TIC Laško_ Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 10.00 Knjižnica Velenje, preddverje Zabavna sreda: Naredimo si poletni šopek Izdelali si boste poletni šopek in spoznali vrlrmiilnp rnvflinp nh pomoči članov Društva zeliščarjev Velenje. 21.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina_ Anin festival 2022: Poletni kino: Toma, biografski film Vstopnine ni Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8, »Tu se je smrt utrudila do smrti ...« Slovenske žrtve Auschwi-tza, gostujoča razstava Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor; do 25. 9.; spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mcmicmtn mnri- "smrt in nHnnc do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje - I. nadstropje: Matej Rode (19302012) - slovenski slovenist, ru-sist, bolgarist in prevajalec, avtorja razstave sta dr. Janko Rode in Srečko Maček; do 31. 8. Ploščad pred Osrednja knjižnica Celje: razstava Edi Goršič (1937 - 2002), avtorice dr. Alenke Hren Medved; do 15. 9. Savinjsko nabrežje Celje: fotografska razstava Global Peace Photo Award; do 31. 8. Likovni salon Celje: Pomladna preobrazba, razstava španske umetnice Camile Tellez v sodelovanju z Eszter Katalin; do 31. 7. Umetniška četrt Celje: slikarska razstava Narcisa Kantardžića, Čuvaji mesta; do 22. 8. Galerija Račka Celje: razstava Približevanja, skupni projekt Andreje Džakušič in Mojce Se-negačnik; do 28. 8. Knjižnica Šentjur: razstava likovnih del iz zbirke Dragana Podovca - 1. del; do 31. 7. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Ivan Ivančič, prva slovenska kuharska zvezda; do 31. 7. Savinov likovni salon Žalec: slikarska razstava Oskarja Sovinca Apollov svet ali daljave, utopljene v barvah; do 30 7 Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: Fantastika - Geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti; do 2. 10. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava Iz cikla potovanje avtorja Ervina Potočnika; do 15. 9. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: razstava prejetih priznanj in nagrad Občine Rogaška Slatina; do 21. 8. Anina galerija Rogaška Slatina: Zlati zvoki barvnih metamorfaz, likovna razstava akademskega slikarja Slobodana Ivankovića Bauda iz Zbirke hajdinjak; do 4. 9. Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Potovanje v senci zlatega faraona; Frančišek Foit in Jiri Bauman, razstava fotografij in dokumentarnega gradiva s potovanja po afriškem kontinentu; do 30. 9., Pokukajmo v stare kuharske knjige; do 30. 8. Podhod pošta Velenje: Iz preteklosti za prihodnost: 30 let depoja Muzeja Velenje; do 15. 8. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 9 Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: razstava Nova podoba Starega trga; do 31. 8. Knjižnica Velenje, sončna stena: Poljski mak, razstava fotografij Kate Laštro; do 31. 7. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: Od starih knjig, razglednic in fotografij do poslovne dokumentacije nekdanjih šaleških podjetnikov in trgovcev, razstava iz zbirke zbiratelja Frenka Špilerja; do 31. 8. Knjižnica Velenje, mladinska soba: razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje, do 31. 8. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralec meseca: Saša Piano; do 31. 8. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Če se smejem, vse razgre-jem, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 8. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetič- četrtek, 28. 7. 17.00 Start: Gostišče Pevc Vodena gorska kolesarska tura na Hojnski špic petek, 29. 7. 10.00 do 13.00 TIC Ljubno Flosarska rajža Voden ogled po Ljubnem in Ljubenskih zgodbah sobota, 30. 7. 17.00 Turistična kmetija Loger Popoldansko druženje s piknikom z ovčjerejci društva Raduha ponedeljek, 1. 8 10.00 OŠ Ljubno - pametna učilnica (bivša knjižnica) Voden ogled prve podeželske pametne učilnice Vstop prost torek, 2. 8 10.00 do 13.00 TIC Ljubno Flosarska rajža Voden ogled po Ljubnem in Ljubenskih zgodbah sreda, 3. 8 10.00 Prireditveni prostor Vrbje Vezenje flosa 20.00 Prireditveni prostor Vrbje 10.00 Fašunova hiša Flosfest (Magnifico, Kingston, Alter Ego, Up N'Downs) Koncert www.nouitednik.si na podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega naidišča Rifnik (od kamene dobe Dan odprih vrat Zavoda Savinja 13.00 Prireditveni prostor Vrbje Srečanje društva upokojencev Ljubno ob Savinji do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur. com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja. Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS. Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax:(03)54 41 032,(03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evrc stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 INFORMACIJE Tednikove ^zgodbe Št. 30 / Leto 77 / Celje, 28. julij 2022 V Rogatcu že 24. etnološka prireditev Likof na taberhi s, з Nepozaben gasilski Kjer raste lopaška Z jadrnico po fjordih ted en str. 28-29 aronija str. 38-39 severne Norveške str. 40-41 26 INTERVJU Urška Firer iz Zreč o soočanju z rakom »Ohranjam mir in zaupanje« Bil je junijski dan pred približno tremi leti, ko je naenkrat začutila močno bolečino v hrbtenici. Razširila se je do vratu, kmalu zatem še v glavo. Šla je na urgenco, kjer zdravniki niso odkrili nič sumljivega. Predpisali so ji zdravila za lajšanje bolečin, vendar so se kljub temu stopnjevale. Takrat niti slutila ni, da ji težave povzroča dis-eminirani plazmocitom oziroma vrsta krvnega raka. In da so pred njo leta fizičnih ter psihičnih bolečin, a tudi globokih uvidov ter osvobajajočih spoznanj. »Zdaj je vsak dan zame nov začetek in priložnost, da v sebi in drugih najdem razloge za hvaležnost,« pravi Urška, ki je na letošnji torti upihnila 40 svečk. V vsakem dnevu najde razloge za hvaležnost. BARBARA FURMAN Srečevali sva se v Zrečah, kjer sem se kot novinarka udeleževala dogodkov in prireditev, ki jih je vodila oziroma povezovala. V Turistič-no-informacijskem centru oziroma LTO Rogla - Zreče, GIZ je začela delati že v času študija, kasneje se je redno zaposlila in si s partnerjem začela ustvarjati družinsko življenje. Njun sin Tin Mark je, kot pravi Urška, danes njen največji navdih pri premoščanju zdravstvenih težav. Ker so bile bolečine neznosne, ste se po pomoč zatekali k različnim zdravnikom, ki so najprej neuspešno iskali vzrok za vaše težave. Vi pa ste čutili, da v vas nekaj raste ... tenca C2. Še isti dan so me sprejeli na nevroki-rurški oddelek Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Začele so se različne preiskave, biopsija kostnega mozga je pokazala, da imam disemini-rani plazmocitom, ki je vrsta krvnega raka. Za vašo obliko krvnega raka učinkovitega zdravila še ni. Za diseminirani plazmocitom (DP) je značilno nenadzorovano razraščanje plazmatk v kostnem mozgu. Iz ene rakasto spremenjene celice nastane klon celic, ki proizvajajo enako beljakovino - monoklonski imunoglobulin ali samo njegov del. Celice tako ne morejo zaščiti telesa pred »Ob vseh bolečinah in naporih sta se moč in pogum v meni porajala povsem spontano. Takrat sem spoznala, da je v vsakem od nas ■ I •• • • • • I • v • •• • , a neusahljiv vir energije in da je naš organizem izjemno inteligenten.« Proti koncu junija sem šla ponovno na urgen-co. Pregledali so me infektolog, otorinolaringo-log ter ortoped, ki me je obdržal v bolnišnici. Teden dni sem bila na ortopedskem oddelku, medtem so mi opravili magnetno resonanco vratu. Rekli so, da imam mišični spazem, in me odpustili iz bolnišnice. Julija sem hodila še na fizioterapijo. Stanje se ni izboljšalo. V začetku novembra sem začela opažati, da težko požiram hrano. Takrat sem nosila fiksni zobni aparat, bolečina se je razširila tudi na zobe. Zobni aparat sem predčasno odstranila, vendar tudi potem ni bilo nič bolje. Decembra sem imela pregled pri nevrologu, ki ni odkril nič posebnega. Prav tako sem decembra ponovno hodila na fizioterapije. Ker fizično in psihično nisem mogla več prenašati bolečine, so mi januarja še enkrat naredili magnetno resonanco glave in slika je pokazala tvorbo tumorja v predelu vratnega vre- okužbami. Zdrave plazmatke namreč proizvajajo protitelesa, ki ščitijo pred različnimi, predvsem bakterijskimi okužbami. Plazmocitom se lahko zazdravi tudi za nekaj let, lahko pa se kadarkoli ponovi. Pri vsakem bolniku bolezen poteka drugače. Se pa prihodnost zdravljenja utegne skrivati v novejših bioloških zdravilih. Zazdravi se lahko tudi s kemoterapijo ter avtologno in alogeno presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Kako so vas začeli zdraviti? Nevrokirurgi, travmatologi in hematologi so se odločili, da me bodo operirali na vratnem vretencu. Iz medenice so mi vzeli del kosti, odstranili so del tkiva in jo namestili na vrstno vretence, odstranili so tkivo tumorja ter ostala vretenca povezali s šestimi vijaki in mrežo. Čez dva tedna je sledilo dvanajst zelo težkih obsevanj. Premestili so me na hematološki oddelek Splošne bolnišnice Celje, kjer sem začela s V bolnišnicah je preživela veliko časa. prvim ciklom kemoterapij. Na ostale štiri cikle so me vozili od doma. V obeh bolnišnicah sem preživela dva meseca. Tako fizične bolečine kot psihične stiske so vas izčrpavale. Zaradi obolelega požiralnika ste težko jedli, zelo ste shujšali. Zaradi obsevanj sem imela težave s požira-njem. Tri mesece po operaciji sem morala nositi še opornico, pojavljale so se še težave s čeljustjo. Ker je nisem mogla normalno odpirati, so mi naredili artocentezo. V vseh treh bolnišnicah sem prebolevala zelo visoka vnetja, večino časa (Foto: osebni arhiv) Izčrpana po prvi presaditvi matičnih celic, oktobra 2020 (Foto: osebni arhiv) sem hrano dobivala intravenozno. V pol leta sem izgubila trideset kilogramov. Od kod ste črpali moč in pogum v najtežjih trenutkih? Na srečo imam okoli sebe najboljše ljudi na tem svetu - svojo družino. Morali smo se organizirati. Največji delež je prevzela moja mami, mame pač zmoremo vse! (smeh) Ob vseh bolečinah in naporih sta se moč in pogum v meni porajala povsem spontano. Takrat sem spoznala, da je v vsakem od nas neusahljiv vir energije in da je naš organizem izjemno inteligenten. Moj sin je bil takrat star dve leti in nikakor si nisem mogla predstavljati, da ne bi bila več prisotna v njegovem življenju. Nobena bolečina me ni skelela tako zelo močno kot to, da zaradi pogostih odhodov v bolnišnice nisem mogla biti ob svojem otroku. Zato je prav sin moj največji navdiih. Podporo mi nudijo tudi prijatelji in znanci. Na Facebooku sem našla domače in tuje podporne skupine, kjer se bolniki spodbujamo in izmenjujemo izkušnje. Tudi med zdravstvenim osebjem in bolniki v bolnišnicah ste spoznali veliko čudovitih ljudi. Spoznala sem kar nekaj razumevajočih zdrav-nikov-specialistov in ustrežljivih medinskih sester. Moj osebni zdravnik Dr. Jure Bićanić mi vedno reče Urška pazite nase, držimo pesti, zdržite in gremo na zmago. To mi res veliko pomeni. Med večmesečnim bivanjem v bolnišnici sem navezala stike tudi z bolniki. Skupaj smo doživeli žalostne, a tudi vesele in zabavne trenutke. To so srčne, pogumne in požrtvovalne osebe. Veliko se pogovarjam tudi z drugimi bolniki in nemalokrat imam občutek, kot da se poznamo že celo večnost, čeprav se nismo še nikoli srečali. Zdravniki so se odločili, da vam bodo presadili krvotvorne matične celice. Ja, moje celice je bilo potrebno najprej zbrati. Ta postopek se imenuje afereza. Sam sebi daruješ matične celice oziroma povsem zdravo kri, ki jo zbiraš po kemoterapijah. Da so postopek lahko opravili, je moralo moje telo proizvesti dovolj matičnih celic. Njihovo tvorbo spodbujajo z injekcijami. Ker se je moje telo najprej zelo slabo odzivalo, sem INTERVJU 27 »Na srečo imam okoli sebe najboljše ljudi na tem svetu - svojo družino,« pove s hvaležnostjo. bila obupana. V meni je bilo veliko jeze. Rast celic je spodbudila šele dodatna močna kemoterapija. In po kemoterapiji sem spet dobivala injekcije. Tokrat se je v meni nekaj spremenilo, do sebe sem vzpostavila bolj ljubeč odnos, vsega sem se lotevala bolj umirjeno, saj sem dojela, da so to moje celice. In da jih samo jaz lahko pozdravim. Moram jih imeti rada, sem si rekla, čeprav niso zdrave, so moje. In ta ljubeč odnos do sebe se je obrestoval. Da ... (smeh) Moje telo se je odzvalo tako, da je proizvedlo dovolj matičnih celic za presaditev, ki so jo opravili v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Po njej sem dobila hudo vnetje, prisotna je bila slabost, izgubila sem tek, ustna sluznica je bila zelo prizadeta. Niti požirka vode nisem zmogla narediti. V bolnišnici sem bila dvajset dni v popolni izolaciji. Iz bolnišnice ste se vrnili močno oslabljeni, s 47 kilogrami. Iz bolnišnice sem prišla z zadnjimi atomi moči in doma sem obležala. Takrat mi je bilo najbolj hudo. Imela sem le 47 kilogramov, nisem mogla jesti. Zelo močen kašelj mi je povzročal še izpljunke sluzi, ki jim ni in ni bilo videti konca . Počasi, dan za dnem, se je stanje le začelo izboljševati. Naše telo je res neverjetno! Ponovno sem se prepričala, kaj vse zmore, kaj vse lahko preživi. Plazmocitom, ki je porušil ravnovesje v telesu, je postal vaš prijatelj. Sobivata pač. In vi z njim na prav poseben način komunicirate. Poimenovala sem ga Plazmocitomček in z njim se pogovarjam. Rekla sem mu: »Glede na to, da gre za daljše druženje, ti želim povedati, da sem te sprejela. Vem, da potrebuješ sebi enakega bojevnika in nagajivčka. Si lahko predstavljaš, kakšen dolgčas bi bil, če ne bi imel enakovrednega nasprotnika? Ali nekoga, ki bi se ti predal že na začetku? Še dobro, da sem tudi jaz nagajiva. Skratka, na mojih potovanjih si lahko samo sopotnik. Ne boš govoril, kdaj in kam se bova vozila, ker bom to povedala jaz. Ko bom slabe volje, bodi tiho. Ko bom dobre volje, lahko prižgeva radio in se imava noro ... Vendar glasbo izbiram jaz. Glede na to, da se po letu že dobro poznava, - ■* menim, da je zdaj čas, da si oba malo spoči-jeva. Ti zaspi, jaz pa se bom zazdravila. Si dovolj nagajiv za ta korak? Si upaš?« Maja ste opravili še drugo presaditev kr-votvornih matičnih celic. Jeseni vas čaka še tretja, a takrat naj bi krvotvorne matične celice dobili od darovalca. Za seboj imam že dve avtologni presaditvi. Postopek, ko bolnik prejme matične celice od darovalca, pa se imenuje alogena presaditev. Tveganje pri takšni presaditvi je večje, saj nikoli ne veš, kako se bo organizem odzval na darovano kri. Po mnenju zdravnikov je velika verjetnost, da se bo po tretji presaditvi moja bolezen umirila vsaj za nekaj let. Pogosto slišimo, da je za učinkovito zdravljenje treba vzpostaviti ravnovesje telesnega, čustvenega in duhovne plati našega bitja. Se strinjate? Popolnoma. Toda bolezen moraš najprej sprejeti. Če jo zanikaš, se stanje le še poslabšuje. Ko jo sprejmeš, jo lažje sprejmejo tudi tvoji domači, saj potrebuješ njihovo podporo. Najbolj pomembno je, da najdeš notranji mir. Mene osvobaja to, da o tem govorim, veliko berem, meditiram, poslušam glasbo in delam stvari, ki me sproščajo ter prebujajo mojo ustvarjalnost. Našla sem tudi pomoč svetovalke za reprogramiranje uma in osebnostno rast. Ob tem želim poudariti, da je za ozdravitev ključna bolnikova odločitev, da bo ozdravel. Bolnik je sam sebi svoj rešitelj. Zdravniki bolniku seveda pomagajo, toda njihova prizadevanja so učinkovita le, če je bolnik prepričan, da je ozdravitev mogoča. Konec koncev smo sami gospodarji svojega telesa in naše telo je naš najbolj zvesti prijatelj, saj je ves čas z nami in nas varuje. Zato »Želim poudariti, da je za ozdravitev ključna bolnikova odločitev, da bo ozdravel. Bolnik je sam sebi svoj rešitelj. Zdravniki bolniku seveda pomagajo, toda njihova prizadevanja so učinkovita le, če je bolnik prepričan, da je ozdravitev mogoča.« je zelo pomembno, da imamo, ne glede na vse, svoje telo radi. Bolezen vam je vzela lase, obrvi, trepalnice. Ko so mi izpadli lasje, me ni prizadelo, saj sem vedela, da bodo ponovno zrasli. Me je pa prizadelo, ko sem izgubila obrvi in trepalnice. In ko so mi mišice povsem usahnile, saj sem izgubila svojo ženskost. Še vedno pa sem imela lepe nohte. Včasih sem si jih namazala z rdečim lakom in sem se bolje počutila. Danes se imam zares rada. Sama sebi sem všeč. (smeh) In začeli ste potovati vase ... Vsaka bolezen je darilo. Je sporočilo. Je vabilo na potovanje vase. V lasten svet misli in občutij. Nekateri se bojijo pogledati vase, si prisluhniti, prepoznavati svoje strahove, predsodke, občutke manjvrednosti... Jaz sem začela potovati vase. In se začela iskreno spraševati, kaj moram spremeniti, da bom zdrava, zadovoljna. Ko si v stiku s seboj, odgovori prihajajo sami od sebe. In ti odgovori so najbolj dragocena darila. V nobeni šoli nas niso učili, kako živeti. Niso nas učili tega, kar je najpomembnejše. Spoznala sem, da imajo naše misli neverjetno moč. To, kar mislimo, to smo. Vse je energija. Čemur posvečamo pozornost, se povečuje. Zato je treba ohranjati pozitiven odnos do življenja, gojiti ljubeča občutja in spodbudne misli. In biti hvaležen za to, kar imaš. »Ko sem zbolela, ji bil sin star dve leti. Nikakor si nisem mogla predstavljati, da ne bi bila več prisotna v njegovem življenju. Nobena bolečina me ni skelela tako zelo močno kot to, da zaradi pogostih odhodov v bolnišnice nisem mogla biti ob svojem otroku.« Vaš sin bo kmalu dopolnil pet let. Tudi on vas zdravi ... Da. (smeh) Kupili smo mu otroški kovček z medicinskimi pripomočki, med igro mi meri krvni tlak in opravlja druge preglede. Da me bo pozdravil, pravi. Sicer pa si s partnerjem prizadevava, da mu na način, ki je primeren zanj, pojasnjujeva, zakaj moram biti veliko časa v bolnišnici, zakaj so mi izpadli lasje in podobno. Ob tem pravi, da komaj čaka, da bo škrat Plazmocitomček za vedno zaspal. Pogosto omenjate hvaležnost. Zdaj sem hvaležna za vsak podarjen dan. Zjutraj imam vedno izbiro, ali bom dobre ali slabe volje. Odločitev je moja. Samo moja. Ne sprejemam vloge žrtve. Seveda prihajajo tudi težki dnevi. Takrat se pač potrudim, da lahko grem naprej . Pravite, da vam je rak marsikaj vzel, a tudi podaril. Lahko bi rekla, da mi je rak začasno vzel svobodo. A tudi z darili ni skoparil. Rak me je notranje umiril. Mirna sem kot nikoli prej v življenju. Ni me strah. V sebi sem prebudila zaupanje. To je pomirjujoča moč. Spoznala sem tudi, da so v življenju najbolj pomembni razumevajoči in ljubeči odnosi. In da ni nič samoumevno. Bolezen nas torej kliče k spremembi? Zagotovo. Če današnjo Urško primerjam s tisto pred rakom, je razlika precejšnja. Včasih sem se obremenjevala s povsem nepomembnimi stvarmi, ves čas sem imela občutek, da se moram dokazovati sebi in drugim. Karkoli sem naredila, sem se spraševala, ali je bilo dovolj dobro. Zelo kritična sem bila do sebe. Utapljala sem se v v vlogi žrtve in nenehnega tarnanja. Po nepotrebnem sem si povzročala stres. Danes vidim, kako nesmiselno je takšno početje. In koliko balasta je v nas in okoli nas. Vsega je preveč, zato zgubljamo stik s seboj. Zdaj vem, da za mirno in zadovoljno življenje sploh ne potrebujemo veliko. Foto: SHERPA Diseminirani plazmocitom je vrsta krvnega raka, zanj učinkovitega zdravila še ni. 28 GASILSKA OLIMPIJADA Pregled olimpijskega dogajanja Nepozaben gasilski teden Celje je pretekli teden dihalo s polnimi pljuči. Razlog za to je bila gasilska olimpijada, ki je v mesto prinesla nekaj, česar v naših koncih še nismo videli. Najprej seveda več kot 2.500 tekmovalcev in 2 tisoč prostovoljcev, ki so pomagali pri organizaciji enega večjih dogodkov, ki jih je Celje gostilo. Tekmovalo je skoraj 200 ekip iz 20 držav, samo Slovenci smo jih prispevali 19. Celje je dihalo z gasilci od blizu in daleč. JANZE FRIC V času gasilske olimpijade je sprehod po Celju dajal občutek, da smo v veliko večjem in globalnem mestu, kot je sicer. Ni bilo nenavadno, če smo samo v nekaj minutah hoje po mestu slišali pogovore v ducatu različnih jezikov. Pisana druščina različnih narodov tudi ni bila omejena le na strogo središče mesta, saj je bilo dogajanje razporejeno po celem mestu. Glavni točki, kjer je bilo največ možnosti, da bomo naleteli na dogajanje, povezano z olimpijado, sta bila stari del mesta in stadion Kladivar, kjer je bila glavnina tekmovanj. Gasilci so prišli domov Slovenci smo narod gasilcev. Ponašamo se z največ gasilci na 1000 prebivalcev na svetu, na pri nas deluje ogromno takšnih in drugačnih gasilskih društev, poletja brez gasilskih veselic si sploh ne znamo več predstavljati, ob dogodkih, kot je bila gasilska olimpijada, dobimo občutek, da je gasilec vsak drugi Slovenec. Zato je prevladoval občutek, da je gasilstvo prišlo domov, ko so Celje napolnila rdeča vozila in tisoči gasilcev. Celje je bilo polno življenja in opazno bolj polno, kot bi pričakovali za drugo polovico julija, a vseeno so se vsi gostujoči gasilci hitro in skoraj neopazno zlili z mestnim dogajanjem. Prava olimpijada videti, kot da gosti pravo olimpijado. Vsaj v malem. Dobili smo vse. Od olimpijskega ognja in mednarodne udeležbe do splošnega optimizma in varnosti, ki sta prevzela mesto. Sicer pa drugače niti ni moglo biti, če so Celje preplavili gasilci. Športni duh in športno vzdušje na druge sta spodbujala vse tekmovalce, tudi tiste, ki s seboj niso imeli toliko navijačev kot drugi. Tekmovalci, tisti, ki so zmagali, so bili seveda zelo veseli, a tudi drugi se niso ravno kujali, kot se rado zgodi pri drugih športih. zultati tekmovanj na olimpijadah niso najpomembnejši, saj je treba sodelovati in ne zmagati, a vseeno ne moremo mimo dobrih rezultatov naših tekmovalcev, še najmanj mimo tistih, ki so postali olimpijski prvaki. Zlato medaljo so osvojili mladinci PGD Drenov Grič-Lesno Brdo, PGD Krka Novo mesto, kar dve prvi mesti so dosegli gasilci in gasilke PGD Hajdoše. Foto: SHERPA Tekmovali so tudi najmlajši, ki so bili zelo zavzeti. GASILSKA OLIMPIJADA 29 Maskota olimpijade, gasilec Flori 30 POGLED V PRETEKLOST Naj peterica od spredaj: Chevrolet, jaguar, saab, peugeot in mercedes. Damjan in Lucija Breznik. Oče si rad ogleduje starodobnike, hči cvetlice. Mozirski gaj Starodobniki v gaju cvetja »V Mozirskem gaju smo se odpeljali v zgodovino.« V soboto, 23. julija, je društvo Zgornjesavinjski starodobniki organiziralo 14. mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Zgornja Savinjska dolina 2022. Dogodek se je začel v jutranjih urah na Ljubnem ob Savinji. Lastniki starodobnikov so se po dopoldanskem programu in ogledih odpravili v Mozirski gaj. Tja so prispeli ob približno 13. uri in ostali do nedelje. V gaju so na ogled postavili razstavo starodobnikov. BINA PLAZNIK Maja Horvat, vodja odnosov z javnostmi v Mozirskem gaju, je povedala: »Mozirski gaj ni le park cvetja, temveč tudi muzej na prostem, zato smo izjemno veseli, da smo si lahko v njem 23. in 24. julija ogledali še malo drugačne zgodovinske zgodbe, ko so nas obiskali člani društva Zgornjesavinjski starodobniki. V Mozirskem gaju smo se odpeljali v zgodovino.« Športna eleganca privlači poglede Slovenci smo strastni ljubitelji starodobnih vozil. Obiskovalci v Mozirju so si lahko ogledovali brezhibno ohranjene jeklene lepotce različnih kategorij - od motornih vozil, kjer so prevladovali starinski Tomosovi modeli, traktorjev iz 50. let prejšnjega stoletja, skupine starih Volvovih avtomobilov značilne škatlaste oblike do privlačnih športnoelegantnih modelov. Mimoidoča, zakonca Robert in Marija Kramberger iz Črne na Koroškem, sta obiskala gaj povsem naključno. Marija je povedala, da se ji zdijo starodobniki zelo privlačni. Še posebej ji je všeč stari jaguar, medtem ko Roberta pritegnejo zelo stara vozila, še posebej znamke Mercedes, ali stari motorji. Sam bi si z veseljem privoščil kakšnega starodobnega kabrioleta. Damjan Breznik ob ogledu starodobnikov ni našel svojega letnika, je pa bil marsikateri blizu njegovih let. Pritegnil ga je jaguar, saj ga privlači športna eleganca vozil. Njegova štiriletna hči Lucija Breznik je povedala, da so ji najbolj všeč rdeči sodobni avtomobili. Vendar je odkritosrčno povedala tudi, da raje kot avtomobile opazuje rožice. V gaju se obeta še mnogo zanimivega Maja Horvat je napovedala že naslednjo zanimivost: »Kmalu prihajajo tudi Bioexovi dnevi, ko bomo z Društvom ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo organizirali poletno razstavo eksotičnih živali in poletnega cvetja. Ta izredno zanimiva razstava bo od 11. do 15. avgusta.« Mozirski gaj je odprt vsak dan od 9. do 19. ure in ga trenutno krasi pisano poletno cvetje. Foto: Bina Plaznik, Jurij Žohar Eden najbolj privlačnih modelov za marsikatero oko. Chevrolet Corvette C1, letnik 1954, lastnik Sašo Žagar. Izza rumenega grmička pokuka stari traktor zavidljive sijoče zelene barve. Traktor znamke Fahr, letnik 1955, lastnik Florjan Mavrič. Starejši kot je motor, bolj je privlačen tudi za mladino. Robert in Marija Kramberger iz Črne na Koroškem rada pogledata starodobnike. Marija pravi, da ima njen oče v lasti motorno kolo znamke Puch. Veliko ljudi mu je že pihalo na dušo, ali ga proda. Sožitje in pisane barve žive ter nežive narave v Mozirskem gaju Z županom Franjem Naraločnikom ob prazniku občine Ljubno »Smo zagovorniki zelenega turizma« Razumevanje, sodelovanje in povezovanje predstavljajo ključ do uspeha. Le s skupnimi močmi, z enotnostjo, razumevanjem in s strpnostjo bomo kos izzivom, je prepričan župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Tudi letošnji občinski praznik so na Ljubnem popestrili s številnimi prireditvami. S podelitvijo občinskih priznanj se bo župan nekaterim občanom zahvalil za prizadevno delo, Martin Pušenjak bo prejel naziv časnega občana. BARBARA FURMAN Osrednja prireditev ob občinskem prazniku bo konec naslednjega tedna. V vaši lokalni skupnosti je zaradi Flosarskega bala že pester prireditveni utrip. Da, pri nas je že živahno. Flosarski bal je najstarejša etnološka prireditev, ki obuja tradicijo splavarstva in prenaša novim rodovom pomembno sporočilo o načinu življenja prednikov, njihovem sobivanju z naravo in iskanju lastne poti razvoja. V prikazih običajev lahko vidimo, kako se prebivalci celotne naše doline poistovetijo z bogato tradicijo. Flosarski bal je priljubljena prireditev, to potrjuje množičen obisk. Najpomembnejša turistična prireditev v naši lokalni skupnosti povečuje prepoznavnost naših krajev in gostoljubnosti naših ljudi. Ponuja letošnji Flosarski bal kaj novega? Turistično društvo Naš kraj je v sodelovanju z drugimi društvi poskrbelo za štirideset etnoloških, kulturnih in športnih prireditev. Tradicionalnim prireditvam, kot so mednarodno srečanje sta-rodobnikov, kuhanje oglja, Flosfest in sveta maša v Rast-kah, so se letos pridružile še Sačijada, koncert Kvarteta Štiglic, vodena kolesarska tura po okoliških hribih, dobrodelni tek, pohod na Primož in še bi lahko našteval. Flosfest bo letos spet navdušil z odlično zasedbo glasbenikov, naj omenim skupine Kingston, Alter ego, Up N downs ter Magnifica. V nedeljo se bo začelo s po-vorko, kiparjenjem z motornimi žagami, sledila bosta udiranje »flosa« in krst zelenca, sledila bo zabava z Ansamblom Banovšek. Občinski praznik je med drugim priložnost, da opozorite na uspešne in prizadevne posameznike v lokalni skupnosti. Kdo so letošnji občinski nagrajenci? »Občani Ljubnega smo zelo povezani. Zato ne preseneča, da smo tako uspešni tudi pri organizaciji svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Ta športna prireditev je v mednarodnem prostoru prepoznana kot najbolje organizirana prireditev te vrste,« poudarja župan. Priznanja bom podelil na slavnostni seji, ki bo naslednji petek v prenovljenem domu kulture, ob čemer bom v nagovoru strnil občinska prizadevanja v zadnjem letu ter nove razvojne načrte občine. Naziv častnega občana Občine Ljubno bo prejel Martin Pušenjak, prejemnica zlatega občinskega priznanja je Helena Šlogar, srebrno priznanje bo dobil Bernard Štiglic, bronasto pa Radovan Weiss. Dobitniki županovega priznanja so Društvo upokojencev Ljubno ob Savinji, Petra Grosman in ekipa prostovoljnih voznikov v projektu Prostofer. Občinsko denarno nagrado bo prejela mladinska komisija Prostovoljnega gasilskega društva Okonina, priznanja župana pa deve-tošolci, ki so bili vsa leta osnovnošolskega izobraževanja odlični - Zala Podle-snik, Lucija Lenko, Emej in Liam Ulagaa. Priznanje župana in denarno nagrado bo dobila zlata maturantka Laura Šušterič. V zadnjem letu so brneli delovni stroji na več koncih lokalne skupnosti. Lani smo končali prenovo kulturno-poslovnega centra. Uredili smo krožišče in parkirišče na pokopališču v Radmirju ter posodobili cestne odseke v Melišah, Primožu, Teru in na Ljubnem. Prav tako smo posodobili most na Gračanci, zgradili škarpo v Vrbju ter ob lokalnih cestah v Primožu in na Planini. V Primožu imajo nov vodovod, transportni vodovod na Pobrežju smo prenovili. Zgradili smo kanalizacijo v Radmirju in Ju-vanju ter zamenjali grablje na črpališču v Podteru. V teh dneh končujemo gra- Zupan Franjo Naraločnik bo jeseni ponovno kandidiral za župana. Kot pravi Franjo Naraločnik, si župani želijo dobrega sodelovanja z vsako vlado, saj le tako lahko občankam in občanom zagotavljajo ustrezne pogoje za kakovostno bivanje in ustvarjanje. dnjo krožišča v Radmirju ter posodobitev Janezovega polja. Ponosni smo, da je v naši osnovni šoli začela delovati prva podeželska pametna učilnica. Ob tem načrtujete nove razvojne pridobitve. Izzivov, želja in potreb tudi v naši občini nikoli ne zmanjka. Pripravljamo se na posodobitev lokalne ceste Podbregar-Razpoka ter gradnjo pediatrične ambulante. Načrtujemo tudi prenovo športnih površin na Forštu, postavitev novih avtobusnih postajališč ob krožišču v Radmirju ter ureditev pro-tiprašnih asfaltov. Veliko pozornost posvečamo prostorskemu načrtovanju, še posebej spremembam ureditvenega načrta Ljubno ter prostorskega načrta za območje celotne občine, ki bo osnova za čim bolj smiselno načrtovanje razvoja naše lokalne skupnosti. Smo podeželska občina. Imamo veliko kilometrov lokalnih cest tudi na težje dostopnih območjih, zato je njihovo vzdrževanje toliko bolj zahtevno. Toliko bolj je zahtevna tudi gradnja komunalnih vodov. Na tako razgibanem terenu je prav tako težje zagotoviti pokritost s komunikacijskimi omrežji. V čem prepoznavate dodano vrednost občine? V občini Ljubno se ponašamo z izjemno lepo naravo ter s pridnimi in z gostoljubnimi ljudmi. Obe danosti se lepo prepletata v tradiciji naših krajev. Gostoljubnost prebivalcev je znana vsem našim prijateljem, ki nas obiskujejo. K temu lahko dodamo še redoljubnost ter zavedanje, kako pomembno je odgovorno ravnanje z naravo. Ni nam vseeno, kakšno okolje bomo pustili zanamcem. Občani Ljubne-ga smo zelo povezani. Zato ne preseneča, da smo tako uspešni tudi pri organizaciji svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Ta športna prireditev je v mednarodnem prostoru prepoznana kot najbolje organizirana prireditev te vrste. Kakšen turizem bi po vaši oceni veljalo razvijati na Ljubnem? V občini Ljubno smo zagovorniki zelenega turizma, pri čemer zagovarjamo načelo manj je več. V našem okolju turistični ponudniki na kmetijah in v manjših kampih ne predstavljajo velikega bremena za okolje. In to je zelo pomembno. Gosti v osrednjem hotelu in glampingu imajo zagotovljene kakovostne storitve. Tudi na vodi in ob njej lahko obiskovalci najdejo še neokrnjene kotičke narave. Predvsem zaradi prizadevanj članov ribiške družine. Iz leta v leto se turistična ponudba povečuje, zato smo z obiskom v preteklih sezonah zadovoljni. Pred kratkim je začela delati nova vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba. Kaj župani pričakujete od nje? Kakšno sodelovanje si želite? Župani si želimo dobro sodelovanje z vsako vlado, saj le tako lahko občankam in občanom zagotavljamo ustrezne pogoje za kakovostno bivanje in ustvarjanje. Veseli me, da je prejšnja vlada naredila izjemen premik glede prepoznavanja potreb lokalne samouprave, zato si župani želimo, da bi se sodelovanje nadaljevalo v tej smeri. Prav tako podpiramo načrtovano uvedbo pokrajin, saj bi z njo dosegli decentralizacijo javnih služb in storitve države bolj približali ljudem. Boste ponovno kandidirali za župana? Ponovno se bom potegoval za mesto župana. Tudi zato, ker smo v minulih letih s sodelavci v občinski upravi dokazali, da znamo učinkovito delati v dobrobit lokalne skupnosti. Z uspešno izvedenimi projekti in izkušnjami iščemo nove smeri razvoja. Pri tem sodelujemo z lokalnimi društvi in podjetji. Verjamemo, da bomo s pozitivnim pristopom kos tudi najzahtevnejšim izzivom. S takšnim pristopom in takšno ekipo je moja odločitev za najavo ponovne kandidature za župana lažja. Foto: Andraž Purg - GrupA »Ponovno se bom potegoval za mesto župana. Tudi zato, ker smo s sodelavci v občinski upravi dokazali, da znamo učinkovito delati v dobrobit lokalne skupnosti,« pojasnjuje župan Franjo Naraločnik. 32 OBČINA LJUBNO PRAZNUJE Ш Precejšnje pozornosti je bil deležen Fordov ameriški lepotec. Zbrane je pozdravil tudi župan Ljubnega Franjo Naraločnik. Na Ljubno spet vabi 62. Flosarski bal Letos tudi z dobrodelno noto Če se je nekoč prav na Ljubnem ob Savinji začela splavarska pot v Savinjskih Alpah, danes na legendarne splavarje in »flose« spominja prireditev Flosarski bal, ki v Zgornjo Savinjsko dolino že 62 let privablja obiskovalce od blizu in daleč. Minuli konec tedna je bila največje pozornosti deležna panoramska vožnja ljubiteljev starodobnih vozil čez Zgornjo Savinjsko dolino. Prireditve se bodo vrstile do 7. avgusta. Prvič je Flosarski bal tudi dobrodelen. BARBARA FURMAN Ljubno je znano po svoji splavarski in lesarski zgodovini, domačini so ponosni nanjo. Zato že več desetletij organizirajo vedno bolj priljubljen Flosarski bal, ki sodi med najstarejše prireditve na Slovenskem. Flosarji Iz zgodovinskih zapisov je mogoče razbrati, da sta reka in pestra naravna krajina prebivalstvu omogočili razvoj lesne panoge, ki se je najbolj razcvetela v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Les so v hribovitih predelih posekali in ga spravili v dolino do žag, razžaganega so nato zbili v »flos« oziroma splav. Najpogosteje so spla-varili v pomladnih mesecih, ko je bila Savinja primerno visoka. Tako se je z Ljubnega proti Celju odpravilo tudi do dvajset »flosov«. Na Roglici so »flose« ene »rajže« povezali v »mitrovški flos«, na katerem so postavili kolibe in kurišče. »Prednek«, »zadnek« Les so splavarili do današnje Srbije, včasih tudi do romunskega mesta Calafat. Na »flosih« so za prodajo prevažali tudi apno in lončene izdelke. Na cilju so »flos« razvezali, deske očistili in jih prodali. Nekateri lesni trgovci so imeli v krajih današnje Srbije tudi že svoje lesne trgovine. Splavaril je lahko vsak, nevarna vožnja po reki je zahtevala uvedbo hierarhije, ki se odraža v »flosarskih« nazivih: »prednek«, »zadnek«, »krmaniž«. Vsak »flosar« začetnik je bil krščen, najpogosteje na Ro-glici. Kako je bil videti krst, vsako leto prikazujejo na Flosarskem balu. Udeleženke in udeleženci prvega dobrodelnega pohoda in teka na Primož. (Foto: Klub zgornjesavinjskih študentov) Povezani domačini Na letošnjem Flosarskem balu se bo v šestnajstih dneh, do 7. avgusta, zvrstilo približno štirideset kulturnih, etnoloških, izobraževalnih, športnih in zabavnih dogodkov. »>Flosarstvo< in >flosarji< so prepoznavni znak Savinjske doline. V Turističnem društvu Naš kraj smo ponosni, da že 62. leto zapored organiziramo Flosarski bal. Sami ne bi zmogli, saj je program dogodkov obsežen in raznolik. Pomagajo nam lokalna društva in posamezniki. Res je dober občutek, ko organizacija Flosarskega bala poveže kraj oziroma krajane,« je zadovoljna Nejka Žakelj Golič iz Turističnega društva Naš kraj, pri čemer upa, da bo tudi letošnji obisk dober. Kot kaže, bo, saj so že prvi dogodki minuli konec tedna na Ljubno privabili veliko obiskovalcev, tudi iz tujine. Minulo soboto so bili največ občudujočih pogledov deležni vozniki starodobnikov med panoramsko vožnjo po Zgornji Savinjski dolini. Kaj se še obeta? Ta konec tedna bo na prireditvenem prostoru v Vrbju priljubljeni Flosfest, sledil bo »žur« za mlade, medtem ko bo vrhunec Flosarskega bala prvi konec tedna v avgustu, ko organizatorji napoveduje- Simpatičen pozdrav enega od številnih zadovoljnih udeležencev tradicionalnega srečanja. Tudi traktorji se ponašajo s častitljivimi letnicami. Užival je tudi štirinožni sopotnik s prav posebnimi očali. OBČINA LJUBNO PRAZNUJE Ü 33 Dogodek je privabil številne ljubitelje starodobnikov iz vse Slovenije. jo sobotni Flosarski večer z Mladimi gamsi in nedeljsko popoldansko povorko skozi trg do Vrbja. Nejka Žakelj Go-lič izpostavlja še tekmovanje v kiparstvu z motorno žago in spust »flosa« po Savinji. Precejšnje pozornosti bo, kot še pravi, zagotovo deležen tudi »flosarski« krst v organizaciji Flosarsega društva Ljubno ob Savinji. Zaključni dogodek letošnjega Flosarskega bala bo večer z Ansamblom Banovšek. Novost Glavnina prireditev Flosarskega bala iz leta v leto osta- ja, občasno poskrbijo tudi za kakšno novost. Letos so prvič organizirali dobrodelni tek in pohod na Primož, ki se ga je minuli konec tedna udeležilo približno petdeset rekreativcev. »S tem dogodkom smo povezali športne dejavnosti in dobrodelnost. Med udeleženci so prevladovali pohodniki, manj je bilo tekačev. Če bi bile temperature znosnejše, bi bila udeležba zagotovo še višja. A smo z odzivom zadovoljni. Tudi zato, ker vemo, da je višek poletne turistične sezone in je veliko ljudi na dopustu,« pojasnjuje Nejka Žakelj Golič in dodaja, da si bodo prizadevali, da bosta dobrodelni tek in pohod na Primož postala tradicionalen. Zbrali tisoč dvesto evrov Na letošnjem prvem dobrodelnem teku in pohodu na Primož so zbrali tisoč dvesto evrov. Denar so prispevali tako posamezniki kot tudi Turistično društvo Naš kraj, Klub zgornjesavinj-skih študentov in sponzorji letošnjega Flosarskega bala. Zbran denar bodo namenili Društvu Sožitje Zgornje Savinjske doline, ki vključuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše oziroma skrbnike ter prostovoljce in druge srčne ljudi. Z darovanim denarjem bodo predvidoma jeseni izvedli posebno dodatno tridnevno usposabljanje za osebe z motnjo v duševnem razvoju brez prisotnosti staršev. Ob pomoči spremljevalcev se bodo učili samostojnosti in se družili ob pestrem spremljevalnem programu. Foto: Andraž Purg - Grup A Samo Rančigaj z Vranskega na motorju Harley Davidson iz leta 1942 Del kolone v duhu druge svetovne vojne www.kls.si info@kls.si KLS je specialist za zobate obroče in proizvaja različne obroče za zagon in pogon avtomobilov že od leta 1978. Do danes smo jih proizvedli že več kot 165 milijonov. Prodajamo jih na vseh glavnih trgih po svetu. Naši proizvodi so vgrajeni v avtomobile vseh pomembnejših OEM-ov Stalni napredek, kakovost naših proizvodov in storitev, visoka fleksibilnost dobav in konkurenčne cene so naši argumenti v prodaji. Razvijamo nove, učinkovite in zanesljive proizvodne procese ter proizvajamo visoko kakovostne zobnike in obroče, sposobne prenosa velikih moči ob visoki obrabni obstojnosti, za pogon v električnih in hibridnih vozilih. Naš uspeh in napredek temeljita na žlahtnem družinskem podjetništvu družine STRAŠEK. 34 FOTOREPORTAŽA Priprave na mlačev Tudi otrokom je bilo zanimivo spoznati, kako so ljudje delo opravljali nekoč. Pri muzejskem vodnjaku so se predstavile rogaške ljudske pevke, ki so prale na roke v lesenih škafih. »Prav je, da se zavedamo, da ima naš obstoj temelje v tem, kar so postorile generacije pred nami. Opravila, ki se nam danes zdijo oddaljena, so bila nekoč zelo napredena. Le če cenimo svoje korenine in delo prednikov, lahko stopimo v prihodnost,« je prepričana Nives Brezovnik. Za mlačev s cepci je treba biti dobro fizično pripravljen in zbran. Udarec ob nepravem času lahko povzroči tudi kakšno buško ali še kaj hujšega. V Rogatcu že 24. etnološka prireditev Likof na taberhi Delali in se veselili kot nekoč Danes ima skoraj vsaka kmetija stroje, traktorje, kombajne in druge najsodobnejše pripomočke. A kmetje so tudi včasih, ko so se lahko zanesli le na pridne roke in na vprežno živino, spretno obdelovali svoje površine in pridelali vse potrebno. Kako so stvarem stregli nekoč, so minulo soboto spoznali obiskovalci Muzeja na prostem Rogatec. Ko so Ložniške ufarce opravile svoje delo, so se poveselile s pesmijo. Gre za etnološko skupino, ki prikazuje ljudske običaje in kmečka opravila. TINA STRMČNIK V muzeju na prostem v Rogatcu lahko ljudje spoznajo srednještajersko ljudsko stavbarstvo, ki je bilo za Obsotelje značilno od 19. stoletja in do sredine 20. stoletja. Ob vznožju Donač-ke gore so ob stanovanjski hiši med drugim na ogled še kovačnica, kozolec, gospodarsko poslopje, »lodn« oz. trgovina na drobno, svinjak in viničarska hiša. Življenje in delo nekoč tam že tradicionalno prikazujejo s prireditvijo Likof na taberhi. Prikaz starih običajev, ki so ga pred 24 leti prvič osnovale ljudske pevke in takratna vodja muzeja Irena Roškar, je prerasel v tradicionalni dogodek. Njegova rdeča nit je prikaz mlačve žita. »Konec julija je žito že požeto, pri nas pa prikažemo, kako so zrnje iz klasja spravili nekoč,« je pojasnila Nives Brezovnik iz Zavoda za kulturo, turizem in razvoj (ZKTR) Rogatec. Tokrat sta bili na ogled mlačev žita s cepci in mlačev z ročno mla-tilnico. Nekatere prikaze so pripravili starejši domačini, ki so tovrstna opravila spoznali v svojem otroštvu. Iz ljubezni do dediščine prednikov so se nekaterih starih opravil lotili tudi pripadniki mlajše generacije. Mlačev s cepci so prevzeli mladi mlatiči izpod Donačke gore, košnjo so prevzeli fantje iz Loga, mlačev z ročno mla-tilnco pa domačini iz Dobov-ca, Rogatca in Donačke Gore. Sprehod med stavbami, ki tvorijo največji slovenski muzej na prostem in kulturni spomenik državnega pomena, je postregel še s prikazi rokodelstva in domačih obrti. Gre za opravila, ki jih danes le še redkokdo Predica Jerica Krošel pozna vse korake, kako iz lanu pridelati tkanino. Ko še ni bilo pralnih strojev, je bilo pranje perila veliko bolj zamudno in naporno opravilo. Po namakanju, ribanju in kuhanju oblačil je bilo njihovo obešanje na vrv pravi praznik. FOTOREPORTAŽA 35 Pot od zrnja do kruha je dolga, a na to v današnjem ritmu življenja prehitro pozabimo. Izdelovanje grabelj je pritegnilo precej radovednih pogledov. zna. Mojstrice starih obrti so prikazale pletenje iz ličja in šibja, vezenje, pletenje ter izdelovanje rož iz krep papirja. Obiskovalci so si lahko ogledali, kako so kmetje nekoč izdelovali brezove metle in grablje. Zaživela je kovačija. Razlegal se je tudi zvok kladiva ob klepanju kose. Dišalo je po »žulikah« in sivki Na svoj račun so prišli otroci, ki so lahko izdelali svoje »žulike«. Gre za štruč-ke iz testa, ki so jih položili v krušno peč v muzejski črni kuhinji. V Rogatcu namreč obujajo navado, ko je mama pri tedenski peki kruha naj- bolj pridnemu otroku namenila delček testa, ki ga je smel sam »zažuliti« oz. oblikovati med dlanmi. Ta zalogaj je bil hitro pečen in ga je otrok lahko pojedel sam kot nagrado in dodatek k siceršnjemu dnevnemu obroku kruha. Da nagrajencu svoje štručke ni bilo treba deliti z brati in s sestrami, se je skril v kakšen kotiček, kjer ga niso mogli najti. Najmlajši obiskovalci so lahko v zeliščarski delavnici izdelali še mošnjičke in jih napolnili s sivko. Ta uspeva v zeliščnem vrtu muzeja na prostem. ZKTR Rogatec je prve rastline posadil leta 2013, danes tam uspevajo Trnuljčica je ob dotiku kolovrata zaspala za sto let, a fantje se zlobnega uroka ne boiiio več. V Rogatcu so gostili tudi Marjetin rokodelski sejem. Na stojnicah so se s svojimi izdelki predstavili rokodelci iz različnih koncev Slovenije. najrazličnejše trajnice in enoletnice. Dišeča zelišča so pridelana po smernicah za ekološko kmetovanje in predelavo, iz njih pridelujejo čaje, čajne mešanice, dišavnice, hidrolate in naravno kozmetiko. Otroci so med drugim spoznali še pol-stenje volne. Ker v Rogatcu letos obeležujejo stoletnico rojstva pesnika, prevajalca in urednika otroške revije Ciciban Jožeta Šmita, so lahko kratkohlačniki sodelovali še v Šmitovi bralni ustvarjalni-ci. Zavihanke kot ponos gospodinj Po dveh letih premora so organizatorji ponovno pripravili izbor za najboljšo sirovo zavihanko. Gre za pecivo, značilno za Obso-telje in Kozjansko, ki so ga tokrat pripravile gospodinje iz številnih krajev, med drugim tudi iz Bistrice ob Sotli, Rogaške Slatine in Šmarja pri Jelšah. 17 gospodinj je svoje pekovske izdelke najprej prineslo na ocenjevanje. Ko je štiričlanska komisija sporočila svojo odločitev, so zavihanke romale na razstavo pod kozolcem. Nato so jih razrezali in jih ponudili v pokušino obiskovalcem. Po besedah Brezovnikove so letos v ocenjevalno komisijo povabili tudi predstavnika gostincev. V rogaškem zavodu si namreč želijo, da bi gostinci te dobrote, značilne za tamkajšnje kraje, ponujali gostom in obiskovalcem. Zapeli in zagodli Beseda »taberh« izvira iz nemščine in pomeni dnino, delo, ki so ga ljudje na kmetijah opravljali za dnevni zaslužek. Največkrat so za svoj trud prejeli kar hrano, včasih tudi prenočišče. Po delu so se znali tudi poveseliti in ta veseli del so imenovali »likof«. Zato tudi minulo soboto ob prikazih starih kmečkih opravil ni manjkalo družabnega utripa. Organizatorji so obiskovalce povabili, da so pritegnili nastopajočim. »Petje je darilo narave. Že pregovor pravi, da kdor poje, zlo ne misli. Pesem povezuje,« je prepričana Brezovnikova. Na dogodku so sodelovali še harmonikar, baritonist in klarinetist iz domačih logov, ki so s svojim igranjem spomnili na čas, ko so ob pomembnih dogodkih zaigrali ljudski godci. Fntn: SHERPA Med pogovorom pletilke še hitreje pletejo, iz klobčiča volne kmalu nastane kakšna jopica za zimo. Nives Brezovnik: »K sodelovanju smo povabili rokodelce iz različnih krajev. Po dveh letih premora zaradi epidemije koronavirusa so veliko pripravljenost za sodelovanje pri prikazih pokazali domačini. To je nekaj najlepšega in najboljšega.« Gospodinje so stavile vsaka na svoj izdelek. Osnova za nadev zavihank je bila skuta, za značilen okus pa so poskrbeli različna zelišča in drugi slastni dodatki. Razstava sirovih zavihank pod kozolcem je pritegnila veliko zanimanja. 36 NASAD SIVKE Na posestvu Blue Hill Viktorija Maze in Alen Oderlap v svojem zeliščnem raju Sivkina morska sol za začinjanje rib in mesa Sestavine: 200 g morske soli, 20 g suhega cvetja prave sivke Priprava: morsko sol in cvetove prave sivke stresemo v visoko posodo ter zmešamo s paličnim mešalnikom. Mešamo tako dolgo, dokler nista vsa sivka in sol zdrobljena na drobno. »S soljo začinjamo ribe ali rdeče meso.« Viktorija Maze in Alen Oderlap že sedem let gojita na posestvu v Topolšici pri Šoštanju pravo sivko. V nasadu s 6000 grmi vse bujno zacveti konec junija, drugič pa še v septembru. Iz cvetov pridobivata eterično olje in hidrolat, jih posušita za uporabo v kulinariki, kot začimbo za sladke in slane jedi, za pripravo sirupa in čaja. V navdih vam bodo njuni odlični recepti za vsestransko uporabo sivke. Križanec sivke proti moljem »Za odganjanje moljev pa bo primernejši lavandin, torej križanec sivke Lavandula x intermedia, saj je ostrejšega vonja. Najboljši so mošnjički s suhim cvetjem la-vandina, ki jih razporedimo po omarah med oblačila in živila.« Borovničevi mafini s pravo sivko »Borovnice in cvetovi prave sivke so odlična kombinacija iz vsaj dveh razlogov. Prvi je, da se sladko-kisle borovnice odlično ujamejo s svežo cvetno aromo prave sivke, drugi pa je ujemajoča barva. Kombinirate jih lahko v različnih sladicah, tudi v slastnih mafinih.« Sestavine: 2 jajci, 100 g masla, 200 ml mleka, 100 g sladkorja (najbolje rjavega), 300 g moke, 7 g pecilnega praška, ščepec soli, 200 g svežih ali zamrznjenih borovnic, 6 g suhega cvetja prave sivke. Priprava: pečico segrejemo na 190 stopinj Celzija. »Pekač za mafine lahko namastimo z maslom, sama pa raje dam v pekač papirnate modelčke. V manjši kozici počasi raztopimo maslo, nato ga nekoliko ohladimo. V manjši posodi zmešamo moko, sol in pecilni prašek. V drugi posodi z ročno metlico zmešamo jajca, mleko, sladkor in stopljeno maslo. V jajčno zmes dodamo mešanico suhih sestavin in vse skupaj dobro premešamo. Na koncu vmešamo v testo še borovnice in suhe cvetove prave sivke. S testom napolnimo papirnate modelčke. Napolnili naj bi jih do dveh tretjin, sama jih polnim skoraj do vrha. Mafine spečemo v pečici na srednjem vodilu od 20 do 25 minut, da se zlato rjavo obarvajo. Ali je mafin že pečen, preverimo tako, da vanj zapičimo zobotrebec: če na njem ni ostankov testa, je pečen. Počakamo, da se mafini ohladijo, nato jih preložimo na servirni krožnik in postrežemo.« Odganja tudi mrčes »Eterično olje prave sivke ima izjemno koncentrirano aromo, zato je najprimernejše za odganjanje mrčesa. Za ta namen lahko uporabimo tudi šopek sivke, ki ga zakurimo in postavimo v kovinsko ali keramično posodo. Tleča sivka bo zaradi vsebnosti eteričnega olja začela proizvajati bel dim, ki bo odganjal vse vrste mrčesa. Če vas komarji vseeno popikajo, kožo na mestu pika pomirite s hidrolatom prave sivke.« RENATA UCMAN (JANA) »Posestvo Blue Hill je pravi mali raj na zemlji. Odmaknjeno od mesta in naselja ponuja najboljše, kar nam lahko da narava. Od jedra Topolšice se morate do nas zapeljati še dobre štiri kilometre po poti skozi gozdove in ob potoku Strmina. Tabla vas nato usmeri na hrib, ki leži na približno 630 metrih nadmorske višine. Moja starša, ki na tej posesti tudi živita, sta nama z Alanom omogočila, da majhno samotno kmetijo, ki sta jo lepo vzdrževala, spremeniva v zeliščni raj. Ljubezen do rož in zelišč sem podedovala od stare mame,« pripoveduje Viktorija Maze. S partnerjem Alenom Oderlapom zdaj že več let proste trenutke po redni službi preživljata med dišečimi grmi. Čudovita in blagodejna Z gojenjem prave sivke na pobočju, ki je dobilo ime po njenih vijoličnomodrih cvetovih, sta začela pred sedmimi leti. »V tistem času sva živela v bloku v Velenju. Obdana z betonom, ob Alenovi stresni službi in mojem študiju muzikologije, sva iskala mir in stik z naravo. Oba jo obožujeva in rada preživljava prosti čas zunaj, zato sva se odločila za delo z zemljo. Iskreno verjameva, da lahko vsakdo z majhnimi koraki prispeva k boljši prihodnosti zemlje in ljudi. Tako sva začela ustvarjati nasad, ki bo ljudi razveseljeval in navdi- hoval. Odločila sva se za gojenje vrste Lavandula angu-stifolia, saj to kraljico zelišč oba obožujeva. Izjemno pomembno za naju je, da jo pridelujeva ekološko.« Očarala ju je z lepoto in navdušila z blagodejnostjo. »Prava sivka je namreč edina sivka, ki je poleg tega, da je čudovita dišavnica, predvsem zelišče z dokazanimi pozitivnimi učinki na telo in duha. Alen je imel v tem času precej hude težave s kožo. Izjemno suha in srbeča koža na hrbtu je vztrajala kljub intenzivni negi. Po prebrani literaturi naj bi prava sivka pomagala odpraviti take težave in res jih je.« Dobro prenaša zimski mraz Najprej sta preizkusila, kako bo uspevala v tamkajšnjem podnebju. »Posadila sva nekaj več kot dvesto grmov. Sivka v osnovi potrebuje peščena, dobro odcedna tla in veliko sonca. Pri nas lahko zapade kar nekaj snega, zime pa so precej mrzle, zato sva pred večjo širitvijo želela preizkusiti prezimnost rastline. Prava sivka je vse preizkuse opravila z odliko, zato sva nasad počasi širila.« Trenutno je v njem približno 6000 grmov. »Gojiva različne sorte prave sivke: munstead, hidcote, folgate in imperial gem. Tako lahko v nasadu opazujemo različne odtenke vijolične barve, ki se prelivajo od svetlo vijoličnih, skoraj rožnatih odtenkov do izjemno temne vijolične barve, ki je od daleč in ob večerih videti modra. Ta modrina pride še posebej do izraza, ko cvetje posušimo. Izjemno navdihujoče je, ko prava sivka vsako leto bujneje cveti in v nasad povabiva obiskovalce. Ko sedijo med grmički, jih prevzameta sreča in veselje, in to je zagotovo ena večjih prednosti, ki jih ponuja delo s to čudovito rastlino.« Obdelujeta jo ročno, brez škodljivih snovi. Skrbni negi sivke posvetita veliko prostih dni. »Pridelana je ekološko ISB^ill in obdelana ročno, vse od pletja, okopavanja, obrezovanja do žetve. V konven-cionalni, torej neekološki pridelavi sivke pogosto uporabljajo herbicide in snovi, ki preprečujejo razvoj glivic na njenih koreninah. V namočeni zemlji, kjer zastaja voda, korenine namreč napade glivica, kar povzroči gnitje in sušenje rastlin. Srečo imava, da je zemlja pri nas res peščena in se zato hitro osuši, zagotovo pa nama je v pomoč tudi to, da grmi rastejo na hribu.« NASAD SIVKE 37 Trsni sladkor s suhimi cvetovi prave sivke Na posestvu Blue Hill je sivka v polnem razcvetu konec junija. »Takrat začnemo z žetvijo, ki traja do deset dni. Žanjemo ročno, s srpi. V septembru cveti še enkrat, vendar v manjšem obsegu. Žetev je na hribu lažja kot na ravnini, saj se zaradi naklona ni treba toliko skloniti. Cvetje za sušenje nato povežemo v šopke. Za kulinarično uporabo cvetove naravno posušiva. Za parno destilacijo damo cvetje še isti dan v bakreni destila-tor, ki omogoča najvišjo kakovost izdelkov. Destiliramo sveže cvetje in sproti.« Izdelki opojno dišijo »Pred tremi leti sva ustanovila podjetje, da sva lahko svoje izdelke ponudila svetu. Posušene cvetove, eterično olje in hidrolat uporabljava tudi v drugih najinih izdelkih. Milo, negovalno olje, mazilo za obraz in hidrolat so namenjeni negi kože. Kulinarična sivka, sivkin čaj in sirup pa omogočajo užitke v prekrasnem okusu in aromi. Sivko za uporabo v kulinariki prodajamo tudi samostojno. Aromatizirano olje pa sprošča in pomiri.« Kako se uporablja hidrolat? »Zaradi čistilnih in negovalnih učinkov je nepogrešljiv pri vsakodnevni negi kože. Nečista, razdražena in rdečkasta koža ga je še posebej vesela, saj jo pomiri in izenači ten. Uporabimo ga lahko kot tonik za obraz, za nego kože po britju, po sončenju, saj jo navlaži, pa tudi za nego lasišča s prhljajem.« Kot začimba Prava sivka je izvrstna začimba. »Odlično popestri in osveži okuse. Uporabimo jo lahko v pijačah, sladicah, z ribo in mesom. Z njo lahko popestrite svoje klasične recepte za palačinke, mafine, krofke in biskvite. Vendar je treba biti zmeren. Za lažje odmerjanje si pripravimo sivkin sladkor za sladice in sivkino sol za slane jedi.« Suhi cvetovi so odlični v čaju. »Pomiri v stresnih situacijah ali kadar stežka zaspi-te. Vendar zanj ni primerna kar vsaka vrsta! Pomembno je, da za čaj in tudi vse jedi Sestavine: 200 g trsnega sladkorja, 20 g suhih cvetov prave sivke Priprava: trsni sladkor in suhe cvetove prave sivke stresemo v visoko posodo. Mešamo s paličnim mešal-nikom toliko časa, da so tako cvetovi kot trsni sladkor razdrobljeni. »Sivkin sladkor lahko uporabimo namesto običajnega sladkorja v sladicah. Potresemo ga po jabolčnem zavitku, krofih ... Če želimo močnejši okus po sivki, dodamo sladkorju nekoliko več cvetov.« Solni piling Sestavine: 5 žlic grobe morske soli, 3 žličke sode bikar-bone, 2 žlici jojobinega olja (ali katerega drugega olja po vaši izbiri), 3 kapljice aromatiziranega olja prave sivke. Priprava: vse sestavine dobro premešamo in shranimo v kozarec. »Uporabimo za piling kože po telesu. Med tuširanjem ga nežno, brez drgnjenja nanesemo na kožo. Učinek najboljši je ob uporabi vsaj enkrat na teden.« Hidrolat prave sivke za večjo svežino perila »Lahko ga uporabimo pri likanju oblačil. V 750 milili-trov destilirane vode damo 250 mililitrov hidrolata prave sivke. Perilu bo dal dodatno svežino.« Za sproščujočo masažo: »Vzamemo mandljevo, oljčno ali katero drugo nam ljubo olje in mu dodamo nekaj kapljic eteričnega olja prave sivke. Masažno olje za čudovito, sproščujočo masažo je tako pripravljeno.« Za prijetno odišavljanje doma: »Pršilo za odišavljenje prostora si pripravimo z mešanico hidrolata in eteričnega olja prave sivke. V 100 mililitrov hidrolata damo od 5 do 10 kapljic eteričnega olja. Tekočino prelijemo v pršilko. Pred vsako uporabo tekočino dobro pretresemo, saj eterično olje splava na površino.« Kopel s hidrolatom prave sivke za dlani in nohte: »Hidrolat prave sivke bo zmehčal odmrlo kožo in obnoh-tno kožico, kar bistveno olajša manikuro. Zmešamo 500 ml vode in 250 ml hidrolata prave sivke.« Sivkin sirup »Priprava sivkinega sirupa je zelo podobna kot pri drugih zeliščih. Pripravite ga lahko z vodo, ga dodate limonadi ali uporabite za koktajl.« Sestavine: 3 l vode, 3 kg sladkorja, 1 limona, 15 g suhega cvetja prave sivke, 50 g citronske kisline. Priprava: vodo in sladkor zavremo, da se sladkor stopi. Ko se voda malo ohladi, dodamo sivkine cvetove, limono, narezano na rezine, in citronsko kislino. Pokrito pustimo stati 48 ur, nato precedimo in prelijemo v steklenice. »Sivko lahko mešamo z bezgom ali meliso. Za osvežilni napitek sivkin sirup razredčimo z mineralno vodo, kozarec pa okrasimo z vejico prave sivke.« uporabite pravo sivko, ki nosi botanično ime Lavandula an-gustifolia. Za skodelico čaja potrebujemo eno žličko suhih cvetov, ki jih prelijemo z 200 ml vrele vode, posodo pokrijemo in po petih minutah precedimo.« Za njun nasad in izdelke je vse več zanimanja. »K večjemu zaupanju nedvomno prispevajo ekološki certifikat in brezplačni ogledi, ki jih pripravljava vsako leto v obdobju cvetenja. Tako lahko naši uporabniki vidijo, kje in kako izdelki nastajajo. Trudiva se, da ljudem dava čim več informacij o tem, kako prepoznati kakovosten, naraven izdelek.« Foto: arhiv Viktorije Maze Cvetove tudi naravno posušita za uporabo v kulinariki. 38 DOMAČA PRIDELAVA HRANE Darja Dimec med cvetočim ognjičem na domači njivi Darja Dimec je našla zadovoljstvo v delu na kmetiji Tam, kjer raste lopaška aronija Do veliko spoznanj in sprememb v življenju pridemo ponavadi tako, da iščemo načine, kako izboljšati svoje počutje in zdravje. Tako je bilo tudi pri Darji Dimec z Lopate pri Celju. Od otroštva je bila bolj bolehna. Zato je iskala različne zdravilne snovi in našla aronijo, ki ji je pomagala premagati zdravstvene težave. Danes lahko na osnovi lastnih izkušenj svetuje drugim in jim postreže z izdelki iz lopaške aronije, kot je poimenovala svojo blagovno znamko. TATJANA CVIRN Nekaj deset sadik je pred leti najprej posadila, da bi imela svoj zdravilni sok. A ker je bilo zanimanje zanj veliko tudi med drugimi ljudmi, se je družina odločila razširiti nasad te vedno bolj priljubljene grmovnice. Danes raste na Lopati tisoč sadik, ki v najboljših letinah dajejo tudi do dve toni jagod. Iz njih Darja stisne sok, pripravi sirup in čaj, skuha marmelado in izdela zanimive sadne rolice z banano. Ob tem ponuja tudi sušene in mlete plodove, ki jih lahko dodamo jogurtom, smutijem ali kar v testo za različne sladice in kruh. »Predelavo aronije imamo kar sami, da je ni treba nikamor voziti in je sveže predelana.« Več kot dva metra so že visoki grmi s plodovi, ki v teh dneh postajajo vedno temnejši. Sredi avgusta bodo zreli za obiranje. Takrat bo morala poprijeti cela družina, običajno pri tem pomaga še kdo, da je delo končano v dveh dneh. Letos bo morda pridelka nekoliko manj, saj je tudi aronijo oklestila junijska toča, medtem ko rastlina ni občutljiva na sušo ali zmrzal in tudi nima posebnih škodljivcev, kar pomeni, da jo lahko naravno pridelujejo. Tudi ta vidik se namreč Darji Dimec zdi pomemben, saj je geslo kmetije: »Jej zdravo, spoštuj in varuj naravo!« Ne le aronija Darja se je pred leti odločila, da se bo posvetila zgolj delu na domači kmetiji. Pustila je službo in pridelavi ter predelavi aronije dodala še gojenje zelenjave in zelišč. »Finančno gledano iz vsega tega sicer ni veliko zaslužka, so pa druge prednosti, ki se jih v denarnem smislu niti ne da ovrednotiti. Na primer svoboda, ker doma delam tisto, kar me veseli. Ob tem je zelo pomembno tudi, da smo na kmetiji samooskrbni, ko gre za zelenjavo,« poudarja sogovornica, ki viške predela za prodajo, na primer v mleto jušno zelenjavo, ki je shranjena v soli in je odličen naravni dodatek jedem. Ko je razmišljala, kako bi zelenjavo še približala ljudem, zlasti otrokom, je ustvarila sladek kuma-rični in korenčkov namaz. Nekateri so nad njima zelo navdušeni. Poleg stoodstotnega soka in marmelade iz aronije sta bila nagrajena na ocenjevanjih Okusiti Laško in Dobro te slovenskih kmetij. Novi izdelki A zadnja leta je ponudbe izdelkov iz aronije in zelenjave vedno več in Darja mora ves čas razmišljati o novostih. Vse ne nastanejo načrtno, ampak so lahko tudi splet naključij. Eno tovrstnih stvaritev sva lahko poskusila in ocenila kar s fotorepor- Mnogi vsakodnevno pijejo sok iz aronije, ki ima vrsto koristnih učinkov na zdravje. Tudi Darja Dimec je z njegovo pomočjo premagala svoje zdravstvene težave. Tudi mleta zrna so učinkovita. »Finančno gledano se ta dejavnost ne splača, vendar so druge prednosti, ki se jih v denarnem smislu niti ne da ovrednotiti: to je na primer svoboda, ker doma delam tisto, kar me veseli.« Novost je okusen namaz iz listnatega česna in bazilike. DOMAČA PRIDELAVA HRANE 39 terjem. Strinjala sva se, da je pesto iz listnega česna in bazilike z dodatkom oljčnega olja in soli res odličen, ko ga namažeš na kruh. »Lani sem naročila sadike drobnja-ka. Ko so rasle, se mi je zdelo, da so rastline čudne, nič podobne drobnja-ku. Nazadnje je zrasel listni česen in razmišljala sem, kaj naj z njim, saj posušen skoraj nima arome. Ker delam pesto iz čemaža, sem si mislila, da tudi iz listov česna ne more biti slab,« je Darja Dimec obnovila nastanek novega namaza. V teh dneh ga okušajo še njeni kupci. Če jim bo všeč, bo pripravila tudi kozarčke za prodajo. Ne nazadnje je listni česen tudi zelo zdrav, saj dobro deluje na ožilje, je ugotovila. Drugačni sirupi Tudi nabor izdelkov iz zelišč je bogat. Poleg zeliščne soli in različnih čajev Darja Dimec izdeluje različne sirupe, od žaljbljevega, metinega, sivkinega, bezgovega, bazilikinega in timijanovega. Njihova posebnost je, da so brez citronske kisline in zato ne povzročajo pekočih občutkov v želodcu, kar se lahko dogaja pri običajnih sirupih. »Res se trudim, da v mojih izdelkih ni kemičnih sestavin,« poudarja sogovornica. Znanje nabira na različne načine in ugotavlja, da morajo danes kmetje znati veliko več kot nekoč. »Včasih je bil kmet samo kmet in je moral znati le pridelati. Zdaj mora to še predelati in prodati, imeti pravna in računovodska znanja ...« Veliko podatkov je sicer na spletu, a brez izobraževanj, kot je bilo pred časom v okviru Upi Žalec, tudi ne gre. V okviru programa Izzivi podeželja je nabirala koristna znanja s področja zelišč in spoznavala dobre prakse s kmetij. V veselje škodljivcev Ker skrbi za zdravo pridelavo, se Darji zdi zelo pomembna že oskrba s semeni. Kar nekaj jih vzgoji sama. Pazi tudi na to, kako obdeluje zemljo, ki je ne orje že tretje leto, ampak zgolj plitvo obdeluje z ročnimi frezami in spomladi prezrači. »Ugotovila sem, da so nekateri mikroorganizmi globoko v zemlji in ne potrebujejo kisika, medtem ko ga tisti na površin potrebujejo. Ko z oranjem to zemljo obrneš, narediš več škode kot V trgovinici kmetije Dimec so na voljo tudi različni domači zeliščni sirupi, ki so posebni, ker so izdelani brez citronske kisline. »Včasih je bil kmet samo kmet in je moral znati le pridelati. Zdaj mora to še predelati in prodati, imeti pravna in računovodska znanja ...« Aronija bo sredi avgusta primerna za obiranje. Zamudno delo traja ob pomoči vseh članov družine in sorodnikov dva dni. Lufa je v vietnamska buča, ki dozori samo v rastlinjaku. Ko oleseni, jo Darja Dimec očisti, opere in posuši, nato je naprodaj kot gobica za pomivanje posode ali tuširanje. koristi,« pravi kmetovalka, ki je ugotovila, da nov sistem dobro deluje. Za gnojenje uporablja domač kompost in konjski gnoj. »Na kmetiji smo že prej vrsto let pridelovali brez pesticidov, starši so včasih dodajali umetna gnojila, zdaj pa je vse naravno.« Priznava, da so tega veseli tudi škodljivci, na primer bramor. »A to moraš vzeti v zakup, nekaj je treba pustiti tudi njim, saj to pomeni, da je zemlja zdrava,« je ugotovila Darja, ki nas popelje od nasada z aronijo do rastlinjaka z bogato obloženimi paradižniki, iz katerih bo mezga, in do njiv z različno zelenjavo ter začimbami. Izstopajo živo rumeni ognjičevi cvetovi, ki se bodo kasneje znašli v čajni mešanici in jim je do nedavnega družbo delala vijolična sivka. To je Darja pred kratkim požela, iz nje bo izdelala sirup in pripravila mešanico čajev za prodajo, za domačo uporabo pa tudi hidrolate, eterična olja in kreme. Tudi na tem področju je možnosti še veliko. Prodaja na različne načine Prodajo ima kmetija organizirano na domači kmetiji, kjer je pred časom uredila majhno trgovino. Ob sredah se odpelje na svinjski sejem v Celje in ob sobotah še na mestno tržnico. Predstavlja se tudi na različnih prireditvah v regiji, da ljudje vidijo in spoznajo kmetijo ter njeno ponudbo. Izdelke je mogoče naročiti tudi na spletu, zadnje čase Darja sodeluje še v spletni ponudbi z imenom Oskrbo-valnica Posvojimo kmeta, kjer so na voljo pridelki in domači izdelki z različnih slovenskih kmetij. Te kmetje tedensko pripeljejo kupcem na neko mesto, tudi v Celju je ena od takšnih točk. Tovrstna prodaja pomeni tudi neposreden stik kupca s pridelovalci, kar se Darji zdi pomembno. Zaveda se, da bo v zaostrenih vremenskih razmerah vedno težje pridelovati. »Časi so negotovi, že embalaža je vedno dražja, vsega zadnje čase niti ne dobimo, tako da bo delo v prihodnje kar precejšen izziv,« meni sogovornica, ki ji veselja in energije na srečo ne zmanjkuje. Zagotovo k temu prispeva tudi uživanje aronije, saj ugotavlja, da se zadnja leta počuti veliko bolje. Foto: SHERPA »Veliko škodljivih snovi dobimo v telo na različne načine, medtem ko jih aronija čisti iz telesa. Tudi kot pomoč pri radioaktivnem sevanju je zelo učinkovita.« Na kmetiji ne smejo manjkati kokoši, ki imajo premičen kokošnjak. 40 POTOPIS Z jadrnico BARBARA POPIT po fjordih severne Norveške V objemu polarnega sija Tromso - mesto, ki je približno 350 km znotraj polarnega kroga na devetinšestdesetih stopinjah severne zemljepisne širine - naju je poznega novembrskega dne ob pol štirih popoldne pričakal v temi. Polarna noč se je že začela in je trajala tam nekje do sredine januarja. ■Ä. r -« m ftl Л \" i V pristanišču nas čaka jadrnica, na kateri bomo preživeli en teden v iskanju polarnega sija, kitov grbavcev in ork. Ko popoldne izplujemo, nas na pot pospremi polarni sij, svetlobna predstava matere narave, ki temno nebo obarva s čudovitimi barvami, ki v svojem plesu spreminjajo obliko. Odhod še v temi Prebudim se ob osmih zjutraj, ko je še trda tema. Plujemo mimo otoka Skjerv0ya v fjord Kvsnangen. Kmalu se začne daniti in na morju nas že čakajo kiti. Približno dvajset ali trideset jih je. Zdaj na eni in zdaj na drugi strani jadrnice, kot bi se poigravali z nami, režejo valove in trenutek zatem izginejo v globino. Visok piš vode v zrak, nato se pokaže znani rep, ki se Potovanje na jadrnici ima svoj čar. elegantno potopi v morje. Ugibam -ali so tako radovedni in so nas prišli pogledat ali zgolj uživajo v svojem vsakdanjem življenju, mi, naključni obiskovalci teh krajev, pa z zadovoljstvom opazujemo njihovo dejavnost. Že v trdi temi, ob pol petih popoldne, se zasidramo v odročni ribiški vasici Burfjord s približno štiristo prebivalci. Odpravimo se na sprehod po škripajočem snegu. Zvezde na nebu nakazujejo možnost, da bomo tudi nocoj videli polarni sij. Piha leden veter, ki jemlje toploto mojemu telesu. Tako zelo me zebe. Ne čutim prstov na rokah, tudi na nogah ne. Ne vem, zakaj, saj temperatura ni nižja od minus enajst stopinj Celzija, toda ob vetru je občutek za minus osemnajst. POTOPIS 41 Zimska idila Tradicionalno sušenje polenovk Ob približno desetih zvečer se na nebu prikaže ples svetlobe. Spreminjajoča zelena barva z odtenkom vijolične zavzame temno nebo, posejano z zvezdami. Uprizarja čudovit ples mehkih gibov in oblik, ob katerem človeku zastane dih. Neverjetna energija se širi po nebu, se te dotakne, da se zliješ z njo in se prepustiš objemu polarnega sija. Čutiš, kako te nežno objame, zavrti v eno, nato v drugo smer, izgine in se spet prikaže, še močnejši kot prej. Fluorescentna zelena svetloba se prikazuje v vsej svoji lepoti in skuša očarati občinstvo, ki jo nemo opazuje. Za trenutek se poslovi od temne noči, da bi že naslednji trenutek lahko močneje zažarela in nadaljevala izrazni ples, katerega koreografijo si sproti izmišlja. v Novem tedniku □PTimi5T.si www. novited n i k. si attitude you want to wear Navdušite nas s p©t©pis©Bii Z Novim tednikom naokrog L S Med kiti grbavci in orkami Ura je devet in se »že« dela dan. Barka počasi zapušča pristanišče. Na palubi sem trenutno sama in uživam ob pogledu na luno, ki počasi izgublja moč. Takšen mir vlada tukaj, kjer ni nikogar. Prikažejo se kiti grbavci, kot bi čakali na nas, da lahko začnejo svojo igro. Sinhrono potapljanje in razkazovanje veličastnega repa se dogaja pred mojimi očmi. Pojavijo se težko pričakovane orke, ki so precej hitrejše od kitov. Njihove plavuti režejo razpenjene valove, se dvignejo, da pokažejo belo liso, strah in trepet nekaterih živali, ki so njihov plen. Opazujem temno morje severnega dela fjorda Kv^nangen, oddaljenega več kot štiristo kilometrov od polarnega kroga, po katerem pluje naša barka. Doživela sem objem polarnega sija, ki me je s svojo energijo, plesom in z barvami potegnil v drugi svet. Svet tišine, svet globine vesolja, katerega delček smo in kjer ima glavno vlogo mati narava. In takrat se zavemo, kako lep je naš planet. Trgovinica kot muzej Popoldne razpremo jadra in smo kot gusarji, ki plujejo po nevarnih morjih. Grem na palubo in pričaka me trda tema, saj je ura že tri popoldne. Plujemo po morski ožini Lauksundet med otokoma Arn0ya in Laukoya ter se zasidramo v kraju Lauksundskaret na Arn0yi. Zvezdno nebo Ob opazovanju nastanka novega dne moj pogled privabijo orke, ki plavajo vzdolž ladje. Približno deset jih je. Tudi mladiči so med njimi in kažejo svoje spretnosti pri lovljenju hrane. Slišim njihove piske, ko se dvignejo iz vode in izpihajo zrak, za trenutek pokažejo svojo značilno belo liso in se trenutek zatem že potopijo. In to se ponavlja in ponavlja, dokler ne ugotovim, da ne čutim več prstov na rokah in nogah, tako prekleto mrzlo je. Po kosilu se zasidramo sredi samotnega zaliva, tam daleč nekje na severu Norveške, v morskem rokavu Skalsabukta v Jokelfjordu. Temno je kot v rogu, saj smo sredi ničesar. Obala je temna, nikjer nobenih luči, saj tudi prebivalcev v tem odročnem predelu ni. Stojim na palubi, obdana s trdo temo, ko na jadrnici ugasnejo vse luči. Pogled v nebo ponuja nešteto zvezd, od katerih je najsvetlejša točno nad nami - Severnica ji rečemo. Še en dokaz, da smo visoko na severu, nekje na sedemdesetih stopinjah severne zemljepisne širine. In to je območje, kjer je polarni sij najbolj viden. Čarobni polarni sij Objame me fluorescentno zelena svetloba, ki osvetli temno nebo. Lahkoten ples spreminjajoče se barve, v glavnem zelene in trenutek zatem rahlo vijolične, me popelje v oddaljeni svet vesoljskih globin. Slišijo se samo pridušeni vzdihljaji opazovalcev nočnega neba, na katerem se bohoti veličasten polarni sij. Tako tiho in mirno je kot ob poslušanju slavnega virtuoza, ki se potaplja v svoj sanjski svet in navdušuje zbrano občinstvo. Polarni sij se počasi poslavlja. Obdana s številnim zvezdami opazujem nočno nebo, na katerem kraljuje Mlečna cesta. V tišini skrivnostnega zaliva se počutim, kot da je ves svet moj. Ne obstajata ne včeraj ne jutri, je samo danes. Mraz me tudi tokrat prisili, da zapustim čudovit svet zvezdnate noči po pravkar končanem plesu polarnega sija. V topli kabini se potopim v svoj svet, svet spanca v pričakovanju jutrišnjega dne. Sneg na jadrnici Sivina oblačnega jutra ima poseben čar. Tako je skrivnostna, da me zvabi na palubo. Kot bi bila ujeta v skrivnostnem bermudskem trikotniku, iz katerega ni izhoda. Megla objema našo jadrnico, ki pluje po mirnem morju mimo otoka Skorpa po južnem delu fjorda Kvsnangen, nato se usmeri proti otoku Uloya. Snežinke obarvajo palubo rahlo belo, kar še poveča skrivnosten pridih. Tokratno mirno morje ponuja plovbo brez morske bolezni. Toda ne za dolgo. V pravem snežnem viharju se zasidramo v Hamnnesu na južnem delu Uloye. To je starodavna trgovska in ribiška naselbina, ki obstaja že od 19. stoletja. Je 630 km severno od arktičnega kroga. Orkanski veter se je odločil pokazati svojo moč, tako da jadrnico, sicer varno zasidrano ob pomolu, premetava sem ter tja in buta v betonski zid pomola. Občutek imam, kot da se bo vsak čas razletela, mi pa bomo obtičali v ledeno mrzli vodi sredi ostankov nekoč lepe trijambornice. K sreči se to ne zgodi in spanec me počasi zvabi v svoj objem. Trgovina kot muzej Naslednji dan me radovednost potegne v trgovinico, ki je skoraj kot muzej in deluje že od leta 1916. Že zunanjost te pritegne, saj je okrašena s starinskimi pločevinastimi napisi, ki oglašujejo praktično vse - od mila do kave. Narodna noša Samijev, ljudstva, ki živi na severu Norveške, Švedske, Finske in na polotoku Kola v Rusiji, z značilnimi živimi barvami (rdeča, zelena, rumena in modra), ponosno visi na obešalniku zraven okna, naokoli pa nekaj spominkov. Še kakšna beseda ali dve s prijazno prodajalko in že se odpravim na prosto. Svetloba, ki me pričaka, je takšna, da ne veš, ali se dela dan ali noč. S soprogom se odpraviva na raziskovanje vasice, ki šteje petnajst prebivalcev. Ob koncih tedna ali v poletnem času se število poveča na od 35 do 40 ljudi, pove domačin, ki ga srečam in opazujem pri delu. Sveže ribe trske obeša na vrvi, kjer se bodo sušile tri mesece na prostem in tri mesece znotraj. Posušene ribe (polenovke) se uporabljajo za izdelavo bakalarja. Pot me popelje zunaj vasice, kjer se srečam s tišino, ki jo tako zelo občudujem. Pljuča napolnim z ostrim zrakom, na nebu zagledam orla, ki kroži nad zalivom in se izgubi daleč za hribom. Z razprtimi jadri Po kosilu razpremo jadra. Dvigovanje jader se izkaže za težaško delo, zato je potrebno več rok hkrati, da dvignejo jadra visoko v nebo. Pred večerjo se zasidramo v ribiški vasici Finnkroken na otoku Reinoya, in sicer ob majhnem lesenem pomolu v zasebni lasti. Vasica šteje zgolj trinajst prebivalcev, od katerih so trije zadolženi za promocijo. Seznanijo nas z zgodovino otoka in vasi, nato napovedo presenečenje, ki so ga pripravili za nas. Po večerji se tako odpravimo peš skozi temno pokrajino, na od motornih sani zvoženo pot skozi zasneženi gozd, označeno z baklami. Pot nas pripelje do šotora, imenovanega »tipi«, v katerem že gori ogenj, ki nas bo grel. Jasno nebo ponovno napoveduje polarni sij. Sedimo v šotoru in se grejemo ob ognju, smeha ne manjka. Na lesenih klopeh so razprostrte jelenove kože, ki nam prijetno grejejo zadnjo plat. Kmalu zapustimo šotor, kajti zunaj narava ponovno začenja svojo predstavo. Fluorescentno zelena lisa temno nebo razpolovi na dva dela ter že naslednji trenutek spremeni obliko in jakost, kot bi se zavedala, da jo občuduje občinstvo. »Je lahko še lepše?« se sprašujem. Zloglasni otok Zadnji dan potepanja po odročnem svetu si privoščim dopoldanski sprehod po majhni naselbini. Škripanje snega je edini zvok, ki me spremlja na poti. Opazujem majhne otoke, ki so posejani naokoli. Najmanjši otok je v davnih časih služil za kaznovanje neposlušnih ljudi. V opomin drugim so na otoku obesili človeške glave. Še danes se ljudje, ki živijo tukaj ali občasno prihajajo v svoje počitniške hišice, izogibajo tega zloglasnega majhnega otoka. Posebna svetloba preplavlja tiho pokrajino. Kot da se je čas ustavil. Lesene hiše samevajo in čakajo na občasne prebivalce. Skoraj vse so okrašene z novoletnimi lučkami, kajti konec leta se hitro približuje. Stopam po pravljični pokrajini in čakam, če se bo morebiti pripeljal Božiček na svojih saneh. Seveda ga ni, saj še ni čas za to. Po kosilu odplujemo proti Tromsu, počasi, da lahko čim dlje uživamo v naravi, ki nam jo ponujajo norveški fjordi. Svetloba na obali oznanja civilizacijo in kmalu zagledamo Troms0 s številnimi lučkami. Dobrodošlico nam spet izreče polarni sij, ki ga zvesto opazujemo že ves teden. Pred večerjo se razkropimo po mestu vsak po svojih opravkih. Treba je po »nujnih« nakupih, drobni spominki so vedno zaželeni. Jutri odhajamo domov. 42 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Ob 90-letnici pravoslavne cerkve sv. Save v Celju (2) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Evangelij, ki ga je Fran Malasek prinesel z ruskega bojišča (hrani Zgodovinski arhiv Celje). Po besedah kronista so vsi dali prispevek za gradnjo pravoslavne cerkve, ne glede na versko ali »plemensko« pripadnost. Za darovane prispevke so darovalci dobili časten naziv: za prispevke nad 5000 dinarjev naziv veliki dobrotnik (njihova imena so zapisali na pergament, ki naj bi bil vzidan v temelj cerkve in z zlatimi črkami na marmorni plošči v cerkvi), za od 1000 do 5000 dinarjev naziv dobrotnik, darovalcem s po 500 do 1000 dinarjev je pripadel naziv ustanovitelj (tudi njihova imena so bila zapisana na marmorju v cerkvi), vse druge so zapisali v »knjigo, ki bode na ugled potomcem, dokler bo obstojala cerkev«. Različno velike prispevke so darovali tudi posamezniki iz različnih krajev Slovenije, veliko tudi iz vse ostale Jugo- slavije, in to ne le posamezniki, temveč nekatere cerkvene občine (npr. Trst, Novi Sad, Sarajevo in Zagreb) in iz gospodarske sfere (Srbska banka Zagreb, Združene steklarne iz Hrastnika). Mnogi so prispevali s svojim delom ali v materialu. Arhitekt Momir Korunović je brezplačno izdelal načrt objekta in predračun stroškov postavitve, slikar Uroš Predić je izdelal osem ikon v vrednosti 100.000 dinarjev, Cinkarna Celje je darovala pesek in cinkovo pločevino v vrednosti 22.000 dinarjev, cementarna iz Splita dva vagona cementa (11.000 dinarjev), gradbenik Čater iz Celja 8000 kosov opeke in brezplačno uporabo zidarskega odra, opekarni Unger--Ullmann in Sodin po 11.000 kosov opeke v vrednosti 5000 dinarjev, železarna Štore pa je odobrila popust (1 dinar na kilogram železa) v skupni vrednosti 46.000 dinarjev. Glede zemljišča je cerkvena občina aprila zaprosila celjsko mestno občino, da ji za izgradnjo brezplačno odstopi primeren kraj. Ta je to storila 1929, ko ji je ponudila zemljišče na Gledališkem (tedaj Vrazovem, vmes Šlandrovem) trgu. Cerkev je to zemljišče dobila brezplačno, vendar ob pogoju, da se na njem brez privolitve celjske mestne občine ne sme nič spremeniti, da gradnjo cerkve dokončajo do leta 1932 in da za park okoli nje skrbi cerkvena občina sama. Velikost parcele je bila 2291 m2, njena vrednost pa ocenjena na od 250.000 do 300.000 dinarjev. Preko 162.000 dinarjev so zbrali na že omenjenih koncertih in t. i. svetosavskih večerih, ki so jih organizirali vsako leto v obdobju od 1922 do 1937, kot tudi s pomočjo prostovoljcev, od katerih so se nekateri zelo izkazali. Rekorderka med njimi je zbrala preko 105.000 dinarjev. Najmanj prispevkov so dobili od cerkev, samostanov in cerkvenih občin, čeprav jih je patriarh z dopisom pozval, naj jim pomagajo. Kasnejši paroh celjske cerkvene občine je menil, da se je to moglo razložiti le z malomarnostjo in slabo organiziranostjo duhovščine, saj se je upravičeno pričakovalo, da bo cerkev prva priskočila na pomoč cerkvi. Zanimivo je bilo darilo Frana Malaseka, okrajnega kmetijskega nadzornika iz Novega mesta, ki je cerkvi poklonil evangelij v kovinskih platnicah. V času prve svetovne vojne je na ruskem bojišču prav ta evangelij eksplozija granate vrgla iz cerkve v strelski jarek, kjer je bil Malasek. Ko je le-ta zapustil svoje mesto, da bi knjigo pobral, je na njegov prejšnji položaj priletela granata, ki je jarek popolnoma razdejala. Ma-lasek je bil prepričan, da mu je življenje rešil njegov namen pobrati sveto knjigo, zato jo je shranil in po koncu vojne prinesel domov. Vir: Bojan Himmelreich, Bojan Cvelfar, Branka Primc: V hiši mojega očeta je mnogo bivališč (Janezov evangelij, 14,2), o porušenih celjskih cerkvah, 2003. Se nadaljuje. Dr. Bojan Himmelreich, Zgodovinski arhiv Celje Pravoslavna cerkev in mestna elektrarna, v kateri je v tem času delovala javna mestna knjižnica (hrani Osrednja knjižnica Celje). ALBUM S CELJSKEGA Ob novi maši Karla Podkubovška, Slovenske Konjice, 30. julij 1930 V Slovenskih Konjicah sta bili leta 1930 kar dve novi maši; najprej jo je konec julija imel salezijanec Karel Podkubovšek, rojen 27. oktobra 1901 v Tepanju, umrl leta 1963. Pridigal mu je Franc Tovornik, nadžupnik in arhidiakon v Slovenskih Konjicah od 1927 do 1973. Naslednjo novo mašo je 10. avgusta »pel« salezijanec Jožef Kuk, rojen 8. februarja 1903 na Zgornji Pristavi, umrl 1957. Pridigal mu je dr. Franc Voljčič. Uporabljeni viri: Konjiško, 850 let pražupnije, 1996, str. 70 https://sl.wikipedia.org http://www.ooz-sb.si/cgi-bin/stran.pl? id=5&izris=izpisiNovico&st_pod=106&jezik=slo&templ=0 KUHAJMO SKUPAJ 43 Ribe, školjke in drugi sadeži iz globin Okus po morju Okus po morju nam tudi v času, ko smo doma, pričara poletje in nas spominja na počitnice, ko so te že za nami. Pred vami so odlični in preprosti recepti za različne morske jedi, kot so na različne načine pečene ribe in druge samostojne jedi, pa nekaj receptov za testenine z okusom morja, ne manjkajo pa niti hladna riževa solata s pečeno ribo in dušene školjke za predjed. Foto: Andrej Križ MAJA POLJŠAK Dušene dagnje za predjed Sestavine za 4 osebe: • 1 kg svežih dagenj v lupini • 2 sesekljana stroka česna • 2 vejici svežega timijana ali 1 žlica sesekljanega peteršilja • 2 žlici olivnega olja • sol in poper • 1 limona Priprava: 1. Dagnje pod tekočo mrzlo vodo dobro umijemo in speremo. V veliki posodi ali loncu segrejemo olje, dodamo česen, dagnje in osmukane lističe timijana. Na močnem ognju pokrito dušimo in posodo večkrat stresemo, da se vse školjke odprejo. 2. Pokusimo tekočino na dnu posode, previdno dosolimo in popramo po okusu. Školjke premešamo in pokrite dušimo še 3 minute. Školjke preložimo v skledice ali na krožnike, tekočino prefiltriramo, prelijemo po školjkah in takoj ponudimo z rezinami limone in belim kruhom kot predjed. Orada na žaru s pečenim krompirjem Pečene skuše s papriko Sestavine za 4 osebe: • 4 porcijske skuše • 1 velika rdeča in 1 rumena paprika 1 večja bela čebula 4 žlice olja sol in poper 3 žlice sesekljanega peteršilja Priprava: 1. Pečico ogrejemo na 190 stopinj. Ribe očistimo, notranjost solimo in popramo ter potresemo s peteršiljem, nato jih zložimo na naoljen pekač in ga postavimo v ogreto pečico. Pečemo približno 30 minut. 2. Papriko očistimo in narežemo na trakce, čebulo olupimo in narežemo na tanke lističe. V ponvi segrejemo 2 žlici olja, dodamo čebulo in papriko, malo popražimo, solimo in popramo ter prilijemo nekaj žlic vroče vode. Pokrito dušimo še približno 5 minut. Ko so skuše že skoraj pečene, jih obložimo z dušeno papriko in pečemo še 5 minut. Nazadnje jih potresemo s peteršiljem in ponudimo s slanim krompirjem. Sestavine za 4 osebe: • 300 g sardonov • 150 do 200 g češnjevih paradižnikov • 1 bela čebula • 2 žlici olivnega olja • sol in poper • 2 žlici sesekljanega peteršilja • 300 g špagetov Špageti s sardoni in češnjevimi paradižniki Priprava: 1. Sardone očistimo ter jih filiramo tako, da jim odstranimo glave in hrbtenico. Čebulo olupimo in narežemo na tanke lističe. Češnjeve paradižnike prepolovimo. V loncu zavremo vodo za kuhanje špagetov. 2. V ponvi na olju popražimo lističe čebule. Ko postekleni, dodamo fileje sardonov in popražimo, nato dodamo polovičke češnjevih paradižnikov, solimo in popramo ter pokrito dušimo od 10 do 15 minut. 3. Ko voda za špagete zavre, jo solimo in dodamo špagete. Ko so kuhani, vendar pod zobmi še čvrsti, jih odcedimo, razdelimo na krožnike in prelijemo z omako, ki smo ji nazadnje dodali peteršilj. p jr « v v * . * S > Riževa solata s pečeno ribo Priprava: 1. Papriko očistimo in narežemo na kockice, bučki na koleščke. V kozici zavremo nekaj žlic vode in 2 žlici olja, dodamo papriko in solimo. Pokrito dušimo 3 minute, nato dodamo še koleščke bučke, premešamo in dušimo še 1 minuto. 2. Rižu dodamo koščke pečenega ribjega mesa brez kosti in kože, odcejeno dušeno papriko in bučko, na koleščke narezane olive, peteršilj in majonezo. Vse previdno premešamo, po okusu dosolimo in popramo ter poškropimo s kisom. Sestavine za 4 osebe: • 2 skodelici kuhanega in ohlajenega ^ dolgozrnatega riža • 200 g koščkov mesa na žaru ali v ponvi pečene ribe • 1/2 rdeče in 1/2 rumene paprike • 2 za dober prst debeli bučki • 2 žlici olja • 10 črnih oliv brez koščic • 4 žlice majoneze • 1 do 2 žlici sesekljanega peteršilja • 1 do 2 žlici belega balzamičnega kisa • sol in poper Sestavine za 4 osebe: • 4 porcijske orade • 1 vršiček svežega rožmarina in 2 vejici timijana 2 žlici sesekljanega peteršilja 2 žlici olivnega olja sol in poper 1 žlica limoninega soka Priprava. 1. Lističe rožmarina in timijana osmu-kamo in na drobno zrežemo, zmešamo s soljo, poprom in olivnim oljem. Orade očistimo, nato na vsaki strani z ostrim nožem naredimo po dve zarezi. Notranjost vsake orade in zareze napolnimo z mešanico dišavnic in olja, nato orade pokapljamo z limoninim sokom. 2. Pripravljene orade zložimo na naoljeno rešetko dobro ogretega žara in jih spečemo. Ponudimo jih s pečenim krompirjem in na žaru popečeno zelenjavo ter vse potresemo s sesekljanim peteršiljem. Riba, rakci in lignji z mlado zelenjavo Sestavine za 4 osebe: Priprava: Zloženka iz osliča, krompirja in bučk Priprava: 1. Krompir olupimo, narežemo na tanke ploščice in jih v slani vodi kuhamo približno 3 minute, da se skoraj skuhajo, vendar ostanejo še čvrste. Bučki narežemo na tanke koleščke. Pečico ogrejemo na 190 stopinj. 2. Steklen ali porcelanast pekač namažemo z oljem in na dno kot strešnike zložimo plast krompirja, da je dno dobro pokrito. Na krompir zložimo ribje fileje, solimo in popramo, nato ribje fileje prekrijemo s koleščki bučke. Na vrh damo še eno plast krompirja in nazadnje še koleščke bučke ter malo posolimo. 3. Vse enakomerno prelijemo z juho in pekač tesno pokrijemo z alumijasto folijo. Pekač postavimo v ogreto pečico in pečemo 30 minut, nato folijo odstranimo in pečemo še od 10 do 15 minut. Sestavine za od 4 do 6 oseb: • 500 g filejev osliča (lahko zamrznjenih) • 5 ali 6 debelih krompirjev • 2 mladi zeleni bučki • 1 žlica olivnega olja • 1 zajemalka čiste zelenjavne juhe • sol in poper • 200 g fileja bele ribe brez kosti in kože (lahko zamrznjenega) • 150 g repkov kozic (lahko zamrznjenih) • 250 g očiščenih majhnih lignjev (lahko zamrznjenih) • 1 večji rdeč in 1 rumen korenček • 1/4 gomolja zelene • 1 skodelica izluščenega graha (lahko zamrznjenega) • 1 manjša bela čebula • 2 do 3 žlice olivnega olja • sol in poper • 3 dl čiste zelenjavne juhe 1. Ribji file narežemo na kose. Korenje in zeleno narežemo na paličice, tanke kakor vžigalice, čebulo na drobno sesekljamo. V visoki ponvi segrejemo olje, dodamo čebulo, narezano korenje in zeleno, mešamo in pražimo, da čebula postekleni. 2. Zelenjavi dodamo lignje, kose ribjega fileja, rakove repke, previdno premešamo, popražimo, solimo in popramo. Nato dodamo grah, prilijemo juho in pokrito dušimo približno 20 minut. Med dušenjem ponev večkrat stresemo in ne mešamo, da kosi ribe ne razpadejo. Jed ponudimo z dušenim ali kuhanim rižem. 44 BRALCI POROCEVALCI »Napihnimo balončke želja s hvaležnostjo, pogumom in z voljo« Letos smo v Društvu za razvoj civilnih iniciativ Most v sodelovanju s Centrom za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Žalec, ponovno organizirali tradicionalni medge-neracijski tabor. Trajal je od 10. do 12. junija v Biotermah Mala Nedelja. Gre za tradicionalni dogodek, ki traja že vse od leta 1995. Njegov namen predstavljajo medgeneracij-sko sodelovanje in povezovanje, učenje in pretok življenjskih izkušenj, spoznavanje in sprejemanje raznolikosti posameznika ter omogočanje medsebojne pomoči, solidarnosti in razumevanja. Tabor je bil organiziran pod strokovnim vodstvom voditeljic prostovoljk v okviru DRCI Most Špele Jovan in Tanje Br-glez ter strokovnih delavk CSD Savinjsko-Šaleška, enota Žalec, Lidije Golavšek in Katje Kolar (tudi sicer voditeljici skupin starih ljudi za samopomoč). Udeležilo se ga je 24 udeležencev, od teh jih osem sodeluje v okviru CSD. Druge udeleženke so bile članice skupin starih ljudi za samopomoč, in sicer iz skupin Lipa Griže, Zlata jesen Migojnice, Sončnice Galicija, Fortuna Žalec in Lilije Ponikva. Kot zanimivost naj navedemo, da je bila najmlajša udeleženka tabora stara pet let in najstarejša 85 let. Nastanjeni smo bili v mobilnih hiškah glampinga Sončna dolina s polnim penzionom ter z možnostjo neomejenega kopanja v zunanjih in notranjih bazenih. Kljub temu so naši dnevi minevali po pripravljenem urniku, ki smo ga sproti prilagajali glede na vreme ter počutje udeležencev. Vsak dan smo začeli s pesmijo in telovadbo v krogu, kjer je vsak udeleženec pokazal vajo, ki smo jo drugi ponovili. Prvi večer smo na pohodu pod vodstvom animatorke spoznali tudi bližnjo okolico bioterm. Vodilna misel našega tabora je bila: »Napihnimo balončke želja s hvaležnostjo, pogumom in z voljo.« Lahko rečemo, da nam je uspelo. V duhu in ob spremljavi balonov smo izvedli medgeneracijske delavnice ter tudi zaključni kulturni program. V okviru slednjega se je vsaka medgeneracijska skupina predstavila s svojo kulturno točko, ravno tako so posebne kulturne točke pripravili otroci. Sledila je tudi prisega članic skupin starih ljudi za samopomoč, ki so bile na taboru prvič. Med taborom smo se igrali tudi igro skriti prijatelj, v okviru katere so udeleženci pripravljali presenečenja in nudili pozornost. Igro smo organizirali tako, da so bili skriti prijatelji iz različnih generacij. Tokrat moramo posebej pohvaliti otroke, ki so se pri pripravi presenečenj še posebej potrudili. Lahko rečemo, da smo ob dobrem sodelovanju tudi letošnji tabor izpeljali uspešno in po zastavljenih ciljih. Menimo, da je v takšni obliki, kot ga izvajamo, nekaj posebnega tudi na nacionalni ravni, saj omogoča vključitev dveh ranljivih skupin prebivalstva, torej otrok ter starejših oseb, ob vodenju in umerjanju srednje generacije. Osrednja tema tabora je osnova za vsebinsko delo, nam pa se zdijo predvsem pomembne medsebojne izkušnje povezanosti in prepleta mlade ter stare generacije. Menimo, da je bila to ponovno izjemna izkušnja za otroke, saj so od »babic« prejeli veliko topline, pozornosti, razumevanja in občutka varnosti. Med nekaterimi udeleženci so se spletle zelo tople vezi. Posebej otro- kom ostane v spominu večerno pripovedovanje zgodb iz mladosti članic skupin starih za samopomoč. Tudi tokrat lahko rečemo, da se je potrdilo, da imamo ne glede na starost enake temeljne potrebe, ki jih lahko zadovoljujemo le v med-osebnih odnosih. Ob tej priložnosti se za pomoč in sodelovanje zahvaljujemo CSD Savinjsko-Šaleška, enoti Žalec, Občini Žalec ter Zvezi društev za socialno ge-rontologijo Slovenije. LIDIJA GOLAVŠEK, ŠPELA JOVAN, KATJA KOLAR Celjsko literarno društvo na gostovanju v Črni gori V Črni gori, natančneje v Bijelem Polju, mestu na severu države, je bil konec junija Refesticon, mednarodni festival fantazijske književnosti. V deseti ponovitvi sva se ga kot vabljena gosta udeležila tudi Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša. Oba sva bila tudi izbrana avtorja v festivalski zbirki »Putnik« (Potnik). Četrtek je bil posvečen mladinski fantazijski književnosti in festivalskemu razpisu za črnogorsko osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Najboljša dela so zbrali v zbirki »Puto-vanja« (Potovanja). Tema je bilo potovanje skozi čas. Zbirko in izbor je predstavil predsedujoči žirije dr. Blagoje Vujisić. V uvodnem nagovoru je bila poudarjena izredno pomembna vloga festivala pri preporodu in mednarodni prepoznavnosti črnogorske fantazijske književnosti. Pravzaprav sta neverjetna obseg in kakovost tamkajšnje scene. Sledili sta zanimivi predstavitvi. V soboto dopoldne so se zvrstile predstavitve avtorjev/-ic in knjižnih del. Prvi del je bil še na prostem, potem je zaradi vročine sledila selitev v notranjost, v spodnji prireditveno-razstavni prostor. Večer se je začel s predstavitvijo festivalske zbirke »Putnik« (Potnik). Festivalska tema je bilo potovanje skozi čas. Najprej je mednarodna žirija - Adnadin Jašarević (BiH), Mirko Grdinić (Hrvaška), Dragan Popadić (Črna gora), Goran Skrobonja (Srbija) in Blaga Žurić (Črna gora) - opisala svoje delo, predvsem način izbiranja. V zbirko je bilo izbranih 24 zgodb in po besedah Adnadina Jašarevića je bil izbor izredno zahteven zaradi količine prispelih del. V nadaljevanju smo se predstavili vsi prisotni avtorji in avtorice. Sodelovala sva tudi člana Celjskega literarnega društva Andrej Ivanuša in Bojan Ek-selenski. Pred polnim avditorijem sva predstavila sebe in svoji zgodbi (Andrej Ivanuša -Prapočetak života (Prazačetek življenja) in Bojan Ekselenski - Terorist). Najina uvrstitev je bila kar majhen podvig, saj sva svoja dela poslala v srbohrvaščini. V nadaljevanju večera so sledile predstavitve različnih festivalov, povezanih s fantazijsko književnostjo. Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski sva predstavila Slovenski festival fantazijske književnosti Fanfest, Celjsko literarno društvo in Supernovo. Jaz sem na koncu pokazal tudi zadnji književni projekt Celjskega literarnega društva Pisateljski izzivi in plod sloven-sko-srbskega sodelovanja antologijo sodobne slovenske fantastike Pričevanja tujih svetov. Člana Celjskega literarnega društva Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski sta gostovala kot vabljena gosta na mednarodnem književnem festivalu Refesticon v Bijelem Polju v Črni gori. Slovenska izdaja je že ugledala luč, te dni bo iz tiskarne prišla še srbska izdaja »Svedočenja stranih svetova«. S tem bodo bralci na srbohrvaškem govornem področju dobili možnost, da spoznajo sodobno slovensko fantazijsko književnost. Tudi sobotno dopoldne je bilo namenjeno predstavitvam knjižnih del in književnic ter književnikov. Ponovno se je začelo na prostem, sledila je selitev v notranjost. Zatem je bila podelitev zlatega zmaja. Prejela sta ga Vanja Kranjčević iz Hrvaške in Branislav Janko vić iz Srbije. Nagrado sta podelila Petar Smolović, predsednik Občine Bijelo Polje, in Neđeljko Rudo-vić, generalni direktor direkto-rata za medije. Celjsko literarno društvo je s takšnim sodelovanjem vedno močneje povezano z regionalno književno sceno, saj krepitev mednarodnega sodelovanja bogati celjsko in seveda tudi slovensko književno krajino. Na rob dogajanja za zaključek sodi skoraj nadrealistična prigoda z Avtobusne postaje Bijelo Polje. Ko sva z Andrejem ugotovila, da bova z vrnitvijo z vlakom tvegala veliko zamudo, sva se odločila povprašati glede avtobusnega voznega reda. Vlak iz Beograda je v Bijelo Polje pri- spel z zamudo približno uro in pol. Ker sva morala ujeti jutranji Flixbus Beograd-Ljubljana, sva bila prisiljena v iskanje alternative za pravočasno vrnitev v Beograd. Flixbus pač ne čaka dveh Slovencev. Vedel sem, da naj bi avtobus iz smeri Podgorice za Beograd odpeljal iz Bijelega Polja ob 21.30. Hotela sva potrditev, zato sva želela kupiti vozovnice, da ne bi prišlo do zagat. Prišla sva na avtobusno postajo. Tam imajo perone - kot v Sloveniji. Tudi blagajniško okence imajo. Spet - kot v Sloveniji. Celo avtomat za prodajo kart je - kot v Sloveniji. Izpisana je bila celo pot za Lichenste-in. Bravo! Od tam je mogoče potovati v osrčje Evrope. No, ob poskusu nabave vozovnic se je pokazalo, da avtomat ni v najboljšem stanju. Pravzaprav je pogled od blizu stvari postavil na pravo geografsko mesto. Okence za prodajo kart ni dajalo občutka življenja. Nikjer nobenega obvestila o delovnem času, kar je normalno na takšnem mestu. Iskal sem morebitni vozni red. Ima ga tudi najmanjša postaja. Naj bi ga imela. Kaj zdaj? Andrej je modro ugotovil: »Vprašajva v bifeju.« Prikimal sem in poln upanja vstopil v običajen bife z zasloni, kjer se vrtijo podatki o rezultatih o športnih stavah. Tam je ogromno športnih stavnic in skoraj vsak bife vključuje tudi igranje in spremljanje športnih stav. Pobaral sem natakarja: »Mojster, zanima me vozni red avtobusov.« Natakar me je debelo pogledal: »Kakšen vozni red? Kateri avtobus vas zanima?« Pogumno, poln upanja, sem odvrnil: »Za Beograd. Vem za večerni avtobus iz smeri Podgorice za Beograd. Kje stoji? Kdaj odpelje in kje lahko kupim karte?« Natakar me je odpeljal na prosto in pokazal na precej strmo in v ovinek se spuščajočo cesto. »Tamle, na drugi strani,« je z roko pokazal na drugo stran precej prometne ceste. »Na pločniku počakaš. Ko ga vidiš, da pripelje od tam gor, mu pomahaj,« je pokazal na vstop v ovinek. »Če ima prostor, bo tam ustavil, drugače pa pelje naprej,« je nakazal izravnavo nižje za ovinkom. Presenečeno sem vprašal: »Kaj naj, če ne ustavi?« Natakar je skomignil z rameni: »Spočij se, človek, spočij.« Takoj sva vedela, da s tem ne bo nič. Kot bi se znašla v času nadrealističnega kultnega filma »Ko to tamo peva« (Kdo tam poje) režiserja Slobodana Šijana tik pred drugo svetovno vojno, a zdaj je več kot osemdeset let kasneje. Nekatere stvari se ne spremenijo ... BOJAN EKSELENSKI Praznovanje v Šaleku pri Velenju Tretji petek v juniju je KS Šalek v MO Velenje praznovala svoj praznik. V celodnevnem programu so najprej učenci OŠ Šalek ustvarjali z glino. Popoldne je bila svečana seja, kjer so se posameznikom, skupnosti, šoli in TD zahvalili za sodelovanje z željo, da bi se sodelovanje nadaljevalo. Slavnostni program so izvedli učenci in učitelji OŠ Šalek, sodelovala je tudi Šaleška gospoda. Prisotne so nagovorili župan Peter Dermol, podžupanja Aleksandra Vasiljević in predsednik KS Mujaga Ahmetović. Po uradnem delu je sledilo družabno srečanje gostov in krajanov Šaleka. Krajevni odbor RK je v sodelovanju z območnim odborom izvedel prikaz uporabe defibrilatorja in meritve krvnega tlaka ter sladkorja v krvi. Predvsem najmlajši so bili veseli predstavitve Šaleških vitezov. ANDREJA PETROVIČ BRALCI POROČEVALCI 45 Osemnajst let združenja prijateljev slepih Združenje prijateljev slepih Slovenije, ki ima sedež v Celju in deluje na območju celotne Slovenije, je vstopilo v polnoletnost. Za člani je plodnih osemnajst let delovanja, v katerih smo pomagali kar nekaj slepim in slabovidnim, sodelovali z različnimi ustanovami, povezanimi s to populacijo, izdali kar nekaj knjig slepih in slabovidnih pesnikov ter pisateljev in tudi izjemno aktualno brošuro 10 zmot in 10 resnic o slepoti in slabovidnosti. Brošuro sta pripravili dr. Aksinja Kermauner in dr. Ingrid Žolgar, ilustriral jo je Gašper Rus. Za slepe smo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje prilagodili edini muzej igrač pri nas, Hermanov brlog. Dodali smo mu posebnost, ki je ne vidite v drugih muzejih igrač po svetu, in sicer smo v stalno zbirko umestili tudi igrače in družabne igre, prilagojene za slepe. Omenjeno brošuro smo izdali kar dvakrat. Drugič je izšla v sodelovanju z zavodom Prava možnost, s katerim zadnji dve leti odlično sodelujemo, saj lahko tako svoje projekte še nadgradimo in oplemenitimo. Izdali smo tudi dve edinstveni knjigi pesnika in aforista Valterja Čučkoviča. V širšem kulturnem prostoru sta tako v evropskem kot svetovnem merilu nekaj posebnega. V prvi je zbranih več kot dvesto aforizmov na temo slepote, medtem ko je v pesniški zbirki petdeset pesmi, ki se nanašajo tudi izključno na slepoto. Izšla je ob petdeseti obletnici pesnikove popolne izgube vida. V vseh letih delovanja smo seznanili približno deset tisoč osnovnošolcev s slepoto in slabovidnostjo ter jim prikazali svet teme na razumljiv in prijazen način. Lahko bi še naštevali projekte in dosežke, a je vsega preprosto preveč. Ob osemnajsti obletnici smo pripravili prireditev z bogatim srečelovom, na kateri nas je z obiskom počastil priznan pevec Marijan Smode, vse skupaj pa je z odličnim igranjem in s petjem popestril tudi slep klaviaturist in pevec Mitja Osolnik, o katerem bo slovenska javnost še veliko slišala, saj je izjemno plodovit, sodeloval je tudi s kar nekaj glasbeniki v Sloveniji. Ob pomoči številnih donatorjev in prostovoljcev nam je prireditev lepo uspela in nam je dala nov zagon za delovanje. SEBASTJAN KAMENIK IN DAVORIN DEŽELAK Foto: Mojca Breznikar Predstavitev društev v občini Štore Občina Štore vsako leto organizira bazar društev in tako na eleganten način omogoči društvom, ki delujemo v kraju, enkratno priložnost za predstavitev. Promocija je izjemno pomembna, da lahko krajani vidijo in se osebno prepričajo, kaj posamezno društvo počne in ustvarja v svojem kraju. Vsako leto takšno čudovito priložnost izkoristimo tudi člani veteranske in častniške organizacije ter strelske družine Kovinar Štore. Na odlično pripravljenem prostoru pokažemo predvsem zračne puške in pištole. Te stvari praviloma najbolj privlačijo mladino in lahko se mirne duše pohvalimo, da je prostor, ki je namenjen nam, med najbolj obiskanimi. To nam veliko pomeni in kar nekoliko laska, saj bi tudi tako radi pridobili mladino za včlanitev v strelsko dejavnost. To seveda ni zanemarljivo tudi pozneje, ko se odločijo za poklicno pot, da koga od mladih pritegnemo med pripadnike naše Slovenske vojske. Na tem bazarju se je predstavilo kar precej društev. Občina resnično lepo poskrbi za našo društveno predstavitev in dejavnost. Ne nazadnje nam z odlično organizacijo prizadevnih občinskih uslužbencev daje zgled in zavezo za nadaljnje uspešno delovanje društvenega življenja naše občine. SREČKO KRIŽANEC Učenci OŠ Lava zbirali hrano za brezdomne živali Društvo proti mučenju živali Celje je bilo ustanovljeno v začetku 70. let in je eno najstarejših društev v Sloveniji. Trenutno je vanj včlanjenih 120 članov. Približno 20 je dejavnih, drugi nudijo pomoč tako, da plačujejo članarino in namenjajo prostovoljne prispevke. Člani društva se trudijo pomagati vsem živalim, ki potrebujejo pomoč. Največkrat je treba pomagati brezdomnim mačkam, in sicer v obliki veterinarske pomoči. Pomoč nudijo tudi pri ulovu mačk za sterilizacijo in kastracijo. Pogosto pomoč društva potrebujejo tudi ranjene ptice ali druge poškodovane živali. Člani društva vsakodnevno hranijo brezdomne mačke na mnogih mestih. Pri tem so jim v veliko pomoč prostovoljni prispevki v obliki hrane. Tokrat so društvu pri zbiranju hrane na pomoč priskočili učenci Osnovne šole Lava v Celju. Ob koncu šolskega leta so ob pomoči staršev zbrali več škatel konzerv in briketov za mucke in kužke, ki potrebujejo pomoč. Tokrat ni bilo prvič, da so učenci v Osnovni šoli Lava pridno zbirali hrano za društvo, saj se nanj spomnijo vsako leto. Velika zahvala gre tudi ravnateljici šole Marijani Kolenko, ki v šoli organizira prostovoljno akcijo. DPMŽ Celje novi tednik Vedrn г илтс j i Pisma bralcev - prejeli smo Partizanke Danes sem po dolgem času spet odšla v mesto. Po opravkih. Nazadnje še v knjižnico, kraj miru in navdiha, kamor grem najraje. Ko se znajdem med policami, mizami in stojali, polnimi knjižnih poslastic, se mi nasmeje. In me prevzame. Vedno. In potem sledi moj obred. Knjigo, ki me pritegne ali jo imam na seznamu tistih, ki jih želim še prebrati, vzamem spoštljivo v roke, si jo ogledam, obrnem, preberem hrbtno stran in nato prvih deset listov na hitro preletim. Če me vsebina pritegne, »če mi sede«, jo izberem. In skoraj vedno se odločim pravilno. Za tisto, ki jo potrebujem, ki si jo želim prebrati in ki mi bo dala novo zgodbo, novo sporočilo. Za mojo osebnostno rast. »Mar še vedno rastem?« se mi nehote postavi vprašanje, ki me razveseli. In navdihne. Dokler bo tako, vse dokler moja radovednost ne bo potešena, bom iskala nove poti. V knjigah jih je mogoče najti. Vse, kar potrebuješ, je tam, v njih - od dolgih in skrivnostnih potovanj do večnih, neizpetih sanj ... »Kdor ne bere, ga pobere,« sem se nasmehnila spominu na besede moje mame, ki jih je velikokrat izrekla. Nato sem zavila do bankomata, pred katerim je bila dolga vrsta ljudi. Treba bi bilo čakati, a jaz nimam časa. Odkar sem upokojena, nič več. Ker ne gre v rok službe kot nekoč. »Nič ne de!« sem si rekla in se v trenutku odločila. »Torek je, grem pogledat, če so tam, zbrane za mizo na gostinskem vrtu - moje Partizanke.« Klub vražjih babnic bi se jim lahko reklo, mi je prišlo na misel in že sem jih zagledala nasmejanih obrazov in iskrivih pogledov. Tudi meni se je nasmejalo. S hitrimi koraki, čeprav malo okornimi (obrabe pač), sem stopila do njih, jih prijazno pozdravila in prisedla. Čutila sem, da so me vesele in da so hkrati presenečene, ker me že dolgo ni bilo mednje. »Kako dobro dene,« sem rekla sama pri sebi, »da najdeš v množici ljudi tiste, ki jih želiš. In ki so tam, kjer pričakuješ, da bodo.« Že dolga leta vsak torek in četrtek ter še ob sobotah imajo tam svojo »srečevalnico - pogovorno urico«. Tista, ki pride, pride, če je ni, pride naslednjič, kakor kdaj. Ni pravila, je le ustni dogovor in obljuba, ki šteje. Ki velja in drži. Že mnogo let. Ki združuje in povezuje vse tisto, kar je očem nevidno. Bistvo. Kako je lahko vse preprosto, kadar imamo opravka s tistimi, ki ne zapletajo, ki upoštevajo, sprejemajo, razumejo. Ki se imenujejo Partizanke. Kdo torej so? V prvi vrsti gre za ženske neke skupne generacije, nekaj let gor ali dol, ni pomembno. Združila so jih redna enotedenska srečanja na vodeni rekreaciji, uri večerne telovadbe v eni od predmestnih osnovnih šol. Ime so dobile po telovadnem društvu, ki so mu takrat pripadale in so ga kljub predlogom za spremembo želele obdržati. Leta druženja in skupaj preživeti čas, tudi na različnih praznovanjih, zaključkih in svečanih priložnostih, so naredili svoje. Spontano jih je povezal v šopek dišečih raznobarvnih cvetlic, rož, ki še vedno krasi in bogati njihova življenja. Skrbele so zanj po svojih najboljših močeh in mu z leti dodajale žlahtnost, patino, brezčasnost. Vse tisto, kar znajo dati le prave, močne, odločne, iskrive, iskrene, dobre, pametne, zanesljive ... zanimive ženske. Tiste, katerih korak je slišen in katerih pozdrav poboža dušo ter razveseli srce. Gledala sem jih danes po dolgem času in se z očmi zadržala pri vsaki posebej. Všeč mi je bilo, kar sem videla in čutila. Prijetne so in skoraj nič se niso spremenile. Skoraj. Leta kot da jim ne morejo do živega. Kot da jim ni mar zanje. Ne ukvarjajo se z malenkostmi, z nepotrebnim. Stvari, ki jih ne morejo spremeniti ali nanje kakorkoli vplivati, sprejmejo. »Ženske v zrelih letih se ne starajo več, temveč se medijo,« sem nekoč prebrala. Spoznanje, da je ta ugotovitev napisana zanje, mi je narisalo nasmeh na obraz. In zaznala sem ga tudi pri drugih, kot da so se nalezle moje dobre volje. Ali pa sem se jaz njiho- ve? Zavedla sem se, da ženske potrebujemo ženske, rabimo druga drugo, za oporo, spodbudo, nasvete. Za življenje. Za potrditev, da ni nič narobe, če se nam kdaj zatakne, če ne gre vse gladko, če ne zmoremo . Da je to nekaj, kar se dogaja tudi drugim, a ne vsem enako in ne vsem hkrati. A se! Ženske razumemo ženske - po žensko. Ker nosimo v sebi zapis, ki je za vse enak, isti. Genski. Zapisan v zgodovini in oblikovan, izklesan v podobo današnjega časa. V tisto, kar smo postale. V tisto, v kar se medimo. Če vas pot kdaj v torek dopoldne zanese v naše belo mesto in bi si zaželeli kavice v družbi Partizank, pridite. Pridružite se. V senci lepo urejenega gostinskega vrta jih boste našli. Luštno bo! A kako boste vedeli, da so tam, da so to one? Preprosto. Ker se to ve. Marija Deželak, Celje 46 RAZVEDRILO Končno sem se naučila splesti nogavice. Oven Tehtni ca Km »Koliko časa že nosiš tangice?« »Ko jih je moja žena našla v avtu, sem moral reči, da so moje!« Ubil sem črno kačo. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Dvocikel Se peljeta Tedi in Bobi z dvociklom, pa pravi Bobi: »Tedi, streha ti ropota.« Nobenega odziva. Pa zopet Bobi zavpije: »Tedi, streha ti ropota!« Pa nič. Pa zopet: »Tedi, streha ti ropota!!! » Pa se Tedi ustavi in reče:« Daj, zdaj povej, nisem slišal, ker je streha ropotala.« Žeblji Blondinka v trgovini z železnino zahteva pol kilograma žebljev, dolgih dvajset centimetrov. Prodajalec jih stehta, blondinka pa protestira. »Predolgi so! Rekla sem, da želim 20 cm dolge!« »Saj so dolgi 20 cm!« je jezen prodajalec. »Ti lažnivec, ti, moj fant mi pa ves čas govori, da je polovica te dolžine 20 cm.« Obračanje Policista se peljeta z avtom v hrib ritensko. Pa ju mimoidoči vpraša: »Zakaj se pa peljeta ritensko?« Policaj odgovori: »Zgoraj pri gostilni nikoli ni prostora za obrniti, zato se peljeva ritensko, da ne bo treba obračati.« Čez pol ure se peljeta v dolino zopet ritensko, pa ju mimoidoči spet vpraša: »Zakaj se pa zdaj peljeta ritensko?« Policaj odgovori: »Zgoraj pri gostilni je bil prostor za obračanje, pa sva obrnila.« Kriza Američan, Rus in Slovenec pridejo pred Boga. Američan: »Kdaj bomo mi prišli iz krize?« Bog: »Čez 50 let.« Američan prične jokati in reče: »Tega jaz ne bom dočakal ...« Rus: »Kdaj bomo mi prišli iz krize?« Bog: »Čez 70 let.« Rus prične jokati in reče: »Tega jaz ne bom dočakal ...« Slovenec: »Kdaj bomo mi prišli iz krize?« Bog prične jokati in Slovenec ga vpraša: »Zakaj jočeš?« Bog: »Zato, ker jaz tega ne bom dočakal.« Zakaj nisi vesel? Ženske povprečno preživijo 7 let v kopalnici. Moški pa 3 leta pred vrati, ko sprašujejo, kdaj bo gotova. Res, da je že toplo. Ampak pravo poletje je takrat, ko se WC deska dvigne s teboj. Zajtrkujem in razmišljam *j Jetrna pašteta iz jetrc. Kokošja iz kokoši. Tunina iz tune. Kako potem naredijo turistično pašteto ф Z vso energijo in strastjo se boste lotili novega posla, zato uspeh ne bo izostal. Veselili se boste tudi novih idej, ki bodo kot vulkan prinašale spremembe. Pazite, da ne boste preveč neučakani, saj bo močan vpliv planetov v ognju povečeval vaš adrenalin. Mars, vaš vladar, biva še vedno v biku, zato vam idej ne bo primanjkovalo. Vpliv preteklosti bo zelo opazen. 3\k Lev Poslušati morate glas svojega srca in drzno stopiti naprej. Čaka vas prijetno presenečenje. Za spremembo boste imeli tokrat vajeti v svojih rokah. Vaša vladarica v znamenju raka vam lahko prinese kar nekaj dobrih odločitev, še posebej v odnosih. Nekoga boste zelo pogrešali. škorpijon Z velikim veseljem boste zgrabili priložnost in se veselili tudi drugih, ki vam jih bo prinašalo življenje na poslovni poti. Nehote boste imeli občutek, da ste vse to že doživeli, a nekje drugje in z drugimi ljudmi. Vaša vladarica bo v tem tednu še vedno v znamenju raka, kar pomeni, da boste analizirali pretekle korake in ustvarjali nove. Pazite, da ne boste na nekoga pozabili, kar bi lahko bila težava predvsem na poslovnem področju. Sijajne ideje se bodo lepo dopolnjevale z dogodki, ki bodo zelo močni. Retrogradni Jupiter vam bo prinašal težave, ki so bile izpostavljene v preteklosti. Težko boste stopili čez neko težavo, zato vam bo vzela veliko dragocene energije. Strel ec Dvojčka Naredili boste načrt, kam in kako. Tujina bo imela pri vaših odločitvah globlji pomen, vendar nikar ne zanemarite pomembnih malenkosti. Na poti so novice, ki vas bodo presenetile in vam dale nov zagon. Poskušali boste nekaj čisto novega in se ob tem počutili odlično. Jupiter je v retrogradnem gibanju, vpliv preteklosti bo močneje deloval na vsa področja vašega življenja. Rak Prevladal bo vaš prirojeni smisel za optimizem, zato vam ne bo hudega. Nasprotno od tega, veselili se boste lahko novih zmag, ki vam jih prinašajo dobre in predvsem tehtne odločitve. Naredili ste že odločilne korake. Dobro boste napredovali tudi v ljubezenskem odnosu, saj boste jasno in glasno povedali, kakšna so vaša pričakovanja. Kozorog Naredili boste čudovit vtis pri osebi, ki vam pomeni več kot samo prijateljstvo. V poslovnem smislu se bodo pojavile pomembne spremembe, ki bodo močneje vplivale na vašo prihodnost. Poskušali boste nekaj novega in se ob tem počutili odlično. V ljubezni se vam obetata sreča in večji preobrat Izogibajte se ljudem, ki vam prinašajo samo težave in skrbi. Obrniti morate nov list v življenju, ne glede na to, da ste naredili kar nekaj velikih usodnih napak v preteklosti. V ljubezni se vam obetata sreča in skladnost, vendar boste previdno ravnali in ne boste ponavljali starih napak. Vodnar Dogajale se vam bodo spremembe, na katere niste pripravljeni, zato boste v mnogih primerih sunkovito branili svoje želje. Nikakor se vam ni treba počutiti ogroženo, saj so vse spremembe izredno obetavne za vašo prihodnost. Naredili boste nekaj usodnih korakov, vendar nanje ljudje v vaši okolici ne bodo pripravljeni. Presenečeno boste ugotovili, da nekomu pomenite več kot le zabavo in druženje. Premišljevali boste, ali je čas za spremembe res ugoden ali bi raje ostali na realnih tleh. Vpliv planetov ni ugoden za večje spremembe, zato ne sprejemajte večjih odločitev. Vpliv ognjenega leva močneje deluje na vaše znamenje, zato lahko vaše počutje niha. Ribi Devica Kar pogumno stopite iz ozadja, ne glede na to, da se v teh dnevih ne počutite dovolj samozavestno. Čas je ugoden, da uporabite vsa svoja poznanstva, da boste razrešili kočljivo zadevo, ki se kaže na vaši poslovni poti. Vaš vladar je v retrogradnem gibanju, zato se vam lahko nakopičijo težave, na katere ne boste pripravljeni. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro Poskrbeti morate, da bo vaša zbranost večja kot v preteklem obdobju, in vse bo, kot mora biti. Ne glede na to, da ste z nekom pretrgali stike, vas bo mikalo, da jih ponovno obnovite. Retrogradni planeti vam bodo vračali preteklost. Z njo lahko pričakujete tudi spremembe, na katere ne računate. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA novi tednik RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka MEDNARODNA OZNAKA AFGANISTANA KrižamKe & ugamKe AMERIŠKI REŽISER (JONATHAN) ZNESEK NA BANKOVCU OCE (LJUBK.) ODDAJAVA PRIJETEN VONJ NEKDANJI SOVJETSKI DIKTATOR ZDRAVILO PROTI MALARIJI JEZERO NA FINSKEM VIOLETA TOMIĆ MEJI NA MINNESOTO PORTUGALSKI NOGOMETNI KLUB ZASTORNICI NAREJEN, USTVARJEN HARVEY OSWALD SODOBNIK KELTOV MICROSOFTOV UREJEVALNIK' BESEDIL POLOPICA Z MADAGASKARJA FOTOGRAF HODALIČ GRŠKI OTOK MATERIAL ZA TALNE OBLOGE AMERIŠKI IGRALEC LAMAS MREŽASTA TKANINA SLOVENSKI IGRALEC (TADEJ) NAREJEN S TKANJEM 18 V VODI NETOPNA ORGANSKA SNOV NEKDANJI PREBIVALCI ŠPANIJE PROPELER (ŽARG.) 16 A. ŠIFRER: USPAVANKA ZA ... MEDN. OZN. ETIOPIJE AMERIŠKA IGRALKA LUPINO RIMSKA 104 GOSTIJA (KNJIŽ.) 13 POJASNITA TRGOVINSKA ZAPORA DODATEK K ČAJU OSKRBOVAL-KI GOVEDA 17 MESTO V NEMČIJI MERILO TONE PARTLJIČ IN SAŠO HRIBAR NARAVA, ZNAČAJ JEZIK JUDOV NA PODLAGI NEMŠČINE ZNAMKA PRESTIŽNIH HOTELOV FRANCOSKI FIZIK (ANDREMARIE) 12 NEHATI HODITI KRAJEVNA SKUPNOST ENOTNA MATIČNA ŠTEVILKA OBČANA KAMERUN JE SOSED .. FRANC .. MEŠKO GEOMETRIJSKO TELO AMERIŠKA PISATELJICA ROBERTS SAMO UDRIH NATISNJEN, IZSTAVLJEN OSOVRAŽEN PREDSTAVNIK OBLASTI DOBER (NEM.) SEVER (ANG.) ORLI, KANJE, KRAGULJI OTOČJE V EGEJSKEM MORJU STOLČEN, SPRIJET Povsod z vami SL. POLITIK (MILAN) BEJRUT JE V . 10 GNOJNO VNETJE LASNEGA MEŠIČKA RIŽEVO ŽGANJE PESNIK GRAFENAUER . GRMENJA, MALO DEŽJA POSODA Z ROČAJEM 14 MEDN. OZN. NIZOZEMSKE PRISMOJENA (JED) PAMELA REED ZAČIMBNA RASTLINA SLAVOJ ŽIŽEK MAGMATSKA KAMNINA ANTIMON VZDEVEK LADJARJA ONASSISA POLOVICA OD 102 EKSPERTZA ZVOK LASTNIK FARME V ZDA BEG MOHAMEDA IZ MEKE V MEDINO MANJŠA TOVORNA AVTA 15 SUDOKU 528 5 9 1 5 6 4 7 6 8 5 9 7 1 4 2 7 3 4 7 9 6 3 6 8 SUDOKU 219 9 3 7 5 6 3 8 4 6 3 7 2 1 3 2 9 5 7 1 5 4 2 7 7 4 6 REŠITEV SUDOKU 527 REŠITEV SUDOKU 218 6 1 7 8 4 5 3 2 9 4 3 2 9 7 6 1 8 5 5 8 9 1 3 2 4 6 7 8 2 1 5 6 3 9 7 4 3 7 6 4 1 9 8 5 2 9 4 5 2 8 7 6 1 3 1 9 8 7 5 4 2 3 6 2 5 3 6 9 1 7 4 8 7 6 4 3 2 8 5 9 1 3 5 1 8 6 2 9 4 7 9 4 2 1 7 3 6 5 8 7 6 8 9 5 4 3 1 2 2 1 6 5 9 8 7 3 4 5 3 4 2 1 7 8 9 6 8 7 9 4 3 6 1 2 5 4 9 3 6 8 5 2 7 1 1 8 5 7 2 9 4 6 3 6 2 7 3 4 1 5 8 9 KUPON 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Ime in priimek: Naslov: Telefon: Sponzor današnje križanke je Metrob, d.o.o. Ljubečna, ki podarja: profesionalne kakovosti. ^^^^^^^^^^^^^^^^ O @ o www.metrob.si 08016 22 1. nagrada: Gnojilo Rasti LIST, Gnojilo Rasti CVET, Sredstvo za izboljšavo tal Rasti Soil Tonic E 2. nagrada: Gnojilo Rasti LIST, Gnojilo Rasti CVET, Gnojilo Rasti Plod Ca2 3. nagrada: Gnojilo Rasti LIST, Gnojilo Rasti CVET, Gnojilo Rasti Hydro Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 2. avgusta. Geslo iz številke 29: Morske radosti Izid žrebanja 1. nagrado, bon za 40 eur za nakup mlečnih izdelkov kmetije Flis, prejme: Ema Dajčar Kitek iz Žalca 2. nagrado, bon za 30 eur za nakup mlečnih izdelkov kmetije Flis, prejme: Majda Robič iz Celja 3. nagrado, bon za 20 eur za nakup mlečnih izdelkov kmetije Flis, prejme: Nina Čadež iz Šmartnega ob Paki Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Vozite 60 let star avto? torej reševali križanke. Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. www.trik.si 2 4 3 SKUPEK 11 7 5 28. 7. 2022 9 6 8 R 48 TA PISANI SVET »Ni nam žal, da je odšla v Celje« Razgledna točka nad Baško. (Foto: Tone Ojsteršek) Baška spet navdušuje! Tudi to poletje otroci z zdravstvenimi težavami in otroci iz socialno ogroženih družin preživljajo prijetne počitniške dni v Baški. Nastanjeni so v tamkajšnjem Celjskem domu. Dan začnejo s telovadbo in z jutranjim pohodom. Po zajtrku pospravijo sobe, nato se odpravijo na plažo, plavajo v morju, se vozijo s kanuji in supi. In brez osvežitve s sladoledom nikakor ne gre. Po kosilu rišejo, pojejo, plešejo, igrajo odbojko in namizni tenis, nekateri šah, spet drugi v hladni senci raje berejo knjige. Popoldne izkoristijo za ponovni obisk plaže. Posebno doživetje je izlet z ladjo. Nazadnje so na otoku Sv. Grgur hranili jelene. Zvečer so dejavnosti še posebej pestre. Sprehodijo se skozi mesto, se povzpnejo na panoramsko točko nad Baško, ki nudi čudovit razgled. Ob večerih sicer otroci tudi plešejo, igrajo športne igre, nekateri gledajo risanke, prav nikomur ni dolgčas, zato se bodo zagotovo vrnili s prijetnimi vtisi in z nepozabnimi spomini. TO Blizu odličja je bila članica Kladivarja Tina Šutej v skoku s palico na svetovnem prvenstvu v ameriškem Eugeneu. V petek so njej in trenerju Milanu Kranjcu na celjskem stadionu pripravili sprejem. »Četrto mesto na svetu v atletiki je izjemen dosežek. Ni bilo kančka sreče, zato ostaja malo grenak priokus,« je bila glavna misel predsednika kluba Staneta Rozmana, ki upa, da bodo po gasilskem tekmovanju uspeli hitro postaviti blazine za skok s palico, kmalu pa pričakuje dobre novice iz Münchna, kjer bo evropsko prvenstvo. »Tam bom napadala najvišja mesta. Upam tudi na zmago,« je bila hrabra Tina, ob kateri so bili starša Zumra in Marko ter brat Alen. »Pred njenim odhodom v Celje smo se posvetovali. No, saj nismo imeli nič proti. Lahko bi šla že leto ali dve prej. Zelo smo zadovoljni z njenim počutjem v Celju,« je poudaril oče Marko. »Gre za uspeh, a ni bilo preprosto priti do njega. Tina je >visela< v kvalifikacijah. Izvlekla se je, v finalu je bila zelo dobra. Toda v zadnjem času ne gre po naših notah. Tino spremlja kronična težava z desno ahilovo tetivo. Vadba je temu prilagojena. Kljub temu ji je na treningu uspel izjemen skok,« je našteval Kranjc. Menda je bila vrvica višje od 480 centimetrov. DŠ Milan Kranjc je prvo čašo penine seveda namenil svoji varovanki. Levo je Stane Rozman, ki je na polnem stadionu gasilcev uspel najti primeren prostor za sprejem. (Foto: Dean Šuster) Kaj prinaša Ne-festival? Gornji Grad gosti mednarodni Ne-festival. Začel se je v sredo s predstavo Babice v gor-njegrajskem domu kulture, končal pa se bo zadnji julijski dan. Kot napovedujejo organizatorji, člani Kulturnega društva Transformator, bo v petek zvečer Pandorina skrinjica zaživela v rahlo spremenjeni podobi, saj so predstavi dodali ognjene plamene upora. Ne-festival bo letos dopolnjevala še razstava kustosinje Urše Rahne, na ogled bodo printi fotografij desetletnega festivalskega dogajanja, ki so jih posneli različni fotografi. Dela bodo visela na »steni« kozolca, nekaj jih bodo predstavili tudi v Zeliščarni Maje Žarovnik in Amande Kladnik, ki bosta vodili tri festivalske delavnice, na katerih bosta razkrili večplasten utrip narave. Za dobro razpoloženje stanovalcev doma starejših v Gornjem Gradu bo z nastopom poskrbel harmonikar Daniel Marinič. Ne-festival spremlja mednarodna gledališka izmenjava C. A. T. (Climate Justice. Action. Theatre), ki se ukvarja z gledališčem zatiranih in s podnebnimi spremembami. Na tej izmenjavi bodo sodelovali udeleženci iz Slovenije, Nemčije in Avstrije. BF Dejan Cvetrežnik ima na dresu številko 1, Marjan Oprčkal 6. Evropsko veteransko srebro za naše »basketaše« »Ali smo zadovoljni z uvrstitvijo? Bili smo veseli preboja v finale, po porazu v boju za prvo mesto smo bili razočarani,« je odgovoril Celjan Dejan Cvetrežnik, član košarkarske ekipe Štajerska, ki je v Malagi osvojila drugo mesto v kategoriji 60+. V njej so bili z našega konca še Vojničan Marjan Oprčkal, Zrečana Ludvik Mikek in Gorazd Orož, Stanko Plankl in Andrej Hlastec iz Vitanja ter Podčetrtčan Božidar Bovha. V četrtfinalu so izločili Nemce, ko je v zadnjih minutah štiri proste mete zadel Cvetrežnik (z evropskih veteranskih prvenstev ima eno zlato medaljo, dve srebrni in eno bronasto), v polfinalu so bili boljši od Estoncev, v finalu pa so morali priznati premoč Italijanom. Ob koncu junija in v začetku julija temperatura zraka ni bila visoka, a jih je presenetilo morje z 18 stopinjami Celzija. S cenami hrane in pijače v gostiščih so bili zelo zadovoljni. Stanovali so v veliki hiši z bazenom. In kaj je bilo drugače kot pri nas? Obrazne maske so morali nositi skoraj povsod - na igrišču so jih lahko sneli. Med 145 ekipami je bila še Aikea, ki je v konkurenci 65+ osvojila tretje mesto. Zanjo sta igrala tudi košarkar iz Celja Abdulah Kahvedžić in Šoštanjčan Stane Breznik, vodil jo je še en nekdanji član KK Libela Mitja Muha. DŠ Ekipa Štajerske je prišla na tekmo zelo dobro ogreta. Najboljši igralec Slavko Kotnik (206 centimetrov), nekdanji odličen košarkar slovenske reprezentance, si je od prijatelja v Španiji izposodil manjši avto, ki je naenkrat odpovedal. Morali so ga potiskati, da je motor spet deloval. IšSrfflSlS Utrinek z lanske delavnice pri kozolcu. (Foto: KD Transformator) Festival dojiva se Ob svetovnem dnevu bodo na pomen dojenja opozorili tudi v Celju. Društvo Pod srcem iz Ja-renine prvo avgustovsko soboto (6. avgusta) v Mestni park Celje vabi na Festival dojiva se. Namen festivala je osveščati, kako pomembna je podpora med mamami ne glede na to, ali mame dojijo ali ne, saj je vsaka mama za svojega otroka dobra mama. Vsaka mama potrebuje in si zasluži podporo, poudarjajo organizatorji. Obiskovalcem bodo z nasveti na voljo strokovnjakinje in mamice. Od 1. do 5. avgusta bodo izvedli brezplačna predavanja na spletni strani www.veva.si. Festival dojiva se bo v 15 krajih po Sloveniji.